Lep pozdrav vsem skupaj, vsem članicam in članom, vsem vabljenim in ostalim prisotnim!

Začenjam prvo januarsko letošnjo sejo odbora, sicer pa 26. redno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Naj na začetku želim vsem eno dobro leto in dobro sodelovanje, predvsem za dobro vseh skupaj.

Imamo nekaj nadomestnih članov, bom kar prebrala: poslanec Jurij Lep nadomešča poslanca Teodorja Uraniča, poslanec Franc Rosec nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert, poslanec Danijel Krivic nadomešča poslanca Žana Mahniča. Krivec, ja in poslanec Milan Jakopovič nadomešča poslanko Natašo Sukič. K dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red, kot je bil sklican, kot je bil določen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec in je bil dne 23. 10. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, mnenje Komisije za preprečevanje korupcije. Pismo podpore občine Lendava, mnenje Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni v imenu predlagateljev poslanec Anton Šturbej, Ministrstvo za javno upravo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. Dodatno so bili vabljeni Komisija za preprečevanje korupcije, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti in Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost. Amandmajev v poslovniškem roku, to je do vključno 8. 1. ni bilo vloženih.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Verjetno temu nihče ne nasprotuje, da imamo, razpravljamo o vseh členih skupaj.

Besedo zdaj dajem prvemu vabljenemu na sejo, predstavniku predlagatelja predloga zakona, poslancu Antonu Šturbeju.

Izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki Državnega sveta!

Ob obravnavi zadnjih sprememb Zakona o poslancih, ki je posebej uredil združljivost oziroma nezdružljivost funkcije poslanca, predstavnika oziroma pripadnika Italijanske in Madžarske narodne skupnosti, zastavilo pa se je tudi vprašanje združljivosti oziroma nezdružljivosti funkcije pripadnikov italijanske ali madžarske narodne skupnosti, ki so občinski funkcionarji. S predlogom dopolnila 37.b člena se ureja vprašanje združljivosti funkcij občinskih funkcionarjev, zato predlagamo, da se za občinskega funkcionarja, župana, podžupana ali občinskega svetnika, ki je hkrati tudi pripadnik Italijanske ali Madžarske narodne skupnosti, velja, da je funkcija združljiva s članstvom v Svetu samoupravne narodne skupnosti, ni pa združljiva s položajem in nalogami predsednika in podpredsednika Sveta Samoupravne narodne skupnosti. Z dopolnitvijo 37.b člena tudi predlagamo, da je funkcija občinskega funkcionarja italijanske in madžarske narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi opravljanja, nadzora ali zastopanja v občinskih italijanski in madžarski samoupravnih narodnih skupnosti ter v italijanski in madžarski samoupravni narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, v katere se te povezujejo. Funkcija občinskega funkcionarja, izvoljenega z liste politične stranke ali volivcev, ki je hkrati tudi pripadnik italijanske ali madžarske narodne skupnosti, je združljiva s članstvom v svetu samoupravne narodne skupnosti, ni pa združljiva s položajem in nalogami predsednika in podpredsednika sveta narodne skupnosti. S tem nekako poudarjamo, da je temeljni oziroma da je temeljni cilj predlaganega zakona, da se omogoči polno uresničevanje načel evropske listine o lokalni samoupravi in Ustave Republike Slovenije in da je potem tudi skladen s 5. členom Ustave, 64. členom in 80. členom Ustave Republike Slovenije.

Toliko z moje strani. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistrici Saši Bricelj Podgornik.

Izvolite.

Hvala lepa.

O predlogu zakona je ZPS pripravila pisno mnenje. Če na kratko povzamem bistvo, ZPS ugotavlja, da predlagane rešitve po vsebini smiselno sledijo uveljavljeni ureditvi zakona o poslancih, pri tem pa obrazložitev k členom le povzema besedilo rešitve, podrobneje pa razlogi niso predstavljeni. Iz uvodnih pojasnil sicer izhaja, da so predlagane rešitve odraz posebnega položaja, ki ga imata italijanska, madžarska narodna skupnost po Ustavi, kar je bilo sicer kot ključno upoštevano tudi pri urejanju tega vprašanja za poslance. Ta posebni ustavno zagotovljeni položaj narodnih skupnosti tudi utemeljuje posebno zakonsko ureditev v razmerju do sistemske ureditve po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Ustava zagotavlja avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti posebno varstvo zlasti v 5. in 64. členu, v katerem med drugim zagotavlja pravico narodnih skupnosti do neposrednega zastopanja v predstavniških organih lokalne samouprave in Državnem zboru, pravico soglasja pri zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, ki zadevajo v Ustavi določene pravice in položaj zgolj narodnih skupnosti in pa pravico pripadnikov narodnih skupnosti do ustanavljanja samoupravnih narodnih skupnosti za uresničevanje svojih pravic. Namen tega posebnega ustavnopravnega varstva je, kot tudi izhaja že iz ustaljene ustavno sodne presoje, da se italijanski in madžarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom poleg vseh ostalih pravic, ki izhajajo iz poglavja o človekovih pravicah in svoboščinah, zagotavljajo tudi nekatere posebne pravice, ki varujejo njihovo manjšinsko identiteto.

