Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dobro jutro!

Pričenjam 84. redno sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo s pooblastilom naslednje članice in člani. Najprej opravičila, in sicer prejel sem opravičila poslanca Žana Mahniča, poslanca Jožefa Horvata in pa poslanca Jerneja Vrtovca. Hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci in sicer: poslanka Tereza Novak nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča, poslanka Nataša Sukič nadomešča poslanca doktor Mateja Tašnerja Vatovca, poslanec magister Rastislav Vrečko nadomešča poslanko Leno Grgurevič, poslanka doktor Mirjam Bon Klanjšček nadomešča poslanko Tamara Vonta in pa poslanka Alenka Jeraj nadomešča poslanca Janeza Janšo. Lepo pozdravljam vse navzoče na seji!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 17. 1. Ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točko 3a. Predlagam, da najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko 3a. Glasovanje teče. Zdajle prekinjam glasovanje. Smo? Torej še ponavljam glasovanje glede širitev dnevnega reda s točko tri. A glasovanje teče. Navzočih je deset članic in članov Odbora za zunanjo politiko. Za je glasovalo deset, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) Proti? (Nihče.)

Tako ugotavljam, da je predlog sprejet.

Tako je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovano širitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA VARNOSTNE RAZMERE NA BLIŽNJEM VZHODU. Naj pojasnim, da sem z dne 6. 1. prejel predlog poslanskih skupin koalicije, torej Poslanske skupine Levica, Svoboda in Socialni demokrati za uvrstitev te točke dnevnega reda na redno sejo. Nato so o predlogu odločali članice in člani odbora in ga potrdili, zato sem na podlagi 50. člena Poslovnika to točko danes uvrstil na sejo. Gradivo k tej točki ste prejeli, zato dajem najprej besedo poslanki Nataši Sukič, da v imenu predlagateljev predstavi gradivo. Izvolite.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dobro jutro!

Pričenjam 84. redno sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo s pooblastilom naslednje članice in člani. Najprej opravičila, in sicer prejel sem opravičila poslanca Žana Mahniča, poslanca Jožefa Horvata in pa poslanca Jerneja Vrtovca. Hkrati pa na seji s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci in sicer: poslanka Tereza Novak nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča, poslanka Nataša Sukič nadomešča poslanca doktor Mateja Tašnerja Vatovca, poslanec magister Rastislav Vrečko nadomešča poslanko Leno Grgurevič, poslanka doktor Mirjam Bon Klanjšček nadomešča poslanko Tamara Vonta in pa poslanka Alenka Jeraj nadomešča poslanca Janeza Janšo. Lepo pozdravljam vse navzoče na seji!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 17. 1. Ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točko 3a. Predlagam, da najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko 3a. Glasovanje teče. Zdajle prekinjam glasovanje. Smo? Torej še ponavljam glasovanje glede širitev dnevnega reda s točko tri. A glasovanje teče. Navzočih je deset članic in članov Odbora za zunanjo politiko. Za je glasovalo deset, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) Proti? (Nihče.)

Tako ugotavljam, da je predlog sprejet.

Tako je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovano širitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA VARNOSTNE RAZMERE NA BLIŽNJEM VZHODU. Naj pojasnim, da sem z dne 6. 1. prejel predlog poslanskih skupin koalicije, torej Poslanske skupine Levica, Svoboda in Socialni demokrati za uvrstitev te točke dnevnega reda na redno sejo. Nato so o predlogu odločali članice in člani odbora in ga potrdili, zato sem na podlagi 50. člena Poslovnika to točko danes uvrstil na sejo. Gradivo k tej točki ste prejeli, zato dajem najprej besedo poslanki Nataši Sukič, da v imenu predlagateljev predstavi gradivo. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo predsednik. Dobro jutro. Lep pozdrav ministrica in vsi tukaj prisotni gostje in kolegi poslanci in poslanke!

