Spoštovani, pričenjam 23. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: kolega Andrej Kosi in nadomešča Bojana Podkrajška in pa kolegica Tamara Vonta nadomešča Teodorja Uraniča.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, po sklicu seje v petek 10. 1. 2025 pa se je vam posredoval predlog v zvezi z dnevnim redom, in sicer da se z dnevnega reda današnje seje umakne 2. točka dnevnega reda, to je Program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2025. Dovolite, da, preden preidemo na odločanje, na kratko pojasnim svoj predlog za umik te druge točke dnevnega reda današnje seje.

In sicer smo dne 7. 1. s strani Agencije za energijo, ki je predlagateljica programa dela in finančnega načrta Agencije za energijo, prejeli dopis s prošnjo, da se obravnava navedenega dokumenta prestavi vsaj za en mesec zaradi daljše odsotnosti direktorice. Glede na to, da se torej direktorica kot predstavnica agencije oziroma torej predstavnica predlagatelja seje danes iz objektivnih razlogov ne bi mogla udeležiti, je smiselno obravnavo tega dokumenta preložiti na eno izmed prihodnjih rednih sej odbora. Ob tem naj omenim, da je obravnava programa dela in finančnega načrta Agencije za energijo predvidena v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika državnega zbora, kar pomeni, da gre predvsem za obravnavo na način seznanitve z vsebino dokumenta, katerega obravnava se na matičnem delovnem telesu opravi predvidoma v treh mesecih po posredovanju. Glede na to, da je predlagatelj dokument v obravnavo poslal 9. 12. 2024, torej pred slabim mesecem dni, je umik te točke z dnevnega reda današnje seje in njena uvrstitev na eno izmed naslednjih sej odbora, z vidika Poslovnika ni sporen.

Prehajamo torej na odločanje o navedenem predlogu za umik 2. točke z dnevnega reda 23. seje odbora. Želijo svoja stališča o predlogih za umik predstaviti predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Če ne, potem prehajamo na odločanje o predlogu, torej za umik 2. točke z dnevnega reda 23. seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

S tem je 2. točka dnevnega reda umaknjena z dnevnega reda današnje seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV IN ZEMELJSKIH PLAZOV IZ AVGUSTA 2023, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 109. seji 26. 11. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 14. 11. 2024, Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 23. 12. 2024, mnenje Vlade z dne 13. 1. 2025 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 14. 1. 2025. Navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona. Do sedaj amandmaji niso bili vloženi. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, v imenu predlagatelja Jožef Jelen, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za finance, Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, Jure Leben, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam torej drugo obravnavo Predloga zakona, s katerim bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih Predloga zakona.

Besedo dajem najprej torej predstavniku predlagatelja predloga zakona, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.

Kolega Jožef Jelen, izvolite besedo.

Spoštovani, pričenjam 23. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: kolega Andrej Kosi in nadomešča Bojana Podkrajška in pa kolegica Tamara Vonta nadomešča Teodorja Uraniča.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z dvema točkama, po sklicu seje v petek 10. 1. 2025 pa se je vam posredoval predlog v zvezi z dnevnim redom, in sicer da se z dnevnega reda današnje seje umakne 2. točka dnevnega reda, to je Program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2025. Dovolite, da, preden preidemo na odločanje, na kratko pojasnim svoj predlog za umik te druge točke dnevnega reda današnje seje.

In sicer smo dne 7. 1. s strani Agencije za energijo, ki je predlagateljica programa dela in finančnega načrta Agencije za energijo, prejeli dopis s prošnjo, da se obravnava navedenega dokumenta prestavi vsaj za en mesec zaradi daljše odsotnosti direktorice. Glede na to, da se torej direktorica kot predstavnica agencije oziroma torej predstavnica predlagatelja seje danes iz objektivnih razlogov ne bi mogla udeležiti, je smiselno obravnavo tega dokumenta preložiti na eno izmed prihodnjih rednih sej odbora. Ob tem naj omenim, da je obravnava programa dela in finančnega načrta Agencije za energijo predvidena v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika državnega zbora, kar pomeni, da gre predvsem za obravnavo na način seznanitve z vsebino dokumenta, katerega obravnava se na matičnem delovnem telesu opravi predvidoma v treh mesecih po posredovanju. Glede na to, da je predlagatelj dokument v obravnavo poslal 9. 12. 2024, torej pred slabim mesecem dni, je umik te točke z dnevnega reda današnje seje in njena uvrstitev na eno izmed naslednjih sej odbora, z vidika Poslovnika ni sporen.

Prehajamo torej na odločanje o navedenem predlogu za umik 2. točke z dnevnega reda 23. seje odbora. Želijo svoja stališča o predlogih za umik predstaviti predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Če ne, potem prehajamo na odločanje o predlogu, torej za umik 2. točke z dnevnega reda 23. seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Glasujemo. Navzočih je 12 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

S tem je 2. točka dnevnega reda umaknjena z dnevnega reda današnje seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV IN ZEMELJSKIH PLAZOV IZ AVGUSTA 2023, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 109. seji 26. 11. 2024 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 14. 11. 2024, Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 23. 12. 2024, mnenje Vlade z dne 13. 1. 2025 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 14. 1. 2025. Navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona. Do sedaj amandmaji niso bili vloženi. Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, v imenu predlagatelja Jožef Jelen, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za finance, Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, Jure Leben, državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam torej drugo obravnavo Predloga zakona, s katerim bomo na podlagi 126. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih Predloga zakona.

Besedo dajem najprej torej predstavniku predlagatelja predloga zakona, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona.

Kolega Jožef Jelen, izvolite besedo.

