Dober dan, Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 90. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika.
Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 90. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v petek 6. decembra 2024. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato poslankam in poslancem predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje; prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 61 poslank in poslancev, 59 jih je glasovalo za, eden proti.
(Za je glasovalo 59.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je dnevni red 90. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU PROSTORA, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada, zato za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za naravne vire in prostor, Jožetu Novaku. Izvolite za govornico, prosim.
Spoštovana predsednica Državnega zbora in vsi poslanci, lep pozdrav! Pred vami je novela ZUreP, z enim samim ciljem, in sicer, da podaljšamo možnost, da občine, ki še niso sprejele OPN, to naredijo do oktobra leta 2026; rok jim namreč poteče zadnjega dne v letošnjem letu in če tega ne bi podaljšali, bi prišlo do pravnega stanja, ko ljudje ne bi mogli v teh občinah pridobivati gradbenih dovoljenj in urejati ostalih pravnih zadev, ki so na podlagi prostorskih načrtov. Seveda, situacija je v teh nekaj občinah pripeljala do tega, ker večina, se pravi, skoraj 200 občin oziroma 190 občin je to opravilo v zakonitem roku, kakršnega so imeli v predhodnem času, teh 23 jih pa ni. Dobro, nova situacija, ki je še v gradivu, je, da je ena občina vmes v teh dneh to sprejela, ta OPN. Dve občini pa imata že na sejah, v materialih, in bosta v januarju sprejeli, torej jih ostane še 20. Poleg podaljšanja tega datuma - povem, zakaj -, ta rok so dobili zato, da župani to naredijo še v svojem mandatu. Torej, novembra 2026 so občinske volitve in da ne prelagajo odgovornosti še na druge, kje drugje in drugič, da tudi v tem mandatu Vlade opravimo vsa strokovna opravila za to delo, nismo prestavili samo roka. Na ministrstvu smo zdaj končno začeli sodelovati z občinami, tako kot bi morali že pred desetletjem, in pomagamo vsem občinam, tudi tem, da bodo dokončale svoje delo. Občine so naredile svoje programe in razen v treh primerih so vse tudi pripravile terminske plane, da lahko sprejmejo do tega roka, do oktobra, nekatere že seveda v letu 2025, nekatere pa v letu 2026, odvisno od nastanka, kjerkoli. Samo tri občine so svoj program dale, da bi v začetku leta 2027. Te tri občine so manjše, na štajerskem koncu, in tudi tem bomo pomagali. Gre seveda za manjše občine, da bi tudi te lahko naredile, bom rekel, svoje opravilo.
Še eno obvezo smo si dali. Nazaj vpeljujem obvezo, da ministrstvo usklajuje tako imenovane nosilce urejanja prostora, kar se je vmes zanemarilo. In če se spomnite, kadarkoli smo govorili o problemih, imamo več problemov tudi z ne samo odzivnostjo teh občin, ker so, pač, odvisno od situacije in soglašal sem v razpravi pred tem tudi to, da je velika krivda tudi pri nosilcih urejanja prostora s strani države. Žal najbolj pogosto omeni(?) ravno na našem ministrstvu, Direkcija za vode in pa tudi kolegi iz narave. Jaz sem to tudi organizacijsko in drugače uredil. Urejamo, da bo tudi ta postopek krajši. V razpravi imate tudi obravnavo poplavne uredbe, če to prav skrajšano rečem, kjer jim seveda malo bolj jasno določamo kaj smejo pa kaj ne smejo tam opraviti, ampak organizacijska pot bo še kar dolga. V tem zakonu oziroma v prejšnjih, o tem drugem, vodarski uredbi in drugje, ne bodo več smeli nalagati občini izdelavo hidroloških hidravličnih študij, kot je eden od poslancev, če se spomnite poslanskih vprašanj in to, že opozoril, naprej bo to država delala, vendar zatečeno stanje pa je tako, da bodo lahko občine to opravile. Še ena novost je v tem, da država ne bo smela zahtevati novih hidroloških hidravličnih študij, če so bile narejene že prej, ampak samo z ekspertnim mnenjem povedati, kaj pomeni dodaten odziv, skratka, nekaj ukrepov v tem kontekstu je narejenih.
Imam tudi eno določbo, ki je inštrukcijske narave, to je to, da nam pomaga reševati stvari, da dobim pravočasno ali so vse faze predhodnih priprav, strokovnih podlag, razprav in soglasij narejene, da bodo ta pravi čas naredile. To mi pomaga v tem, / znak za konec razprave/ da tudi, če bo potrebno, skočimo v interventno zadevo, da lahko državni prostorski načrt naredimo tudi namesto občine, ampak glede na sedanje aktivnosti in malo, tako bom rekel, bolj s trdo roko vodeno delo, pričakujem, da bomo opravili v tem času vse naloge. Hvala lepa za podporo k tej noveli.