V koaliciji smo predlagali širitev točke dnevnega reda zaradi nevzdržnih okoliščin, ki vladajo, kot vemo, že več kot leto dni na okupiranih palestinskih ozemljih in ne samo v Gazi, ampak tudi na Zahodnem bregu. Brutalnost izraelskega režima je dosegla popolnoma nov obraz, medtem ko so največji svetovni akterji na žalost ostali nemi in gluhi za reševanje te res krize, kot je, ne vem kdaj smo, ne pomnimo, kdaj smo jo videli v takšnih razsežnostih. Ne bom navajala števila smrtnih žrtev v okupirani Palestini, o tem itak smo že mnogokrat govorili in te številke so strahotne in se še povečujejo. Govorijo pa nam predvsem o eni stvari, da država Izrael načrtno izvaja genocid nad palestinskim ljudstvom ter serijo drugih vojnih zločinov. In vse to s tiho podporo tistih velesil, ki bi največ lahko naredile, da do tega genocida ne bi prišlo, pa žal niso. Republika Slovenija je tu seveda v popolnoma drugačnem položaju, smo majhna diplomacija, kar pa ne pomeni, da nimamo moči. Ravno zaradi dolgoletnih mirovniških stališč Republike Slovenije smo v mednarodni skupnosti prepoznani kot načelna država, ki ni vedno tiho in to držo, vsaj kar se tiče palestinskega vprašanja v zadnjih dveh letih smo samo še dodatno okrepili. S priznanjem Palestine, ki jo je skrajna desnica želela na vsak način zaustaviti, nenazadnje, tudi s izpodbijanjem sklepa o priznanju pred Ustavnim sodiščem, smo pokazali in znova dokazali, da smo kot država v klubu načelnih in pa tudi pogumnih, da smo na pravi strani zgodovine. A samo priznanje ni dovolj. Tega se vsi zavedamo. Država Izrael deluje s posmehom do vseh mednarodnih institucij, začenši z Združenimi narodi, zato je vsak mehek pritisk v obliki pozivov in načelnih stališč žal premalo. Izraelski vojaški in genocidni stroj lahko zaustavijo izključno resni pritiski, tako diplomatski kot ekonomski. Naj ob tem samo še omenim čisto zadnje dogajanje, kot vidimo, prišlo je sicer zaenkrat do premirja v Gazi, ampak to ne zaustavlja Izraela, da ne bi tolkel po Jeninu in torej po Zahodnem bregu in tam sejal smrt med Palestinci, ker je pač dogovor samo o Gazi. In to nam tudi lahko pravzaprav marsikaj pove. Zato predlagam, da opravimo razpravo o tej predlagani točki dnevnega reda s pripadajočimi sklepi in jih bom zdaj navedla in jih čisto na kratko utemeljila, potem pa seveda upam, da se odvija neka konstruktivna razprava. In sicer predlog prvega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko pozdravlja dogovor o prekinitvi ognja in izpustitvi ujetnikov med Izraelom in Hamasom, ki je bil dosežen 15. januarja 2025 v Dohi." Naj to malo obrazložim. Kljub veselju Palestincev v Gazi ob novici o doseženem dogovoru o prekinitvi ognja je po dogovoru Izrael v napadih ubil okoli sto civilistov, od tega nekaj deset celo po preložitvi začetka prekinitve ognja, ko bi ta morala že stopiti v veljavo. Prve faze prekinitve ognja zajemajo izmenjavo izraelskih talcev pod nadzorom Hamasa za palestinske zapornike pod nadzorom Izraela. Če ne bo zapletov, lahko prekinitev ognja postane trajna, kar seveda pozdravljamo. Vsekakor pa to ne pomeni konca muk in trpljenja Palestincev zaradi izraelskih politik apartheida, ki so bile že pred tem in ki so pač tam permanentno že zelo dolgo. In kot sem omenila prej, zadeve krvavi ples se nadaljuje na Zahodnem bregu ne glede na vse.

Predlog drugega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko predlaga Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da preučita možnosti uvedbe nadzora gospodarske dejavnosti in prepovedi trgovanja med Republiko Slovenijo in nezakonitimi naselbinami na okupiranem ozemlju na Zahodnem bregu." Naj to obrazložim: ena od možnosti za pritisk na Izrael je uvedba strogega nadzora nad trgovanjem z izdelki, ki prihajajo iz okupiranih ozemelj. Izrael s svojo politiko koloniziranja namreč vztrajno širi nezakonite naselbine ter si jih prisvaja in smatra kot svoje nacionalno ozemlje, kar je okupacija ozemelj v nasprotju z Ženevskimi konvencijami, zato ne bi smeli dopuščati kakršnekoli gospodarske aktivnosti s takšnimi ozemlji. Po domače povedano, na Zahodnem bregu je Izrael okupacijska sila, okupator, in o tem govori ta sklep.

Predlog tretjega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko pozdravlja odločitev Vlade Republike Slovenije, da bo Republika Slovenija kot podpisnica Rimskega statuta v celoti spoštovala odločitev mednarodnega kazenskega sodišča ICC o nalogih za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanyahuja, nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta in poveljnika Hamasa Mohammeda Daifa zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti." Naj obrazložim: številne države, čeprav podpisnice Rimskega statuta, so se odločile javno napovedati, da bodo nalog Mednarodnega kazenskega sodišča ignorirale.

Prav je, da se je Republika Slovenija odločila, da v polni meri spoštuje mednarodne organizacije, katerih članica je.