Ja, predsednik, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav državnim sekretarjem in ostalim predstavnikom Vlade, poslankam in poslancem!

Zdaj, ne bom bral tega predloga Zakona o interventnih ukrepih, ker sem prepričan, da smo ga vsi prebrali, bom pa nekako kronološko šel skozi dogodke. Kot je že bilo rečeno, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke 14. 11. 2024 vložili Predlog zakona po skrajšanem postopku in sicer Zakona o dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, kjer spreminjamo 24.a člen in sicer s tretjim odstavkom dodajamo nov četrti odstavek, in 24.c člen, kjer se dodaja nov drugi odstavek.

Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 10. novembra 2023 sprejel novelo zakona, s katero so se dodala določila za zagotavljanje predplačila za obnovo poškodovanih hiš in stanovanj v avgustovskih poplavah 2023 tudi fizičnim osebam, katere so lastniki. V zakonu je določeno, da je do sredstev upravičen lastnik stanovanjskega objekta, kjer je na dan 31. julija 2023 imela prijavljeno prebivališče vsaj ena oseba. Ocenjena škoda mora biti najmanj 6 tisoč evrov, objekt pa ne sme biti predviden za nadomestitveno gradnjo. Predplačilo znaša 20 odstotkov ocenjene škode, ki je zavedena v spletno aplikacijo Ajda. Tako je pač 4. avgusta po poplavah se odzvala hitro Uprava za zaščito in reševanje in 10. avgusta pošlje sklep lokalnim skupnostim, katere so bile prizadete v poplavah in teh zemeljskih plazovih, ki so bile posledice teh neurij, da se začne z ocenjevanjem škode na stvareh zaradi posledic teh neurij, ter da imenujejo komisije, katere bodo ocenjevale škode, škodo, priloženi so bili tudi obrazci in navodila. Navedene občine so pač takrat, v tem času dopustov, sklicale sejo občinskih svetov, poleg drugih tem, aktualnih, obravnavale tudi, obravnavale tudi imenovanje teh komisij, katere bodo to delo opravljale. Potekale so tudi instruktaže za te člane komisij, seveda je bilo to vse opravljeno volontersko. Kot član občinskega sveta sem tudi sam sodeloval v tej popisni komisiji.

Ljudje so bili tudi pozvani od lokalnih skupnosti, v kateri so utrpeli škodo v teh neurjih, da na podlagi pripravljenih obrazcev pripravijo tudi sami zahtevo za oceno škode, tako smo, so popisne komisije odšle na teren, popisale nastalo situacijo, fotografirale škodo, objekte, kar se je pač dalo, in do 22. 9. 2023 je bilo potrebno z delom končati. To je bil pa tudi zadnji rok, da se v sistem Ajda vnesejo ti podatki. Potem so dobile regijske komisije še en teden časa, to je bilo do 29. 9. 2023, da opravijo kontrolne preglede. Vemo, da je bil takrat, dober teden po teh poplavah se je začelo eno obdobje lepega vremena, sledila je lepa in suha jesen. Takrat tisti, ki pač smo doma na teh področjih, katere so bila prizadeta, smo lahko opazovali, da je bilo vse samo eno delovišče. Potekala so gradbena dela, potekala so menjava stavbnih pohištev, fasade, obnova elektroinštalacij, bližala se je zima, je bilo treba, je bilo potrebno pač zagotoviti tudi ogrevanje, ker je bilo pač v teh katastrofalnih poplavah uničeno. In to gre zasluga tudi vsem prostovoljcem, prijateljem, sosedom, ko so priskočili na pomoč; videli smo lahko ogromno slovenske vojske, civilne zaščite, gasilcev iz cele Slovenije, ki so pomagali pri odpravi teh, teh posledic neurja. Zdaj ko smo bili na terenu, ko smo popisovali škodo, so ljudje pač imeli prvo in edino misel, da si uredijo prebivališča, ker je bila pred vrati zima. Niti približno niso računali na kakšna predplačila, zato je vsak, ki je prišel k hiši, ko se je ponudil, pa tega ni bilo malo, je lahko pač pomagal tako ali drugače, z donacijami ali z delom. Moram reči, da nekateri so prišli delat in so rekli, da če jim dajo kaj za potne stroške, je v redu, drugače bodo pa tudi volontersko položili ploščice, nameščali izolacijo na fasade. Tudi tam na enem delu je enih pet stanovanjskih objektov, kateri so skoraj tipski, montažni, in na vseh teh objektih je bilo potrebno sneti zunanji del obloge, da so prišli do izolacije v teh delih, katero so odstranili, namestili novo. In vsa ta dela, katera so če bi to opravljali obrtniki oziroma pooblaščenci, bi to bila, bi to bil konkreten strošek, tako so pa to opravili v družinskem krogu, med prijatelji, znanci in, kot sem že prej omenil, s prostovoljci. Nakar so sledila potem seveda predplačila na podlagi tega v sistem, vnesenega sistem v AJDA. Predplačila so bila do sedaj izplačana v osmih tranžah, prva je bila izplačana 6. decembra 2023, osma, po mojih podatkih zadnja, pa proti koncu leta 2024. Lastniki, kateri so pač bili prizadeti, so dobili tudi obvestila o dodelitvi predplačila za obnovo njihovih stanovanj oziroma hiš. V teh predplačilih nikjer ni pisalo, za kaj se lahko uporabijo ta sredstva, pisalo je samo, če sprejmeš, če si že sprejel ta sredstva oziroma takole, tule imam pač ta original dopis, kateri je bil poslan takrat še s podpisom magistre Alenke Bratušek v oktobru. In sicer je takole pisalo, a ne, bom malo pregledal, bom prebral: "Predplačilo iz prejšnjega odstavka za posamezne stanovanjske se izplača lastniku stanovanja. Če je lastnikov stanovanja več, se vsakemu izplača sorazmerni delež glede na višino solastniškega deleža, v primeru skupne lastnine pa se delež določi glede na število skupnih lastnikov. Predplačilo za posamezno stanovanje se izplača v višini 20 odstotkov ocenjene škode, zavedene v spletni aplikaciji AJDA, ob upoštevanju podatkov o površini stanovanja iz katastra nepremičnin, kadar znaša ocenjena škoda več kot 6 tisoč evrov". Potem še tule piše: "Kadar ministrstvo, pristojno za naravne vire, ugotovi, da so osebe prejele sredstva, do katerih niso upravičeni, ali kadar je lastnik stanovanja prejel predplačilo, ki je večje od sredstev državnega proračuna za obnovo stanovanja, ugotovljenih v programu odprave posledic nesreče za obnovo stavb, do katerih je upravičen v odločbi 45. člena ZOPNN, tem osebam naloži, da sredstva v 30. dneh od vročitve odločbe vrnejo. Lastniki(?) stanovanj, ki so prejeli predplačilo iz prvega odstavka 24. člena zakona in so sami ocenili, da do sredstev niso upravičeni, in lastniki stanovanj iz sredstev državnega proračuna ne želijo, lahko sredstva najpozneje v 30 dneh po njihovem prejemu vrnejo na transakcijski račun, s katerega so sredstva prejeli. Podatki o lastnikih stanovanj, ki so prejeto predplačilo vrnili, se javno objavi na način kot je objavljen seznam iz četrtega odstavka 24.b člena tega zakona. Na kar še dodajajo, lastniki, ki ne želite prejeti sredstev predplačila, ki izhaja iz tega obvestila, morate obvestiti Ministrstvo za naravne vire v roku pet dni od prejema obvestila, sicer se izplačilo predplačila uvede, izvede.