Zadnji stavek: resno pripravo spremembe ZUREP pa končujem jaz interno v januarju. Dobil sem 500 predlogov za dopolnitev, to sem že povedal / znak za konec razprave/ in tudi želim, da bomo ne pospravili pod mizo ampak jih tudi ustrezno rešili. Takrat pa tudi razprave o večjih sistemskih spremembah, ki jih napovedujemo. Hvala lepa.
Hvala lepa.
Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku kolegu Tomažu Lahu.
Izvolite.
Hvala za besedo.
Spoštovani!
Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 66. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora. Predlog zakona je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom, da se obravnava po skrajšanem postopku. Kolegij predsednice Državnega zbora je postopek potrdil. Odbor je bil seznanjen z zakonodajnim gradivom, s pripombami občin, vložena pa sta bila tudi amandmaja koalicijskih poslanskih skupin in Poslanske skupine SDS. Pri delu odbora so sodelovali minister za naravne vire in prostor, predstavnica Zakonodajno-pravne službe in predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Dopolnilno obrazložitev je v imenu Vlade podal minister, ki je uvodoma poudaril, da je glavni cilj predloga zakona, da bi vse občine do 30. oktobra 2026 sprejele občinski prostorski načrt, saj še 22 občin v Sloveniji nima sprejetega tega načrta. Prav tako je izpostavil, da so se občine, ki še nimajo sprejetih prostorskih načrtov v sodelovanju z ministrstvom že aktivno lotile priprave prostorskih aktov in so že pripravile programe za njihovo sprejemanje.
Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju med drugim opozorila, da predlog zakona podaljšuje skrajne roke za sprejem občinskih prostorskih načrtov v predhodnih določbah veljavnega zakona. Prav tako v njih določa naloge in roke za župane ter ustanavlja koordinacijsko skupino, kar pa presega namen prehodnih določb zakona in predstavlja odstop od splošne ureditve. V skladu s tem je podala pripombe k posameznim členom, ki so po njihovem mnenju bile s predlaganim amandmajem koalicijskih poslanskih skupin le delno odpravljene.
Na seji odbora je bilo predstavljeno tudi mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je predlog zakona podprla, saj ocenjuje, da je nujno preprečiti potencialno nepopravljivo gospodarsko in družbeno škodo v občinah, ki še niso sprejele občinskih prostorskih načrtov, hkrati pa je predstavnik Državnega sveta izpostavil, da lahko na podlagi zakonodajne rešitve pride do neenake obravnave med občinami s strani nosilcev urejanja prostora, saj bodo občine s sprejetimi občinskimi prostorskimi načrti postavljene v manj ugoden položaj, ker ne bodo deležne njihove pozornosti.
Sledila je krajša razprava poslancev. V njej je bilo opozorjeno, da je glavni razlog za to, da še nekatere občine nimajo sprejetih prostorskih aktov, neustrezno sodelovanje nosilcev urejanja prostora in njihova prevelika togost. Prav tako so poslanci izrazili dvom, da bodo občine občinske prostorske načrte lahko sprejele v navedenem roku, kot ga podaja predlog zakona. Saj je njihovo sprejemanje proces, ki terja veliko časa. Na izpostavljene dileme se je ob zaključku razprave odzval tudi minister. Poudaril je, da je bila časovnica rokov, ki jo vsebuje predlog zakona, ustvarjena skupaj z občinami in da je njihova narava inštrukcijska. Na ministrstvu ocenjujejo, da bodo občine lahko sprejele občinske prostorske načrte do oktobra 2026, saj so primeri iz nekaterih občin pokazali, da je prostorske akte možno sprejeti tudi v kratkem času. Prav tako je izpostavil, da bo koordinacijska skupina pomagala vsem občinam. Odbor je po razpravi sprejel amandma koalicijskih poslanskih skupin in nato glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejel. Hvala.
Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Svoboda, v njenem imenu kolega Jernej Žnidaršič. Izvolite.
Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Prostor je omejena naravna dobrina, s katero je treba ravnati izjemno odgovorno in premišljeno, predvsem pa z zavedanjem, da gre lahko za nepovratne procese. Odločanje o posegih v prostor morajo vedno potekati v funkciji spoštovanja strokovnih in zakonskih normativov, ki zagotavljajo varstvo prostora ter uravnavajo javni ter zasebni interes. Novela Zakona o urejanju prostorov, ki za dve leti podaljšuje rok uporabe starih prostorskih planov in pupov za tistih 22 občin, ki še niso sprejele občinskih prostorskih načrtov, je žal nujno in vsesplošna potreba. S tem preprečujemo morebitno nepotrebno gospodarsko in razvojno škodo v občinah. Seveda je naš skupni cilj, da z novelo zakona z natančno časovnico posameznih faz občine pripeljemo do sprejetja Občinskega prostorskega načrta pred lokalnimi volitvami leta 2026. Pristojno ministrstvo se dobro zaveda pomena vzajemnega delovanja in sodelovanja z 22 občinami, zato je že pred časom pristopilo k aktivnejšemu sodelovanju in že preverilo vzroke za nastalo situacijo. V ta namen se z novelo zakona tudi predlaga ustanovitev koordinacijske skupine za učinkovitejše usklajevanje med različnimi državnimi institucijami, ki sodelujejo v postopkih prostorskega načrtovanja. V Poslanski skupini Svoboda verjamemo, da bo na podlagi novele zakona in delovanja tako Ministrstva za naravne vire in prostor kot lokalnih skupnosti po 20 letih imelo 22 občin do konca leta 2026 sprejet Občinski prostorski načrt, zato Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora bomo soglasno potrdili. Hvala.
Hvala lepa. Kolega Danijel Krivec bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Izvolite. Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Pred nami je zdaj podaljšanje Zakona o urejanju prostora. Zdaj po naši oceni ta rešitev ne bo praktično prinesla nobene spremembe oziroma nobenih rešitev. Do zdaj se je vedno izkazalo, da kadarkoli smo podaljševali neke zakone se je kvečjemu zadeva zategnila, ker vsi izkoristijo, po domače, podaljške in ta alibi. Pristojni minister se dejansko zaveda te problematike in verjetno bi bilo njemu najbolj koristno, če bi lahko predlagal, da se v celoti zadeva na tem področju resetira in da postavimo zadeve na neko presečno obdobje, mogoče tam v letu 1991 ali pa še kaj drugega. Mi smo namreč v zadnjem obdobju - pa ne govorimo zdaj o neki časovnici par let -, ampak od osamosvojitve naprej tudi, ko smo prevzemali evropske direktive, vse te prostorske akte oziroma regulativo na tem področju tako zakomplicirali in prepletli z vsem ostalim, da je to zadeva, ki je neučinkovita. In ne glede na to, da se podaljšujejo zdaj ti roki za prostorske akte, po mojem ta zadeva ne bo prinesla nekih bistvenih olajšav in sprememb. Te prostorske sestavine, ki so v zakonodaji zahtevane s strani lokalnih skupnosti so v določenih primerih, po moje, nepotrebne pa tudi po verjetno presoji ministra nepotrebne. Drugo vprašanje je pa, če so po presoji ljudi na ministrstvih, tako na ministrstvu, ki spremlja bi rekel okolje, naravo, kot na Ministrstvu za kmetijstvo pa še kakšnem drugem dejansko odvečne.
Je pa še en problem, ki ga imamo pri tem Zakonu o urejanju prostora, in to sem jaz v preteklosti tudi že večkrat opozarjal, da bi morali vsaj na določenih področjih, ki so v tej državi regulirane, vedno upoštevati par aglomeracij, ki so res ekstremno velike, kot je Ljubljana pa še kakšna druga, za ostala področja pa vseeno določene stvari urejati na nek bolj prijazen način, predvsem pa na učinkovit način. To, da stvari zakompliciramo, kvečjemu povzročamo dodatne stroške lokalnim skupnostim, nenazadnje tudi ministrstvom, povečuje se nam administracija na določenih področjih, v praksi pa nič dodane vrednosti oziroma kvečjemu ovire. Ena od takih zadev, ki omejuje hitrost sprejemanja tudi prostorskih načrtov je tudi ZUP. Veste, da v preteklosti, ne vem kdaj je bilo to spremenjeno, ampak v preteklosti je veljalo, da če po ZUP-u ni odgovora pristojnega ministrstva, resorja, nekega uradnega organa, se smatra, da je zadeva rešena pozitivno. V nekem trenutku so uradniki pač to spremenili oziroma dosegli, da se je ta uredba, odlok ali zakon, ne vem kje je to zapisano, spremenil in po novem pač velja, da je to negativno. Zdaj, predstavljajte si, kaj to pomeni z vidika časovnice in z vidika neodzivnosti posameznih organov. Drug problem, ki ga ima ministrstvo in ki ga imajo tudi lokalne skupnosti, je pomanjkanje določenih, bi rekel, strokovnih podlag, ker teh, bi rekel, inštitucij v državi dejansko primanjkuje. In, ko se je naložilo dodatne obveznosti lokalnim skupnostim, lokalne skupnosti navkljub večim razpisom ne dobijo nekoga, ki bi izdelal poplavno študijo, ki bi izdelal neko študijo, ki pa je na drugi strani v zakonodaji zapisana kot obvezna sestavina prostorskega reda. Tako da imamo veliko težav in jaz verjamem, da minister se zelo dobro zaveda tega problema. Verjamem pa, da v tem trenutku, tako kot imamo zakonodajo sestavljeno, tudi usklajevanje in neke usklajevalne skupine ne bodo doprinesle bistvenih sprememb. Bistvena sprememba ali pa neka rešitev bi bila, kot sem rekel na začetku, nek reset te zgodbe in da se dobesedno postavijo okvirji na novo. Kajti, v ta okvir, ki ga imamo zdaj, rešitve ne ustrezajo in povzročajo veliko slabe volje na lokalni ravni, pa seveda tudi po nepotrebnem obremenitve določenih ministrstev. Je pa res, da nekateri zelo dobro služijo s temi študijami in z razno raznimi dokumenti in ta balast nas v bistvu zamejuje in otežuje sprejemanje primerne in učinkovite prostorske zakonodaje, tudi v smislu, bi rekel, zaščite prostora, kar je želja vseh nas. Tako, da mi temu zakonu ne moremo pritrditi.