Predlog četrtega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko predlaga Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da preuči in okrepi možnosti za diplomatski pritisk na državo Izrael v okviru suverenih pristojnosti Republike Slovenije in v okviru Evropske unije s ciljem trajne prekinitve vojaških spopadov in zagotovitve humanitarne pomoči civilnemu prebivalstvu v Gazi." Torej naj še to obrazložim. Kot sem uvodoma govorila o tem, da je potrebno storiti več sem v prvi vrsti imela v mislih sankcije. Kljub vsem kršitvam mednarodnega prava Izrael uživa popolno protekcijo pred svojimi dejanji s strani Evropske unije, Združenih držav Amerike in ostalih velesil. Evropska unija ima z Izraelom celo sklenjen poseben trgovinski sporazum, ki je še zmeraj nedotaknjen, kakor da se genocid sploh ne bi izvajal. Ocenjujem, da mora Republika Slovenija narediti vse, kar je v njeni izključni moči, in tudi vse, kar je v njeni moči kot članice Evropske unije, da se uvede dodaten pritisk na državo Izrael s ciljem prenehanja kršitev mednarodnega prava in trajne prekinitve vojaškega delovanja v Palestini.

Predlog petega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko predlaga Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in Vladi Republike Slovenije, da odločno pristopita k diplomatskemu ukrepanju za zaščito agencije Združenih narodov za Palestince UNRVA, ki predstavlja hrbtenico humanitarne pomoči v Gazi." Obrazložitev: Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu. UNRVA je edini vir hrane, zdravil in ostalih osnovnih potrebščin dvema milijonoma Palestincev v Gazi, ki se soočajo z lakoto in širjenjem bolezni zaradi nehumanih razmer v begunskih taboriščih in ruševinah naselij. Med civilnimi žrtvami izraelskega genocida nad Palestinci so tudi zaposleni agencije, katere delo je močno oteženo zaradi izraelskih napadov in blokad usmerjenih proti humanitarni pomoči. Namerno stradanje civilnega prebivalstva je po mednarodnem humanitarnem pravu vojni zločin. Združene države Amerike in mnoge evropske države so tekom trenutnega konflikta večkrat začasno suspendirale financiranje agencije. Izjemno razočaranje predstavlja odločitev Švedske konec decembra 2024, da trajno prekine financiranje agencije, kljub temu, da je med največjimi financerji agencije, kar pomeni hud udarec za nadaljevanje humanitarne pomoči prebivalcem Gaze.

In še zadnji, šesti predlog sklepa je: "Odbor za zunanjo politiko predlaga Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da se zavzema za enotni pristop Evropske unije pri morebitnih spremembah obravnav prošenj Sircev za azil po padcu režima Bašarja al Asada." Naj še to obrazložim, veliko članic Evropske unije se je po padcu Asada odločilo avtomatsko zavračati vse prošnje za azil s strani sirskih državljanov. Glede na razmere v Siriji za to ni nobenega razloga. Saj je varnostno stanje v državi nestabilno, zato je smiselno, da si Evropska unija prizadeva za enoten pristop, ki ne bo neracionalno restriktiven.

Tako da toliko zaenkrat z moje strani. In hvala predsednik za besedo.

Najlepša hvala za besedo predsednik. Dobro jutro. Lep pozdrav ministrica in vsi tukaj prisotni gostje in kolegi poslanci in poslanke!