To je vse, kar so ljudje dobili. Kot piše, so že nekateri prej dobili nakazilo, nekateri še ne. In to je vse, kar so ljudje imeli. Kot sem že prej rekel, nikjer ni bilo napisano, zakaj lahko uporabijo ta denar in zakaj ga ne smejo. Na to so avgusta 2024, to je bilo eno leto po poplavah oziroma osem mesecev po prvem predplačilu, dobili ljudje pozive iz Ministrstva za naravne vire in prostor, lastnikom poškodovanih stanovanj, da predložijo račune in ostala dokazila, da se ugotovi upravičenost do prejetih sredstev. Poglejte, kot sem prej rekel, bila je lepa jesen, ljudje so v glavnem finalna dela še pustili, ampak drugo je bilo vse opravljeno, seveda pa prej kot do avgusta naslednjega leta. In ko so dobili te pozive za predložitev dokumentacije, so nekateri bili zgroženi. In tukaj v tem dopisu piše, ne bom vse prebral, ker bo malo predolgo trajalo, ampak bom izpostavil pomembne zadeve. Res je, kar tu piše, zato ste prvič v zgodovini naše države nekateri med vami že jeseni prejeli predplačilo za obnovo stanovanj. Hvala bogu, da je bilo to prvič, in hvala bogu, da bo to tudi zadnjič. Piše tudi, s tem smo vam poskušali olajšati odpravo posledic v vaših domovih.

Poglejte, osem mesecev po prvem predplačilu, eno leto po poplavah, mislim, da s tem pozivom ni bilo uresničeno to dejstvo, da smo vam poskušali olajšati odpravo posledic, ampak ste jim otežili njihovo življenje, kajti, kot sem že prej rekel, so težja gradbena dela, zalivanje, spodlivanje temeljev hiš in razne druge stvari, kot so bile menjava stavbnega pohištva, fasade, sušenje hiš, čiščenje, ljudje opravili volontersko. Veliko teh stanovanj, v glavnem vsa, katera sem jaz obiskal na tem predelu, so bila bivališča v prvi etaži oziroma v pritličju, tam so imeli ljudje tudi prostore za normalno življenje, kuhinje, dnevne sobe. To je bilo vse uničeno. In s tem denarjem, ki so ga dobili za predplačilo, je bilo veliko takšnih, ki so si s tem denarjem kupili kuhinjo, male gospodinjske aparate, sedežne garniture, televizorje, da so si pač nekako uredili življenje, da jim je bilo potrebno živeti na podstrešju v majhnih prostorih, da so se lahko preselili v spodnje etaže. In tukaj pišete, da ste jim olajšali odpravo posledic. Seveda ste jim olajšali, ampak s tem zapisom ste jim močno, močno, močno ste jih močno prizadeli, kajti ljudje, kar nekaj je takšnih, ki nimajo za vsa, za vso višino tega predplačila nimajo original računov. Na kar piše, dovolite, da vas pri tem spomnimo, ne vem, zakaj bi spomnili, ker v prejšnjem obvestilu, ko so bili obveščeni, da dobijo predplačila, niso bili seznanjeni. Če bi bili, če bi bili prej seznanjeni, bi lahko rekli, vas spomnimo, tako pa mislim, da ta besedna zveza ni primerna in tukaj piše, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po zakonu uporablja izključno za ureditev prebivališča, ne upoštevajo pa se stroški, ki se nanašajo na okolico stavbe, vgrajene elemente, premičnine, pohištvo, stroje, orodje in podobno. Da bo višina potrebnih sredstev za sanacijo celotne škode določena v višini predloženih dokazil, kot so računi in pogodbe. Tako da to tudi piše, za izvedbo postopka vas prosimo, da iz izpolnite priloge ter predložite dokumentacijo oziroma dokazila, ki se nanašajo na obnovitvena dela za poškodovane stanovanjske stavbe oziroma stanovanje, vse skupaj v roku štirih mesecev od prejema tega poziva. V kolikor gre v vašem primeru za obsežnejšo in zahtevnejšo sanacijo lahko zaprosite za pomoč državno tehnično pisarno. Ljudje so klicali državno tehnično pisarno, vendar nihče jim ni znal povedati, kako in kaj. Tako da ta problem je še zmeraj prisoten. Na mene kot poslanca iz tega področja se je obrnilo veliko ljudi tudi iz ostalih delov Slovenije in so prosili za pomoč, če lahko pač kot poslanci kaj naredimo na tem področju. Kajti kar veliko ljudi je takšnih, ki ne razumejo čisto kaj je opozicija pa kaj je koalicija, mislijo pač nekako, da bomo takrat, ko bo potrebno, stopili skupaj in rešili zadeve.

