Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, ki je zdaj odprta za javnost.

In prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 17. DECEMBRA 2024.

Prosim magistra Marka Štucina, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite.

Hvala lepa. Oba predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 17. decembra v Bruslju.

Svet za splošne zadeve bo v sklopu priprav na decembrsko redno zasedanje Evropskega sveta obravnaval osnutek sklepov. Zdaj te vsebinske točke, ki bodo obravnavane na Evropskem svetu, smo predstavili že pri 1. točki dnevnega reda te seje, tako da bi prišel k naslednji točki dnevnega reda, in sicer zakonodajno načrtovanje. Svet za splošne zadeve bo izmenjal mnenje o zakonodajnem načrtovanju in o rezultatih razprave o tem pisno obvestil Evropsko komisijo. V skladu s predhodnim dogovorom namreč Svet, Evropska komisija in Evropski parlament ob začetku delovanja nove sestave komisije izmenjajo mnenja o glavnih političnih ciljih in prednostnih nalogah za novo mandatno obdobje. Na podlagi predloga komisije bodo za tem predvidoma pripravljeni skupni sklepi glede večletnega načrtovanja, ki jih bodo podpisali predsednik in predsednici teh treh inštitucij. Člani sveta bodo na zasedanju predstavili tudi svoje ključne predloge glede delovnega programa komisije za leto 2025, pri čemer se bodo oprli na strateško agendo za obdobje 2024-2029, ki jo je junija 2024 sprejel Evropski svet. Slovenija podpira usklajeno in učinkovito delovanje institucij EU v novem institucionalnem ciklu skladno s strateškimi usmeritvami Evropske unije ter izvedbo ključnih pobud komisije v naslednjem letu, pomembne za prihodnost EU. Zavzemamo se za osredotočenost na konkurenčnost evropskega gospodarstva, varnost, pravičen zeleni prehod, ki nikogar ne zapostavlja, večjo vlogo EU v svetu, širitev EU ter za okrepljen proračun EU, ki bo zagotovil sredstva za izvajanje prioritetnih politik, pri tem pa ohranil pomembno vlogo kohezijske politike in skupne kmetijske politike.

Zdaj naslednja točka je prihodnost Evrope. Svet bo razpravljal o krepitvi upravljanja Evropske unije. Obravnaval bo predloge, ki jih je Mario Draghi predlagal v posebnem poglavju svojega poročila o evropski konkurenčnosti. Med ključnimi predlogi so vzpostavitev novega okvira za koordinacijo konkurenčnosti, pospešitev procesov EU z okrepljenimi metodami odločanja ter poenostavitev in zmanjšanje števila predpisov na ravni Unije. Slovenija podpira prizadevanja za izboljšanje upravljanja na ravni EU, saj bi to prispevalo k boljšemu usklajevanju različnih vidikov konkurenčnosti in učinkovitejšim ukrepom v primerjavi z globalnimi tekmeci. Naklonjeni smo predlogom za bolj koordiniran pristop pri sprejemanju, pri spremljanju, pardon, konkurenčnosti. Naslednja točka je Evropski semester 2025. Svet za splošne zadeve se bo seznanil s časovnim načrtom izvajanja evropskega semestra, ki ga bosta predstavila madžarsko in v prihodnje poljsko predsedstvo. Zdaj razprava pri tej točki ni predvidena. Cilj časovnega načrta je zagotoviti, da vse ustrezne sestave sveta in njihova pripravljalna telesa delujejo usklajeno in dosledno v smeri temeljite priprave razprav Evropskega sveta o evropskem semestru ter omogočiti odboru stalnih predstavnikov in Sveta za splošne zadeve nadzor nad celotnim procesom. Svet za splošne zadeve bo obravnaval in predvidoma potrdil sklepe o širitvi in stabilizacijsko pridružitvenem procesu, za tempa naj bi jih odobril še Evropski svet. Že nekaj časa poteka intenzivno usklajevanje besedila sklepov na delovni ravni in na odboru v stalnih predstavnikov. Slovenija pozdravlja načrtovan sprejem sklepov Sveta EU o širitvi in poudarja, da mora širitev EU ostati visoko na politični agendi. Izpostavljamo, da se je treba aktivno angažirati in pomagati ustvarjati okoliščine za napredek držav kandidatk in njihovo postopno integracijo. Zavedamo se geopolitičnih okoliščin in opozarjamo na uravnoteženost pristopa do obeh regij, in sicer tako do regije zahodnega Balkana kot do vzhodne Evrope. Slovenija si bo v tem okviru še naprej prizadevala, da bi prišlo do pospešitve širitvenega procesa, še posebej glede zahodnega Balkana, tudi z učinkovitejšimi metodami odločanja o nekaterih tehničnih korakih v širitvenem procesu. Okrepljeno in redno sodelovanje z državami zahodnega Balkana ter Ukrajine in Moldavije je ključnega pomena za boj proti vplivu tretjih držav. Izražamo zavezanost prihodnosti tudi gruzijskega naroda v Evropski uniji.