V koaliciji smo predlagali širitev točke dnevnega reda zaradi nevzdržnih okoliščin, ki vladajo, kot vemo, že več kot leto dni na okupiranih palestinskih ozemljih in ne samo v Gazi, ampak tudi na Zahodnem bregu. Brutalnost izraelskega režima je dosegla popolnoma nov obraz, medtem ko so največji svetovni akterji na žalost ostali nemi in gluhi za reševanje te res krize, kot je, ne vem kdaj smo, ne pomnimo, kdaj smo jo videli v takšnih razsežnostih. Ne bom navajala števila smrtnih žrtev v okupirani Palestini, o tem itak smo že mnogokrat govorili in te številke so strahotne in se še povečujejo. Govorijo pa nam predvsem o eni stvari, da država Izrael načrtno izvaja genocid nad palestinskim ljudstvom ter serijo drugih vojnih zločinov. In vse to s tiho podporo tistih velesil, ki bi največ lahko naredile, da do tega genocida ne bi prišlo, pa žal niso. Republika Slovenija je tu seveda v popolnoma drugačnem položaju, smo majhna diplomacija, kar pa ne pomeni, da nimamo moči. Ravno zaradi dolgoletnih mirovniških stališč Republike Slovenije smo v mednarodni skupnosti prepoznani kot načelna država, ki ni vedno tiho in to držo, vsaj kar se tiče palestinskega vprašanja v zadnjih dveh letih smo samo še dodatno okrepili. S priznanjem Palestine, ki jo je skrajna desnica želela na vsak način zaustaviti, nenazadnje, tudi s izpodbijanjem sklepa o priznanju pred Ustavnim sodiščem, smo pokazali in znova dokazali, da smo kot država v klubu načelnih in pa tudi pogumnih, da smo na pravi strani zgodovine. A samo priznanje ni dovolj. Tega se vsi zavedamo. Država Izrael deluje s posmehom do vseh mednarodnih institucij, začenši z Združenimi narodi, zato je vsak mehek pritisk v obliki pozivov in načelnih stališč žal premalo. Izraelski vojaški in genocidni stroj lahko zaustavijo izključno resni pritiski, tako diplomatski kot ekonomski. Naj ob tem samo še omenim čisto zadnje dogajanje, kot vidimo, prišlo je sicer zaenkrat do premirja v Gazi, ampak to ne zaustavlja Izraela, da ne bi tolkel po Jeninu in torej po Zahodnem bregu in tam sejal smrt med Palestinci, ker je pač dogovor samo o Gazi. In to nam tudi lahko pravzaprav marsikaj pove. Zato predlagam, da opravimo razpravo o tej predlagani točki dnevnega reda s pripadajočimi sklepi in jih bom zdaj navedla in jih čisto na kratko utemeljila, potem pa seveda upam, da se odvija neka konstruktivna razprava. In sicer predlog prvega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko pozdravlja dogovor o prekinitvi ognja in izpustitvi ujetnikov med Izraelom in Hamasom, ki je bil dosežen 15. januarja 2025 v Dohi." Naj to malo obrazložim. Kljub veselju Palestincev v Gazi ob novici o doseženem dogovoru o prekinitvi ognja je po dogovoru Izrael v napadih ubil okoli sto civilistov, od tega nekaj deset celo po preložitvi začetka prekinitve ognja, ko bi ta morala že stopiti v veljavo. Prve faze prekinitve ognja zajemajo izmenjavo izraelskih talcev pod nadzorom Hamasa za palestinske zapornike pod nadzorom Izraela. Če ne bo zapletov, lahko prekinitev ognja postane trajna, kar seveda pozdravljamo. Vsekakor pa to ne pomeni konca muk in trpljenja Palestincev zaradi izraelskih politik apartheida, ki so bile že pred tem in ki so pač tam permanentno že zelo dolgo. In kot sem omenila prej, zadeve krvavi ples se nadaljuje na Zahodnem bregu ne glede na vse.

Predlog drugega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko predlaga Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da preučita možnosti uvedbe nadzora gospodarske dejavnosti in prepovedi trgovanja med Republiko Slovenijo in nezakonitimi naselbinami na okupiranem ozemlju na Zahodnem bregu." Naj to obrazložim: ena od možnosti za pritisk na Izrael je uvedba strogega nadzora nad trgovanjem z izdelki, ki prihajajo iz okupiranih ozemelj. Izrael s svojo politiko koloniziranja namreč vztrajno širi nezakonite naselbine ter si jih prisvaja in smatra kot svoje nacionalno ozemlje, kar je okupacija ozemelj v nasprotju z Ženevskimi konvencijami, zato ne bi smeli dopuščati kakršnekoli gospodarske aktivnosti s takšnimi ozemlji. Po domače povedano, na Zahodnem bregu je Izrael okupacijska sila, okupator, in o tem govori ta sklep.

Predlog tretjega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko pozdravlja odločitev Vlade Republike Slovenije, da bo Republika Slovenija kot podpisnica Rimskega statuta v celoti spoštovala odločitev mednarodnega kazenskega sodišča ICC o nalogih za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanyahuja, nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta in poveljnika Hamasa Mohammeda Daifa zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti." Naj obrazložim: številne države, čeprav podpisnice Rimskega statuta, so se odločile javno napovedati, da bodo nalog Mednarodnega kazenskega sodišča ignorirale.

Prav je, da se je Republika Slovenija odločila, da v polni meri spoštuje mednarodne organizacije, katerih članica je.

Predlog četrtega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko predlaga Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da preuči in okrepi možnosti za diplomatski pritisk na državo Izrael v okviru suverenih pristojnosti Republike Slovenije in v okviru Evropske unije s ciljem trajne prekinitve vojaških spopadov in zagotovitve humanitarne pomoči civilnemu prebivalstvu v Gazi." Torej naj še to obrazložim. Kot sem uvodoma govorila o tem, da je potrebno storiti več sem v prvi vrsti imela v mislih sankcije. Kljub vsem kršitvam mednarodnega prava Izrael uživa popolno protekcijo pred svojimi dejanji s strani Evropske unije, Združenih držav Amerike in ostalih velesil. Evropska unija ima z Izraelom celo sklenjen poseben trgovinski sporazum, ki je še zmeraj nedotaknjen, kakor da se genocid sploh ne bi izvajal. Ocenjujem, da mora Republika Slovenija narediti vse, kar je v njeni izključni moči, in tudi vse, kar je v njeni moči kot članice Evropske unije, da se uvede dodaten pritisk na državo Izrael s ciljem prenehanja kršitev mednarodnega prava in trajne prekinitve vojaškega delovanja v Palestini.