Tako je prišlo tudi do teh primerov, ko so, ljudje niso dobili predplačil, recimo kar nekaj je bilo takšnih stanovanjskih objektov, hiš, ki niso imele uporabnega dovoljenja, v njih ni bilo stalnega prebivališča, ljudje so živeli v njih, bilo je to poletje, ne vem, iz kakšnih razlogov, niso imeli urejenega stalnega prebivališča oziroma uporabnega dovoljenja, to so bile v glavnem mlade družine, katere so hiše zgradile s krediti, s sredstvi staršev ali kako drugače in ti niso bili upravičeni do predplačil. O tem smo mi razpravljali tudi v aprilu, mislim, da 2024, ta stvar se je potem uredila, ker smo sprejeli sklep, tukaj na tem matičnem odboru, čeprav z velikim zamikom.

Potem so bili tudi objekti, kateri so bili namenjeni za nadomestitveno gradnjo, to se pravi za rušenje, kateri niso bili primerni, da bi pač ostali na tem področju, ampak ljudje so si jih za silo uredili, ker pač niso imeli kje živeti, da so lahko preživeli zimo. Še zdaj nekateri živijo v njih. Tudi niso dobili predplačil, imeli so pa stroške z ureditvijo svojih prebivališč. Nekaj tudi takšnih objektov, kateri so bili namenjeni za nadomestitveno gradnjo niso dobili predplačil. Prav tako so si uredili, popravili, kasneje so bili pa črtani iz tega seznama in so pač na seznamu oziroma niso več na seznamu za preselitev oziroma za nadomestitveno gradnjo. Tudi ti so si uredili za silo stanovanje, niso dobili predplačil. Zdaj so dobili nekaj pozivov, da si pač, da si pač lahko, da so si, da bodo pač prejeli predplačila. Takšnih primerov je še še veliko. Jaz ne bom vsakega posebej našteval, ampak zanimivo je pa, zanimivo je pa nekaj, da so konec leta 2024 ti ljudje, ki sem jih zdaj naštel, ko takrat niso bili upravičeni za predplačilo dobili dopis, da, takole: Uvrščeni ste na seznam za prejem obvestila o možnosti vključitve v postopek za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč 4. avgusta 2023 na stanovanjih, ki bodo predvidena, ki bodo pa pač posredovana v kratkem. Svetujemo vam, ko si oziroma bodo prejeli sredstva državnega proračuna za pomoč pri obnovi, da skrbno hranijo račune za opravljene storitve in nakup materiala. Po končani obnovi jih bodo potrebovali kot dokazilo, da so prejeto pomoč iz javnih sredstev ustrezno porabili za obnovo poškodovanih stanovanj, tako tisto, ki so jo prejeli v obliki predplačil, kot tisto, za katero bodo posamezni lastniki upravičeni po končani oceni škode. Ob tem mora datum na računu, seveda dokazovati, da je bila storitev opravljena po naravni nesreči. Kot dokazilo pa bodo v pomoč tudi fotografije pred in po obnovi. To so dobili 27. novembra 2024. Poplava je bila 4. avgusta. Škodo smo ocenjevali do 22. oziroma 29. septembra. Predplačila so dobili, prva tranša je bila decembra 2023. In to dobijo po enem letu obvestilo, da morajo račune hraniti, da jih bodo lahko dali kot dokazila. Meni je težko kaj se tem ljudem godi. Na začetku nekaj dobijo, kasneje pa od njih zahtevate, da morajo to vrniti. Kot sem že prej rekel, stiska ljudi je velika. To niso premožni ljudje. To so ljudje, kateri pač so imeli ogromno škodo in so vse prihranke zopet dali v urejanje svojih domov. Tako da jaz bi počasi tule s tem kronološkemu delu zaključil, zato pač v poslanski skupini oziroma v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo spremembo 24.a člena, v katerem s tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, kateri se glasi: Za predplačila za obnovo, ki presegajo 20 tisoč evrov, je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu ministrstvu dokazila o namenski porabi sredstev v obliki računov. Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan posredovati pristojnemu ministru najkasneje v 120 dneh po sprejemu poziva ob predložitvi dokazil s strani pristojnega ministrstva. Predplačilo za obnovo v znesku do vključno 20 tisoč evrov se šteje kot osebno in nujno delo, ki je namenjeno odstranjevanju posledic naravnih nesreč in zanj ni potrebno predložiti dokazila. Namesto dokazil lahko prejemnik poda izjavo s popisom opravljenih del in porabljenega materiala za odstranitev posledic naravne nesreče. Če upravičenec tega ne stori ali se po preverbi ugotovi, da predplačilo za obnovo stanovanj ni bilo namensko porabljeno, je dolžan prejeto predplačilo za obnovo stanovanja vrniti. In kot sem prej rekel, občinske popisne komisije smo to delo opravili, zraven je še bila ena varovalka, so bile te regijske popisne komisije, katere so prav tako naredile kontrolo in niso ugotovile odstopanja oziroma nekih nepravilnosti. Tako da, v sistemu so vsi podatki, in kadarkoli bo kdo želel preveriti, lahko gre na teren in bo videl kakšna je situacija. Ljudje s temi predplačili okrog 5, 10, 15, 20 tisoč evrov niso kupovali avtov ali kakšnega nakita ali delnic, ampak ves denar so vložili v svoje domove. Tako smo tudi spreminjamo 24.c člen, se doda novi odstavek, ki se glasi: Pri tem se upošteva tudi, da se predplačilo za obnovo zneskov do vključno 20 tisoč evrov šteje kot osebno in nujno delo, ki je namenjeno odstranjevanju posledic naravnih nesreč in zanj ni potrebno predložiti dokazila. Tako da toliko o tem. Na kratko bom še, pa pozneje, če bo potrebno se vključil v razpravo. Hvala lepa.