Hvala lepa.
Magister Janez Žakelj bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija - Krščanski demokrati. Izvolite.
Najlepša hvala gospa predsednica. Spoštovani minister, kolegice in kolegi! Veljavni Zakon o urejanju prostora določa, da se z 31. decembrom 2024 preneha uporabljati prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990. To pomeni, da se z januarjem 2025 na območju tistih občin, ki niso sprejele OPN, izdaja gradbenih dovoljenj ne bo več mogoča. Predlog današnje novele občinam podaljšuje rok za sprejem OPN do 30. oktobra 2026. Znotraj te časovnice morajo župani občin, ki še niso sprejele OPN, izvesti posamezne naloge v določenih rokih, ki pa so absolutno prekratke. Že danes lahko utemeljeno sklepamo, da jih vse občine ne bodo mogle realizirati, pa čeprav do zdaj zdaj nad nami, bo zdaj nad njimi država bolj strogo držala roko. Občine so sicer predlagale podaljšanje roka do konca leta 2027, ki bi zagotovo bil bolj realen, vendar Vlada pravi, da morajo občine OPN sprejeti do izteka mandata jeseni 2026. Želja je eno, realnost pa drugo. Postopki prostorskega načrtovanja so v Sloveniji prezapleteni. Nosilci urejanja prostora imajo največkrat različne interese. Vse to nas duši in odganja tudi potencialne investitorje, ki želijo hitro zaključiti postopke umeščanja v prostor in pridobiti gradbeno dovoljenje. Na tem področju nam res ne gre, stvari se ne premaknejo, kljub želji, da se ti postopki skrajšajo in poenostavijo. Gre za ponovno in že tretje podaljšanje zakonskih rokov, kar odraža slabo sliko gospodarjenja s prostorom. Vedno odreagiramo tik pred iztekom rokov in potem po skrajšanih ali včasih celo nujnih postopkih sprejemamo novele zakonov in blažimo neizbežne posledice.
Občin, ki doslej še niso sprejele OPN, je 22, nekatere od teh bodo postopke zaključile v januarju 2025. Če sem prav razumel ministra, sta še dve taki. Priprava in sprejetje OPN je izvirna pristojnost občin, vendar zakon omogoča nadomestno ukrepanje države, če bi zaradi njihovega nesprejetja lahko prišlo do škodljivih posledic. Imamo torej orodje za sprejemanje in nadzor nad izvajanjem teh nalog, le uporabljati ga moramo.
Razlogi zaradi katerih nekatere občine še niso sprejeli OPN so različni, predlagatelj ugotavlja, da gre za neučinkovitost občin pa tudi za neustrezno sodelovanje nosilcev urejanja prostora. Zadnje mu lahko pritrdimo, saj nekatere občine več let čakajo na posamezne soglasodajalce, kar kaže na okostenel in absolutno predolgo trajajoč postopek urejanja prostora. Država nima usklajene prostorske politike, prevladujejo sektorji, ki prostor varujejo, nad tistimi, ki spodbujajo razvoj. Če še iz izkušenj, svojih županskih povem, en OPN sprejet prej kot v petih letih je hud izziv. Torej tukaj imamo bistveno prekratek rok.
V Novi Sloveniji bomo seveda zelo veseli, če bo zakon resnično pripomogel sprejeti OPN v vseh preostalih 22 občinah. Kljub pomislekom glede časovnice smo zaznali neke pozitivne gibanja v ministrstvu in bomo pač ta predlog zakona podprli. Hvala.