Predlog petega sklepa: "Odbor za zunanjo politiko predlaga Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in Vladi Republike Slovenije, da odločno pristopita k diplomatskemu ukrepanju za zaščito agencije Združenih narodov za Palestince UNRVA, ki predstavlja hrbtenico humanitarne pomoči v Gazi." Obrazložitev: Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu. UNRVA je edini vir hrane, zdravil in ostalih osnovnih potrebščin dvema milijonoma Palestincev v Gazi, ki se soočajo z lakoto in širjenjem bolezni zaradi nehumanih razmer v begunskih taboriščih in ruševinah naselij. Med civilnimi žrtvami izraelskega genocida nad Palestinci so tudi zaposleni agencije, katere delo je močno oteženo zaradi izraelskih napadov in blokad usmerjenih proti humanitarni pomoči. Namerno stradanje civilnega prebivalstva je po mednarodnem humanitarnem pravu vojni zločin. Združene države Amerike in mnoge evropske države so tekom trenutnega konflikta večkrat začasno suspendirale financiranje agencije. Izjemno razočaranje predstavlja odločitev Švedske konec decembra 2024, da trajno prekine financiranje agencije, kljub temu, da je med največjimi financerji agencije, kar pomeni hud udarec za nadaljevanje humanitarne pomoči prebivalcem Gaze.

In še zadnji, šesti predlog sklepa je: "Odbor za zunanjo politiko predlaga Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da se zavzema za enotni pristop Evropske unije pri morebitnih spremembah obravnav prošenj Sircev za azil po padcu režima Bašarja al Asada." Naj še to obrazložim, veliko članic Evropske unije se je po padcu Asada odločilo avtomatsko zavračati vse prošnje za azil s strani sirskih državljanov. Glede na razmere v Siriji za to ni nobenega razloga. Saj je varnostno stanje v državi nestabilno, zato je smiselno, da si Evropska unija prizadeva za enoten pristop, ki ne bo neracionalno restriktiven.

Tako da toliko zaenkrat z moje strani. In hvala predsednik za besedo.

Hvala lepa. Želi besedo tukaj ministrica za zunanje in evropske zadeve, gospa Tanja Fajon. Izvolite.

Hvala lepa. Želi besedo tukaj ministrica za zunanje in evropske zadeve, gospa Tanja Fajon. Izvolite.

Hvala lepa predsednik odbora. Pozdravljeni poslanke in poslanci, vsi navzoči na seji. Verjamem, da je bila za vse ali ne samo ta kratka noč tudi jaz sem se vrnila s poti Kijev-New York sinoči pa je tudi odlična priložnost in hvala predlagatelju za to razpravo, ki je vedno izjemno primerna in izjemno na mestu. Lahko poročam tudi iz prve roke, z razprave v Varnostnem svetu v ponedeljek v New Yorku, ki je bila pod predsedujočo Alžirijo namenjena ravno prekinitvi ognja v gazi prvi izpustitvi, izmenjavi talk in pa političnih zapornikov.