Ja, predsednik, hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav državnim sekretarjem in ostalim predstavnikom Vlade, poslankam in poslancem!

Zdaj, ne bom bral tega predloga Zakona o interventnih ukrepih, ker sem prepričan, da smo ga vsi prebrali, bom pa nekako kronološko šel skozi dogodke. Kot je že bilo rečeno, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke 14. 11. 2024 vložili Predlog zakona po skrajšanem postopku in sicer Zakona o dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, kjer spreminjamo 24.a člen in sicer s tretjim odstavkom dodajamo nov četrti odstavek, in 24.c člen, kjer se dodaja nov drugi odstavek.

Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 10. novembra 2023 sprejel novelo zakona, s katero so se dodala določila za zagotavljanje predplačila za obnovo poškodovanih hiš in stanovanj v avgustovskih poplavah 2023 tudi fizičnim osebam, katere so lastniki. V zakonu je določeno, da je do sredstev upravičen lastnik stanovanjskega objekta, kjer je na dan 31. julija 2023 imela prijavljeno prebivališče vsaj ena oseba. Ocenjena škoda mora biti najmanj 6 tisoč evrov, objekt pa ne sme biti predviden za nadomestitveno gradnjo. Predplačilo znaša 20 odstotkov ocenjene škode, ki je zavedena v spletno aplikacijo Ajda. Tako je pač 4. avgusta po poplavah se odzvala hitro Uprava za zaščito in reševanje in 10. avgusta pošlje sklep lokalnim skupnostim, katere so bile prizadete v poplavah in teh zemeljskih plazovih, ki so bile posledice teh neurij, da se začne z ocenjevanjem škode na stvareh zaradi posledic teh neurij, ter da imenujejo komisije, katere bodo ocenjevale škode, škodo, priloženi so bili tudi obrazci in navodila. Navedene občine so pač takrat, v tem času dopustov, sklicale sejo občinskih svetov, poleg drugih tem, aktualnih, obravnavale tudi, obravnavale tudi imenovanje teh komisij, katere bodo to delo opravljale. Potekale so tudi instruktaže za te člane komisij, seveda je bilo to vse opravljeno volontersko. Kot član občinskega sveta sem tudi sam sodeloval v tej popisni komisiji.