V mnenju so posebej izpostavljeni argumenti, ki jih je Državni zbor upošteval pri ureditvi instituta združljivosti oziroma nezdružljivosti v Zakonu o poslancih, ti argumenti so namreč pomembni tudi za presojo tega instituta za občinske funkcionarje, ki so predstavniki oziroma pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, saj izhajajo iz posebnega položaja in pravic, ki ga pripadnikom te skupnosti zagotavlja Ustava. Prav tako je razmerje do uresničevanja pravic pripadnikov narodnih skupnosti oziroma samoupravnih narodnih skupnosti na državni in lokalni ravni v temelju enako; gre zlasti za razmerje zastopanja v predstavniških organih ter sodelovanje in financiranje za namene uresničevanja njihovih pravic, pri čemer je glavni in primarni vir financiranja državni proračun, kar izhaja iz ustavne in zakonske ureditve. S tega vidika predlog zakona po vsebini zagotavlja upoštevanje ustavnega položaja pripadnikov teh narodnih skupnosti. Torej v primeru drugačne ureditve položaja občinskih funkcionarjev, ki so predstavniki oziroma pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, pa bi bilo z vidika načela enakosti treba predstaviti razloge, ki utemeljujejo drugačno ureditev glede na že uveljavljeno za funkcionarje na državni ravni, ki so torej predstavniki oziroma pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, poleg tega pa tudi razloge, ki utemeljujejo poseg v pravice, ki jih pripadnikom teh narodnih skupnosti Ustava zagotavlja v 64. in 44. členu.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Gregorju Korenetu.

): Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.

Lepo pozdravljeni, gospe in gospodje poslanci, kolega, predstavniki Vlade!

Ja, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 43. redni seji včerajšnjega dne obravnavala predlog zakona, prisluhnila predlagateljem in najprej naj povem, da podprla predlog zakona. Predvsem pa v luči oziroma predvsem z namero predlagatelja, da se po vzoru ureditve združljivosti funkcije poslanca italijanske in mednarodne madžarske narodne skupnosti v Zakonu o poslancih zakonsko uredi tudi to vprašanje nezdružljivosti oziroma združljivosti funkcije občinskih funkcionarjev, ki so pripadniki pač italijanske in madžarske narodne skupnosti, in poleg tega še, kot je bilo rečeno na komisiji, v luči tega, da je podpora ne zgolj ene poslanske skupine širša tudi še med poslancema narodnih skupnosti ter tudi, vidimo, poslanke koalicije. Tako da podpira komisija. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem še predstavnici Komisije za preprečevanje korupcije gospe Katji Mihelič Sušnik, vodji Službe za operativo.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Vsem lep po…, lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Komisija je na predlog zakona podala sicer tudi svoje pisno mnenje, s katerim ste seznanjeni. Mi se že vrsto pač zdaj pri vseh postopkih, kjer se spreminja področje nezdružljivosti funkcij, zavzemamo za to, da se, že tako kot je bilo povedano danes, kolikor se nekaj ureja parcialno, za to navedejo tudi ustrezni razlogi. Zdaj v tem konkretnem primeru smo mi pogledali tudi z vidika ureditve na lokalni ravni, ker to le spadajo pod občinske svetnike, ki imajo zdaj zadevo urejeno v ZLS in pa tudi v našem zakonu, ki se uporablja subsidiarno še za tista vprašanja, ki s tistim zakonom, torej ZLS, niso urejena. In na podlagi tega smo ugotovili, da pravzaprav tisto situacijo, ki jo, ki jo ta predlog zakona želi urediti, jo pravzaprav naš zakon že ureja, ker občinski svetniki ne spadajo med poklicne funkcionarje, kar pomeni, da njim ni prepovedano opravljanje zastopanja, upravljanja in nadziranja v tem delu, to je pač ta prvi odstavek 27. člena, ampak za njih velja nekoliko milejša ureditev, pri čemer pa je potrebno pogledati ali slučajno ta občinski svetnik, v tem primeru pač manjšin, kakorkoli je občina poleg tega povezana finančno ali kakorkoli drugače s tem subjektom. Tako, da je v tem delu zadeva že urejena v ZIntPK in ne postavlja v kakršenkoli drugačen položaj teh občinskih svetnikov od v primerjavi z drugimi svetniki, zato je tudi naše mnenje šlo v to smer. Ne podpiramo pač teh nekih parcialnih ureditev za posamezne skupine funkcionarjev, kar je že zdaj na tem področju precej nesorazmerno in pa nekonsistentno urejeno, zato prihaja tudi do precej nekih nedorečenosti, drugačnih razlag. Hkrati pa pravzaprav obstaja tudi sodba sodišča v eni konkretni zadevi, kjer se je tudi sodišče postavilo na stališče, da te funkcije na lokalni ravni niso združljive. Tako da toliko. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj prehajamo na razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? (Da.)

Poslanka Janja Sluga, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Jaz sem zadovoljna, da imamo danes ta predlog zakona pred sabo, zato ker je seveda to logično nadaljevanje spremembe, ki smo jo sprejeli pred nekaj tedni v Zakonu o poslancih. Še enkrat bi rada poudarila, danes govorimo seveda o ustavno varovanih pravicah manjšinske narodne skupnosti, ene ali druge, v Sloveniji, kjer mora biti zakonodajalec še posebej pazljiv. Pazljiv mora biti pri tem, ko presoja, kako uresničiti pravice, ki so kot pozitivna diskriminacija tema skupnostima zagotovljena z Ustavo. In sama ocenjujem, kot sem povedala že takrat pri sprejemanju spremembe Zakona o poslancih, da je bistven razlog, zakaj se zakonodajalec v določenem, v točno določenem primeru odloči za nezdružljivost dveh funkcij v nasprotju interesov, kar pa po moji osebni oceni in tudi po oceni Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora v konkretnem primeru ravno tako kot pri poslancih, pa ni podano in to je tisti bistveni razlog, ki ga mora zakonodajalec po moji oceni ponovno presoditi in ga presoditi v korist narodne skupnosti. Zato seveda sem prispevala svoj podpis pod ta predlog in bom z veseljem to tudi podprla. Hvala.