Zdaj, jaz se tu absolutno strinjam z oceno, da smo več kot leto dni v Gazi tudi na Zahodnem bregu priča eni krvavi brutalnosti, izživljanju nad civilnim prebivalstvom, kršitvam mednarodnega humanitarnega prava, tudi zločinom, ki so jasna znamenja genocida, in da je Slovenija, kot ste sami rekli, resnično z vsemi svojimi aktivnostmi za zaščito prebivalstva civilnega, za večjo humanitarno pomoč in tudi s priznanjem neodvisne in suverene Palestine naredila vse, kar je bilo v naši moči, da smo na pravi strani zgodovine in to nam priznavajo resnično naši partnerji in zavezniki, tako v Organizaciji Združenih narodov z vsemi potezami, ki smo jih delali in tudi posebej v arabskem svetu. Sem pa imela eno reslepo priložnost, skoraj 1 uro, govoriti z generalnim sekretarjem Guterresom v ponedeljek v New Yorku, ki se je spet zahvalil za držo Slovenije ob tej brutalnosti v Gazi in na Bližnjem vzhodu, z vsem kar smo naredili. Seveda se strinjam tudi z oceno, da bo treba narediti še bistveno več in da bo tu Slovenija morala biti izjemno aktivna in tudi je aktivna. Če grem najprej po točkah. Seveda smo pozdravili to prekinitev ognja, dogovor tudi zahvala vsem akterjem, ki so bili od Katarja, Egipta, ZDA vpleteni v sam dogovor, ki pa je izjemno krhek. Vidimo, da se danes nadaljujejo izraelske operacije na Zahodnem bregu. Naprej v Gazi je krhko premirje. Druga, tretja faza ostajata še močno nejasni. Veliko je vprašanj, ali bo to krhko premirje tudi vzdržalo in to je danes tudi največja skrb. V to smer je šla tudi ponedeljkova razprava v Varnostnem svetu s pozivom vsem akterjem, da mora to premirje vzdržati, vzdržati, da vodi v neko trajno premirje in trajen mir na samem Bližnjem vzhodu. Zdaj seveda je veliko olajšanje, veliko upanje ob tem dogovoru, ob izpustitvi talk in pa tudi političnih zapornikov. Tudi dodatna humanitarna pomoč, ki zdaj prihaja v Gazo, je močno cenjena, je pa vse zdaj pod vprašajem, kaj pomeni za javno strukturo, za dobavo zdravil, za dobavo hrane. Ljudje, ki se vračajo na sever Gaze pripovedujejo zgodbe, da praktično ni več pogojev za življenje. Torej sama obnova, same možnosti za neko normalnost so izjemno izjemno omejene. Mi se veliko ukvarjamo tudi s tem, kako bi izgledal tisti dan po tem. Rešitev dveh držav je še vedno zelo prisotna tudi v globalnem zavezništvu, ki je bilo sprejeto v Organizaciji združenih narodov. Jaz sem tudi v ponedeljek ponudila spet, da smo pripravljeni v Sloveniji gostiti eno tako zasedanje, kjer bi se aktivno ukvarjali s tem, kako res zagotoviti to rešitev dveh držav, ki bi edina kot jamstvo vodila v mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev. Danes obstaja velika skrb, kaj se bo zgodilo z UNERVO, torej s humanitarno pomočjo civilistom. V nedeljo naj bi začel veljati izraelski zakon. Pozvala sem spet, naj Izrael, in tu je velik pritisk na izraelske oblasti, ne uveljavi zakona. Tudi z generalnim sekretarjem Guterresem sva se pogovarjala o možnosti, ali lahko UNOVA kljub temu deluje naprej, vsaj v Vzhodnem Jeruzalemu, mogoče Zahodnem bregu, Gazi. Ker dejansko, če te možnosti ne bo več, na kar se UNVRA pripravljate, bo ogroženih izjemno veliko število. Ne govorim samo civilno prebivalstvo, šole, bolnišnice, skratka celotni ta javni del, ki zagotavlja varnost in zaščito prebivalstvu. To je ta hip izjemna skrb in neko upanje obstaja, da bi ura vseeno lahko v delih palestinskih ozemelj delovala tudi vnaprej, da ne bo prišlo do tistega krutega konca te edine organizacije, ki je pravzaprav nepogrešljiva za humanitarno pomoč v tem delu sveta. Slovenija je bila posebej pri UNERVI in to nam štejejo kot enega največjih dosežkov v lanskem letu izjemno aktivna. V Organizaciji Združenih narodov. Mi smo zbrali z našo iniciativo za podporo UNVRI več kot 120 podpisnic držav in kot za to dobili tudi izjemno priznanje, da smo zavezani tudi zaščiti humanitarni in civilnega prebivalstva in mednarodnemu pravu.

Zdaj, sami veste, da druga in tretja faza sta res manj razdelani. Tega dogovora, podrobnosti bodo dogovorjene v tej prvi fazi, pogajanja naj bi se začela po 16 dneh od začetka premirja. V načelu pa velja, da naj bi druga faza pomenila trajen konec vojne, ko bodo izpuščeni tudi zajeti vojaki, drugi moški ujetniki, preostale izraelske sile pa naj bi se umaknile iz Gaze, vključno z umikom iz Filadelfijskega koridorja. In v tretji fazi naj bi ostanke pokojnih talcev vrnili njihovim družinam. Začela naj bi se tudi obsežna obnova Gaze. In takoj po uveljavitvi premirja 19. januarja, kot je rečeno, je bila ta prva izmenjava. Moja informacija je, da druga izmenjava se pa že, kot kaže, za kak dan zamika. Tako da to so velike negotovosti, ki ostajajo in to premirje je res izjemno krhko. Mogoče naj omenim, da obstaja en žarek upanja v regiji z Libanonom, kjer so postavljene nove oblasti, tudi začasno premirje. Sirija je neka zgodovinska priložnost za svetlo prihodnost, vendar pa je tudi tam še kar veliko negotovosti, kako bo uspešna ta vključujoča mirna tranzicija v državi. Sama imam namen v kratkem obiskati tudi Libanon in Sirijo.