Naslednja točka bo 18-mesečni program Sveta. Zdaj ministri in državni sekretarji za evropske zadeve se bodo na zasedanju proceduralno seznanili s programom naslednjih treh predsedujočih držav v svetu EU - Poljske, Danske in Cipra; gre za obdobje od 1. januarja 2025 do 30. junija 2026. Razprava pri tem ni predvidena. Svet za splošne zadeve bo razpravljal tudi o odnosih Evropske unije z Združenim kraljestvom s poudarkom na tem, kako nadaljevati pogajalski proces. Slabih pet let po izstopu Združenega kraljestva iz EU lahko rečemo, da je nastopilo obdobje normalizacije odnosov. Slovenija meni, da moramo v odnosih z Združenim kraljestvom še naprej vztrajati pri spoštovanju sprejetih sporazumov in slediti smernicam, ki jih je že leta 2018 podal evropski svet. To tudi pomeni, da želimo ohraniti enoten paketni pristop v pogajanjih; samo na ta način lahko dosežemo dolgoročno sodelovanje ter trajne in vzdržne rešitve. Zaradi aktualnih geopolitičnih nestabilnosti in varnostnih groženj pa po drugi strani podpiramo prioritetno obravnavo nadgradnje varnostnega in obrambnega sodelovanja. Sledi razprava o odnosih med EU in Švico. Svet se bo seznanil z aktualnim stanjem v odnosih med EU in Švico, ki ga bo na zasedanju predstavila komisija. Predvidoma bo poročala o poteku sestanka komisarja Šefčeviča z zunanjim ministrom Švice o stanju pogajanj, ki so v precej intenzivni fazi. EU in Švica sta ključni partnerici tako politično kot gospodarstvo.

Gospodarsko Slovenija podpira prizadevanja komisije za reševanje odprtih vprašanj, da doseže dogovor v pogajanjih o širokem svežnju ukrepov v korist EU, njenih držav članic kot tudi Švice. Upamo, da bodo pogajanja uspešno zaključena do konca naslednje..., do konca letošnjega leta, pardon.

To je to. Če so pa vprašanja, pa z veseljem odgovorimo. Hvala.

/ izklop mikrofona/

/ pogovor v dvorani/

Hvala, gospod predsednik.

Jaz imam samo eno, v bistvu samo eno vprašanje. In sicer, to zakonodajno načrtovanje tu piše, da bo Evropska komisija predstavila, predstavila delovni program za leto 2025, ki temelji na strateški agendi EU in političnih usmeritvah predsednice Ursule von der Leyen. Tukaj imam pa vprašanje. Med temi političnimi usmeritvami jaz žal ne vidim širitvenega procesa. In kaj to pomeni? Mislim, tu vidim konkurenčnost evropskega gospodarstva, varnost, socialno Evropo, trajnost, demokracijo, globalno Evropo, reformo EU in prihodnja pogajanja o večletnem finančnem okviru. Očitno na nivoju predsednice širitev ni posebej pomembna, a je to, a je to message? Ne vem. Drugo, dogovor o čisti industriji. Jaz mislim, da bo pa ta del precej težaven. Jaz dam lahko samo primer cementarne, železarne pa verjetno še kakšna industrija, kjer bo zelo težko izvesti čisto, čisto industrijo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala kolegu Gregoriču.

Kolega Lipičnik je naslednji prijavljen. Izvolite, kolega Lipičnik.

Najlepša hvala.

Glejte, jaz pri teh zadevah v zvezi z Evropsko unijo velikokrat pogrešam eno osnovno stališče, razumevanje stanja, kjer smo, ker je prav to razumevanje stanja, kje smo, največkrat odločilno za to, da lahko sprejemamo ene prave odločitve. Zdaj, če govorimo o tem Draghijevem poročilu, o katerem se pogovarjamo zdaj zelo intenzivno že kar nekaj časa, lahko rečem, da smo leta 2010 v okviru digitalne agende glavnino tistega, kar zdaj piše v tem Draghijevem poročilu, na nek način imeli že pripravljeno, pa smo se o teh stvareh pogovarjali, vključevali tako neodvisnost in konkurenčnost na bistveno večjem številu področij, ampak očitno, očitno ni bilo volje, da se te zadeve v tistem času takrat na kakršenkoli način premaknejo. Zdaj ali naj verjamemo, da je tokrat volje po tem, da naj bi resno začeli razmišljati o evropski konkurenčnosti, bistveno več kot je bilo takrat, ne vem. Glede tistega, s čimer sem začel, glede razumevanja stanja, kjer smo, se pa vračam mogoče malo na ono prejšnjo razpravo, kjer sta bila gospod Tonin in gospod Gregorič na nasprotnih bregovih, popolnoma ... / oglašanje iz dvorane/ Prosim?