Ljudje so bili tudi pozvani od lokalnih skupnosti, v kateri so utrpeli škodo v teh neurjih, da na podlagi pripravljenih obrazcev pripravijo tudi sami zahtevo za oceno škode, tako smo, so popisne komisije odšle na teren, popisale nastalo situacijo, fotografirale škodo, objekte, kar se je pač dalo, in do 22. 9. 2023 je bilo potrebno z delom končati. To je bil pa tudi zadnji rok, da se v sistem Ajda vnesejo ti podatki. Potem so dobile regijske komisije še en teden časa, to je bilo do 29. 9. 2023, da opravijo kontrolne preglede. Vemo, da je bil takrat, dober teden po teh poplavah se je začelo eno obdobje lepega vremena, sledila je lepa in suha jesen. Takrat tisti, ki pač smo doma na teh področjih, katere so bila prizadeta, smo lahko opazovali, da je bilo vse samo eno delovišče. Potekala so gradbena dela, potekala so menjava stavbnih pohištev, fasade, obnova elektroinštalacij, bližala se je zima, je bilo treba, je bilo potrebno pač zagotoviti tudi ogrevanje, ker je bilo pač v teh katastrofalnih poplavah uničeno. In to gre zasluga tudi vsem prostovoljcem, prijateljem, sosedom, ko so priskočili na pomoč; videli smo lahko ogromno slovenske vojske, civilne zaščite, gasilcev iz cele Slovenije, ki so pomagali pri odpravi teh, teh posledic neurja. Zdaj ko smo bili na terenu, ko smo popisovali škodo, so ljudje pač imeli prvo in edino misel, da si uredijo prebivališča, ker je bila pred vrati zima. Niti približno niso računali na kakšna predplačila, zato je vsak, ki je prišel k hiši, ko se je ponudil, pa tega ni bilo malo, je lahko pač pomagal tako ali drugače, z donacijami ali z delom. Moram reči, da nekateri so prišli delat in so rekli, da če jim dajo kaj za potne stroške, je v redu, drugače bodo pa tudi volontersko položili ploščice, nameščali izolacijo na fasade. Tudi tam na enem delu je enih pet stanovanjskih objektov, kateri so skoraj tipski, montažni, in na vseh teh objektih je bilo potrebno sneti zunanji del obloge, da so prišli do izolacije v teh delih, katero so odstranili, namestili novo. In vsa ta dela, katera so če bi to opravljali obrtniki oziroma pooblaščenci, bi to bila, bi to bil konkreten strošek, tako so pa to opravili v družinskem krogu, med prijatelji, znanci in, kot sem že prej omenil, s prostovoljci. Nakar so sledila potem seveda predplačila na podlagi tega v sistem, vnesenega sistem v AJDA. Predplačila so bila do sedaj izplačana v osmih tranžah, prva je bila izplačana 6. decembra 2023, osma, po mojih podatkih zadnja, pa proti koncu leta 2024. Lastniki, kateri so pač bili prizadeti, so dobili tudi obvestila o dodelitvi predplačila za obnovo njihovih stanovanj oziroma hiš. V teh predplačilih nikjer ni pisalo, za kaj se lahko uporabijo ta sredstva, pisalo je samo, če sprejmeš, če si že sprejel ta sredstva oziroma takole, tule imam pač ta original dopis, kateri je bil poslan takrat še s podpisom magistre Alenke Bratušek v oktobru. In sicer je takole pisalo, a ne, bom malo pregledal, bom prebral: "Predplačilo iz prejšnjega odstavka za posamezne stanovanjske se izplača lastniku stanovanja. Če je lastnikov stanovanja več, se vsakemu izplača sorazmerni delež glede na višino solastniškega deleža, v primeru skupne lastnine pa se delež določi glede na število skupnih lastnikov. Predplačilo za posamezno stanovanje se izplača v višini 20 odstotkov ocenjene škode, zavedene v spletni aplikaciji AJDA, ob upoštevanju podatkov o površini stanovanja iz katastra nepremičnin, kadar znaša ocenjena škoda več kot 6 tisoč evrov". Potem še tule piše: "Kadar ministrstvo, pristojno za naravne vire, ugotovi, da so osebe prejele sredstva, do katerih niso upravičeni, ali kadar je lastnik stanovanja prejel predplačilo, ki je večje od sredstev državnega proračuna za obnovo stanovanja, ugotovljenih v programu odprave posledic nesreče za obnovo stavb, do katerih je upravičen v odločbi 45. člena ZOPNN, tem osebam naloži, da sredstva v 30. dneh od vročitve odločbe vrnejo. Lastniki(?) stanovanj, ki so prejeli predplačilo iz prvega odstavka 24. člena zakona in so sami ocenili, da do sredstev niso upravičeni, in lastniki stanovanj iz sredstev državnega proračuna ne želijo, lahko sredstva najpozneje v 30 dneh po njihovem prejemu vrnejo na transakcijski račun, s katerega so sredstva prejeli. Podatki o lastnikih stanovanj, ki so prejeto predplačilo vrnili, se javno objavi na način kot je objavljen seznam iz četrtega odstavka 24.b člena tega zakona. Na kar še dodajajo, lastniki, ki ne želite prejeti sredstev predplačila, ki izhaja iz tega obvestila, morate obvestiti Ministrstvo za naravne vire v roku pet dni od prejema obvestila, sicer se izplačilo predplačila uvede, izvede.

To je vse, kar so ljudje dobili. Kot piše, so že nekateri prej dobili nakazilo, nekateri še ne. In to je vse, kar so ljudje imeli. Kot sem že prej rekel, nikjer ni bilo napisano, zakaj lahko uporabijo ta denar in zakaj ga ne smejo. Na to so avgusta 2024, to je bilo eno leto po poplavah oziroma osem mesecev po prvem predplačilu, dobili ljudje pozive iz Ministrstva za naravne vire in prostor, lastnikom poškodovanih stanovanj, da predložijo račune in ostala dokazila, da se ugotovi upravičenost do prejetih sredstev. Poglejte, kot sem prej rekel, bila je lepa jesen, ljudje so v glavnem finalna dela še pustili, ampak drugo je bilo vse opravljeno, seveda pa prej kot do avgusta naslednjega leta. In ko so dobili te pozive za predložitev dokumentacije, so nekateri bili zgroženi. In tukaj v tem dopisu piše, ne bom vse prebral, ker bo malo predolgo trajalo, ampak bom izpostavil pomembne zadeve. Res je, kar tu piše, zato ste prvič v zgodovini naše države nekateri med vami že jeseni prejeli predplačilo za obnovo stanovanj. Hvala bogu, da je bilo to prvič, in hvala bogu, da bo to tudi zadnjič. Piše tudi, s tem smo vam poskušali olajšati odpravo posledic v vaših domovih.