Zdaj glede, mogoče samo na kratko, ker je tu pristojno tudi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, kot ste sami v uvodu omenili, kaj lahko Slovenija naredi več. Mi smo ves čas tudi v Svetu za zunanje zadeve, torej Evropska unija, podpirali vse možnosti, ko je šlo ali za uvedbo ukrepov zoper politične oblasti, ki kršijo mednarodno pravo, pregledovali smo, kakšne so možnosti sankcij. Tu lahko povem, da ko gre za trgovino, da je vsebinsko sicer pristojno Ministrstvo za gospodarstvo. Gre za ukrepe trgovinske politike, vendar pa imamo tu žal precej zvezane roke, ker je to pristojnost Evropske unije. Če pa gremo v kakšne ukrepe, samo bilateralno je pa to treba izjemno dobro razdelati, možnosti so zelo omejene, še enkrat, ministrstvo zadeve že pregleduje, smo v stikih, mi pa bomo dali tudi svoje mnenje glede tega.

Glede ostalih točk, ki so omenjene, tudi aretacije Netanyahuja že prejšnjem našem skupnem odboru sem povedala kakšni so ti postopki prijetja v Republiki Sloveniji, da odloča na koncu Vrhovno sodišče, ampak da Slovenija kot pogodbenica rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča je dolžna sodelovati s sodiščem, spoštovati njegove odločitve in to smo tudi zelo jasno napovedali.

Tako da aktivni bomo ostali naprej, predvsem v pritisku na spoštovanje mednarodnega prava, humanitarnega prava, ustanovne listine Združenih narodov v delu, ko gre za nadaljnjo politično arhitekturo, kako zagotoviti rešitev dveh držav, torej tisto naslednjo fazo samega dogovora. Slovenija je tu v krogu, res zelo ozkem krogu držav Evropske unije, ki ima proaktivno samozavestno držo, ki je, kot sem prej omenila, res izjemno cenjena in to bomo delali naprej. Si pa jaz srčno želim, da bi to premirje resnično delovalo na prvem mestu, da se ti brutalni zločini in tudi odgovornost bo treba prej ali slej preiskovati, zares končajo. Hvala lepa.

Hvala lepa predsednik odbora. Pozdravljeni poslanke in poslanci, vsi navzoči na seji. Verjamem, da je bila za vse ali ne samo ta kratka noč tudi jaz sem se vrnila s poti Kijev-New York sinoči pa je tudi odlična priložnost in hvala predlagatelju za to razpravo, ki je vedno izjemno primerna in izjemno na mestu. Lahko poročam tudi iz prve roke, z razprave v Varnostnem svetu v ponedeljek v New Yorku, ki je bila pod predsedujočo Alžirijo namenjena ravno prekinitvi ognja v gazi prvi izpustitvi, izmenjavi talk in pa političnih zapornikov.

Zdaj, jaz se tu absolutno strinjam z oceno, da smo več kot leto dni v Gazi tudi na Zahodnem bregu priča eni krvavi brutalnosti, izživljanju nad civilnim prebivalstvom, kršitvam mednarodnega humanitarnega prava, tudi zločinom, ki so jasna znamenja genocida, in da je Slovenija, kot ste sami rekli, resnično z vsemi svojimi aktivnostmi za zaščito prebivalstva civilnega, za večjo humanitarno pomoč in tudi s priznanjem neodvisne in suverene Palestine naredila vse, kar je bilo v naši moči, da smo na pravi strani zgodovine in to nam priznavajo resnično naši partnerji in zavezniki, tako v Organizaciji Združenih narodov z vsemi potezami, ki smo jih delali in tudi posebej v arabskem svetu. Sem pa imela eno reslepo priložnost, skoraj 1 uro, govoriti z generalnim sekretarjem Guterresom v ponedeljek v New Yorku, ki se je spet zahvalil za držo Slovenije ob tej brutalnosti v Gazi in na Bližnjem vzhodu, z vsem kar smo naredili. Seveda se strinjam tudi z oceno, da bo treba narediti še bistveno več in da bo tu Slovenija morala biti izjemno aktivna in tudi je aktivna. Če grem najprej po točkah. Seveda smo pozdravili to prekinitev ognja, dogovor tudi zahvala vsem akterjem, ki so bili od Katarja, Egipta, ZDA vpleteni v sam dogovor, ki pa je izjemno krhek. Vidimo, da se danes nadaljujejo izraelske operacije na Zahodnem bregu. Naprej v Gazi je krhko premirje. Druga, tretja faza ostajata še močno nejasni. Veliko je vprašanj, ali bo to krhko premirje tudi vzdržalo in to je danes tudi največja skrb. V to smer je šla tudi ponedeljkova razprava v Varnostnem svetu s pozivom vsem akterjem, da mora to premirje vzdržati, vzdržati, da vodi v neko trajno premirje in trajen mir na samem Bližnjem vzhodu. Zdaj seveda je veliko olajšanje, veliko upanje ob tem dogovoru, ob izpustitvi talk in pa tudi političnih zapornikov. Tudi dodatna humanitarna pomoč, ki zdaj prihaja v Gazo, je močno cenjena, je pa vse zdaj pod vprašajem, kaj pomeni za javno strukturo, za dobavo zdravil, za dobavo hrane. Ljudje, ki se vračajo na sever Gaze pripovedujejo zgodbe, da praktično ni več pogojev za življenje. Torej sama obnova, same možnosti za neko normalnost so izjemno izjemno omejene. Mi se veliko ukvarjamo tudi s tem, kako bi izgledal tisti dan po tem. Rešitev dveh držav je še vedno zelo prisotna tudi v globalnem zavezništvu, ki je bilo sprejeto v Organizaciji združenih narodov. Jaz sem tudi v ponedeljek ponudila spet, da smo pripravljeni v Sloveniji gostiti eno tako zasedanje, kjer bi se aktivno ukvarjali s tem, kako res zagotoviti to rešitev dveh držav, ki bi edina kot jamstvo vodila v mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev. Danes obstaja velika skrb, kaj se bo zgodilo z UNERVO, torej s humanitarno pomočjo civilistom. V nedeljo naj bi začel veljati izraelski zakon. Pozvala sem spet, naj Izrael, in tu je velik pritisk na izraelske oblasti, ne uveljavi zakona. Tudi z generalnim sekretarjem Guterresem sva se pogovarjala o možnosti, ali lahko UNOVA kljub temu deluje naprej, vsaj v Vzhodnem Jeruzalemu, mogoče Zahodnem bregu, Gazi. Ker dejansko, če te možnosti ne bo več, na kar se UNVRA pripravljate, bo ogroženih izjemno veliko število. Ne govorim samo civilno prebivalstvo, šole, bolnišnice, skratka celotni ta javni del, ki zagotavlja varnost in zaščito prebivalstvu. To je ta hip izjemna skrb in neko upanje obstaja, da bi ura vseeno lahko v delih palestinskih ozemelj delovala tudi vnaprej, da ne bo prišlo do tistega krutega konca te edine organizacije, ki je pravzaprav nepogrešljiva za humanitarno pomoč v tem delu sveta. Slovenija je bila posebej pri UNERVI in to nam štejejo kot enega največjih dosežkov v lanskem letu izjemno aktivna. V Organizaciji Združenih narodov. Mi smo zbrali z našo iniciativo za podporo UNVRI več kot 120 podpisnic držav in kot za to dobili tudi izjemno priznanje, da smo zavezani tudi zaščiti humanitarni in civilnega prebivalstva in mednarodnemu pravu.