Bila je zaprta seja, samo da vas spomnim.

Ne, saj, saj ne bom vsebinsko. Ja. Glejte, tukaj se lahko vprašamo ali objektivno obstaja, obstajajo ene propagande na obeh, na obeh straneh o tistem, o čemer smo govorili. Seveda. Seveda obstajajo, se pravi, vemo. In zdaj biti, postavljati se v vlogo navijaško na eno ali na drugo stran, to na nek način pomeni, da na nek način nerazsodno ravnamo, ker ne vzbuja zaupanja pri večini javnosti, ki stvari razumejo. Zaradi tega mogoče samo še nekaj, ne. Bi rekel, naša zunanja politika in obnašanje in tudi zagotavljanje zadostne stopnje neodvisnosti kot tudi konkurenčnosti je tudi v smislu obrambe naša najpomembnejša obramba glede na red velikosti države, glede na red velikosti vojske. In zaradi tega bi bil zelo zadovoljen, če te stvari v zvezi z našo zunanjo politiko in zagovarjanjem naših interesov v Evropski uniji jemljemo zelo resno in ne sledimo vedno takrat, kadar to niso striktno naši interesi.

Hvala.

Najlepša hvala.

Torej ne vidim več prijavljenih. Bom prosil še enkrat državnega sekretarja magistra Štucina, da odgovori na nekatera vprašanja. Izvolite.

Hvala lepa.

Mogoče za uvod samo pojasnilo na komentar oziroma vprašanje poslanca Gregoriča. Tokrat je, tokratna razprava glede zakonodajnega načrtovanja v bistvu predstavlja razpravo, ki bo, ki jo bo potem komisija upoštevala in bo na podlagi te razprave potem šele pripravila delovni program. Tako da zdaj razpravljamo na podlagi strateške agende za obdobje 20224-2029 in v tej strateški agendi širitev Evropske unije kot tudi ti drugi elementi seveda so upoštevani in Slovenija seveda si bo prizadevala, da bo tudi v dokumentih, ki jih bo po tej razpravi na zasedanju Sveta za splošne zadeve Slovenija izpostavila, da bodo ti elementi potem tudi v delovnem programu komisije.

Zdaj mogoče na vprašanje oziroma komentar poslanca Lipičnika naj poudarim naslednje. Zdaj res je, bistveno je narediti en presek stanja, kje se Evropska unija nahaja. Ta presek stanja, k temu se je zavezala že prejšnja Evropska komisija. Objavljenih je bilo več poročil, recimo omenili ste Dragejevo poročilo, tudi poročilo Lette, poročilo Niinista, vsa ta poročila so namenjena, so namenjena temu, da imamo neko jasno idejo, kje se Evropska unija v tem trenutku nahaja. Zdaj, če Draghijevo poročilo zelo enostavno povzamemo v enem stavku: ura ni 5 do 12, ampak je pet čez 12. Mi smo, mi zamujamo. Seveda Evropska unija zamuja na večini področij pri sprejemu ukrepov za zagotavljanje konkurenčnosti. V Sloveniji kot majhni državi članici, ki je eksistenčno odvisna od izvoza v druge države članice seveda Evropske unije, konkurenčnost Evropske unije kot take ključnega pomena in Vlada seveda si bo prizadevala na vseh ravneh, da se znotraj Evropske unije sprejmejo ukrepi, ki bi povečali dolgoročno konkurenčnost Evropske unije.

Toliko, hvala lepa.

Najlepša hvala.

Zaključujem sedaj razpravo o 3. točki, na glasovanje pa bom dal predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 17. septembra 2024. Ponovno opozarjam, da glasujemo, in sicer samo članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije z glasovalnimi napravami od številke 1 do številke 20.

Glasujemo. ugotavljam, da je bilo za 14 kolegic in kolegov, nihče proti.

(Za je glasovalo 14.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 3. točko dnevnega reda. Besedo dajem torej predsedniku Odbora za zunanjo politiko, kolegu Bakoviču. Izvolite.