Poglejte, osem mesecev po prvem predplačilu, eno leto po poplavah, mislim, da s tem pozivom ni bilo uresničeno to dejstvo, da smo vam poskušali olajšati odpravo posledic, ampak ste jim otežili njihovo življenje, kajti, kot sem že prej rekel, so težja gradbena dela, zalivanje, spodlivanje temeljev hiš in razne druge stvari, kot so bile menjava stavbnega pohištva, fasade, sušenje hiš, čiščenje, ljudje opravili volontersko. Veliko teh stanovanj, v glavnem vsa, katera sem jaz obiskal na tem predelu, so bila bivališča v prvi etaži oziroma v pritličju, tam so imeli ljudje tudi prostore za normalno življenje, kuhinje, dnevne sobe. To je bilo vse uničeno. In s tem denarjem, ki so ga dobili za predplačilo, je bilo veliko takšnih, ki so si s tem denarjem kupili kuhinjo, male gospodinjske aparate, sedežne garniture, televizorje, da so si pač nekako uredili življenje, da jim je bilo potrebno živeti na podstrešju v majhnih prostorih, da so se lahko preselili v spodnje etaže. In tukaj pišete, da ste jim olajšali odpravo posledic. Seveda ste jim olajšali, ampak s tem zapisom ste jim močno, močno, močno ste jih močno prizadeli, kajti ljudje, kar nekaj je takšnih, ki nimajo za vsa, za vso višino tega predplačila nimajo original računov. Na kar piše, dovolite, da vas pri tem spomnimo, ne vem, zakaj bi spomnili, ker v prejšnjem obvestilu, ko so bili obveščeni, da dobijo predplačila, niso bili seznanjeni. Če bi bili, če bi bili prej seznanjeni, bi lahko rekli, vas spomnimo, tako pa mislim, da ta besedna zveza ni primerna in tukaj piše, da se sredstva za odpravo posledic nesreč po zakonu uporablja izključno za ureditev prebivališča, ne upoštevajo pa se stroški, ki se nanašajo na okolico stavbe, vgrajene elemente, premičnine, pohištvo, stroje, orodje in podobno. Da bo višina potrebnih sredstev za sanacijo celotne škode določena v višini predloženih dokazil, kot so računi in pogodbe. Tako da to tudi piše, za izvedbo postopka vas prosimo, da iz izpolnite priloge ter predložite dokumentacijo oziroma dokazila, ki se nanašajo na obnovitvena dela za poškodovane stanovanjske stavbe oziroma stanovanje, vse skupaj v roku štirih mesecev od prejema tega poziva. V kolikor gre v vašem primeru za obsežnejšo in zahtevnejšo sanacijo lahko zaprosite za pomoč državno tehnično pisarno. Ljudje so klicali državno tehnično pisarno, vendar nihče jim ni znal povedati, kako in kaj. Tako da ta problem je še zmeraj prisoten. Na mene kot poslanca iz tega področja se je obrnilo veliko ljudi tudi iz ostalih delov Slovenije in so prosili za pomoč, če lahko pač kot poslanci kaj naredimo na tem področju. Kajti kar veliko ljudi je takšnih, ki ne razumejo čisto kaj je opozicija pa kaj je koalicija, mislijo pač nekako, da bomo takrat, ko bo potrebno, stopili skupaj in rešili zadeve.

Tako je prišlo tudi do teh primerov, ko so, ljudje niso dobili predplačil, recimo kar nekaj je bilo takšnih stanovanjskih objektov, hiš, ki niso imele uporabnega dovoljenja, v njih ni bilo stalnega prebivališča, ljudje so živeli v njih, bilo je to poletje, ne vem, iz kakšnih razlogov, niso imeli urejenega stalnega prebivališča oziroma uporabnega dovoljenja, to so bile v glavnem mlade družine, katere so hiše zgradile s krediti, s sredstvi staršev ali kako drugače in ti niso bili upravičeni do predplačil. O tem smo mi razpravljali tudi v aprilu, mislim, da 2024, ta stvar se je potem uredila, ker smo sprejeli sklep, tukaj na tem matičnem odboru, čeprav z velikim zamikom.

Potem so bili tudi objekti, kateri so bili namenjeni za nadomestitveno gradnjo, to se pravi za rušenje, kateri niso bili primerni, da bi pač ostali na tem področju, ampak ljudje so si jih za silo uredili, ker pač niso imeli kje živeti, da so lahko preživeli zimo. Še zdaj nekateri živijo v njih. Tudi niso dobili predplačil, imeli so pa stroške z ureditvijo svojih prebivališč. Nekaj tudi takšnih objektov, kateri so bili namenjeni za nadomestitveno gradnjo niso dobili predplačil. Prav tako so si uredili, popravili, kasneje so bili pa črtani iz tega seznama in so pač na seznamu oziroma niso več na seznamu za preselitev oziroma za nadomestitveno gradnjo. Tudi ti so si uredili za silo stanovanje, niso dobili predplačil. Zdaj so dobili nekaj pozivov, da si pač, da si pač lahko, da so si, da bodo pač prejeli predplačila. Takšnih primerov je še še veliko. Jaz ne bom vsakega posebej našteval, ampak zanimivo je pa, zanimivo je pa nekaj, da so konec leta 2024 ti ljudje, ki sem jih zdaj naštel, ko takrat niso bili upravičeni za predplačilo dobili dopis, da, takole: Uvrščeni ste na seznam za prejem obvestila o možnosti vključitve v postopek za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč 4. avgusta 2023 na stanovanjih, ki bodo predvidena, ki bodo pa pač posredovana v kratkem. Svetujemo vam, ko si oziroma bodo prejeli sredstva državnega proračuna za pomoč pri obnovi, da skrbno hranijo račune za opravljene storitve in nakup materiala. Po končani obnovi jih bodo potrebovali kot dokazilo, da so prejeto pomoč iz javnih sredstev ustrezno porabili za obnovo poškodovanih stanovanj, tako tisto, ki so jo prejeli v obliki predplačil, kot tisto, za katero bodo posamezni lastniki upravičeni po končani oceni škode. Ob tem mora datum na računu, seveda dokazovati, da je bila storitev opravljena po naravni nesreči. Kot dokazilo pa bodo v pomoč tudi fotografije pred in po obnovi. To so dobili 27. novembra 2024. Poplava je bila 4. avgusta. Škodo smo ocenjevali do 22. oziroma 29. septembra. Predplačila so dobili, prva tranša je bila decembra 2023. In to dobijo po enem letu obvestilo, da morajo račune hraniti, da jih bodo lahko dali kot dokazila. Meni je težko kaj se tem ljudem godi. Na začetku nekaj dobijo, kasneje pa od njih zahtevate, da morajo to vrniti. Kot sem že prej rekel, stiska ljudi je velika. To niso premožni ljudje. To so ljudje, kateri pač so imeli ogromno škodo in so vse prihranke zopet dali v urejanje svojih domov. Tako da jaz bi počasi tule s tem kronološkemu delu zaključil, zato pač v poslanski skupini oziroma v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo spremembo 24.a člena, v katerem s tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, kateri se glasi: Za predplačila za obnovo, ki presegajo 20 tisoč evrov, je upravičenec dolžan predložiti pristojnemu ministrstvu dokazila o namenski porabi sredstev v obliki računov. Dokazila o porabi sredstev je upravičenec dolžan posredovati pristojnemu ministru najkasneje v 120 dneh po sprejemu poziva ob predložitvi dokazil s strani pristojnega ministrstva. Predplačilo za obnovo v znesku do vključno 20 tisoč evrov se šteje kot osebno in nujno delo, ki je namenjeno odstranjevanju posledic naravnih nesreč in zanj ni potrebno predložiti dokazila. Namesto dokazil lahko prejemnik poda izjavo s popisom opravljenih del in porabljenega materiala za odstranitev posledic naravne nesreče. Če upravičenec tega ne stori ali se po preverbi ugotovi, da predplačilo za obnovo stanovanj ni bilo namensko porabljeno, je dolžan prejeto predplačilo za obnovo stanovanja vrniti. In kot sem prej rekel, občinske popisne komisije smo to delo opravili, zraven je še bila ena varovalka, so bile te regijske popisne komisije, katere so prav tako naredile kontrolo in niso ugotovile odstopanja oziroma nekih nepravilnosti. Tako da, v sistemu so vsi podatki, in kadarkoli bo kdo želel preveriti, lahko gre na teren in bo videl kakšna je situacija. Ljudje s temi predplačili okrog 5, 10, 15, 20 tisoč evrov niso kupovali avtov ali kakšnega nakita ali delnic, ampak ves denar so vložili v svoje domove. Tako smo tudi spreminjamo 24.c člen, se doda novi odstavek, ki se glasi: Pri tem se upošteva tudi, da se predplačilo za obnovo zneskov do vključno 20 tisoč evrov šteje kot osebno in nujno delo, ki je namenjeno odstranjevanju posledic naravnih nesreč in zanj ni potrebno predložiti dokazila. Tako da toliko o tem. Na kratko bom še, pa pozneje, če bo potrebno se vključil v razpravo. Hvala lepa.

Ja, hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za javno upravo? A ja, pardon, Zakonodajno-pravna služba najprej, predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa magistra Sonja Bien Karlovšek.

Izvolite.

Ja, hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za javno upravo? A ja, pardon, Zakonodajno-pravna služba najprej, predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa magistra Sonja Bien Karlovšek.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

ZPS je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog, se pravi, njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. V pisnem mnenju je opozorila, da veljavna ureditev predplačil iz Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ne odstopa od ureditve po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, ki na sistemski ravni določa, da so sredstva za odpravo posledic nesreč namenska. Ta navezava je razvidna tudi iz obrazložitve amandmaja s katerim je bila namenska poraba izrecno poudarjena. Ker predlog zakona pomeni odstop od namenske porabe, je ZPS opozorila na načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave in izpostavila, da gre v tem primeru za vprašanje zakaj bo za primer posamezne naravne nesreče namenska poraba urejena drugače, kot za ostale primere naravnih nesreč. Ugotovila je tudi, da utemeljitev objektivnega iz narave stvari izhajajočega razloga za drugačno pravno ureditev tega vprašanja za posledice poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 iz zakonodajnega gradiva ni razvidna. ZPS je podala pripombe tudi k 1. členu in zaradi manjkajoče prehodne ureditve, pri čemer amandmaji k predlogu zakona niso bili vloženi. Hvala.

Hvala lepa za besedo.

ZPS je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog, se pravi, njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. V pisnem mnenju je opozorila, da veljavna ureditev predplačil iz Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 ne odstopa od ureditve po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč, ki na sistemski ravni določa, da so sredstva za odpravo posledic nesreč namenska. Ta navezava je razvidna tudi iz obrazložitve amandmaja s katerim je bila namenska poraba izrecno poudarjena. Ker predlog zakona pomeni odstop od namenske porabe, je ZPS opozorila na načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave in izpostavila, da gre v tem primeru za vprašanje zakaj bo za primer posamezne naravne nesreče namenska poraba urejena drugače, kot za ostale primere naravnih nesreč. Ugotovila je tudi, da utemeljitev objektivnega iz narave stvari izhajajočega razloga za drugačno pravno ureditev tega vprašanja za posledice poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 iz zakonodajnega gradiva ni razvidna. ZPS je podala pripombe tudi k 1. členu in zaradi manjkajoče prehodne ureditve, pri čemer amandmaji k predlogu zakona niso bili vloženi. Hvala.

Hvala lepa.

Torej, zdaj pa dajem besedo predstavnici Ministrstva za javno upravo, gospe Mojci Ramšak Pešec.

Izvolite.

Hvala lepa.

Torej, zdaj pa dajem besedo predstavnici Ministrstva za javno upravo, gospe Mojci Ramšak Pešec.

Izvolite.