Zdaj, sami veste, da druga in tretja faza sta res manj razdelani. Tega dogovora, podrobnosti bodo dogovorjene v tej prvi fazi, pogajanja naj bi se začela po 16 dneh od začetka premirja. V načelu pa velja, da naj bi druga faza pomenila trajen konec vojne, ko bodo izpuščeni tudi zajeti vojaki, drugi moški ujetniki, preostale izraelske sile pa naj bi se umaknile iz Gaze, vključno z umikom iz Filadelfijskega koridorja. In v tretji fazi naj bi ostanke pokojnih talcev vrnili njihovim družinam. Začela naj bi se tudi obsežna obnova Gaze. In takoj po uveljavitvi premirja 19. januarja, kot je rečeno, je bila ta prva izmenjava. Moja informacija je, da druga izmenjava se pa že, kot kaže, za kak dan zamika. Tako da to so velike negotovosti, ki ostajajo in to premirje je res izjemno krhko. Mogoče naj omenim, da obstaja en žarek upanja v regiji z Libanonom, kjer so postavljene nove oblasti, tudi začasno premirje. Sirija je neka zgodovinska priložnost za svetlo prihodnost, vendar pa je tudi tam še kar veliko negotovosti, kako bo uspešna ta vključujoča mirna tranzicija v državi. Sama imam namen v kratkem obiskati tudi Libanon in Sirijo.

Zdaj glede, mogoče samo na kratko, ker je tu pristojno tudi Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, kot ste sami v uvodu omenili, kaj lahko Slovenija naredi več. Mi smo ves čas tudi v Svetu za zunanje zadeve, torej Evropska unija, podpirali vse možnosti, ko je šlo ali za uvedbo ukrepov zoper politične oblasti, ki kršijo mednarodno pravo, pregledovali smo, kakšne so možnosti sankcij. Tu lahko povem, da ko gre za trgovino, da je vsebinsko sicer pristojno Ministrstvo za gospodarstvo. Gre za ukrepe trgovinske politike, vendar pa imamo tu žal precej zvezane roke, ker je to pristojnost Evropske unije. Če pa gremo v kakšne ukrepe, samo bilateralno je pa to treba izjemno dobro razdelati, možnosti so zelo omejene, še enkrat, ministrstvo zadeve že pregleduje, smo v stikih, mi pa bomo dali tudi svoje mnenje glede tega.

Glede ostalih točk, ki so omenjene, tudi aretacije Netanyahuja že prejšnjem našem skupnem odboru sem povedala kakšni so ti postopki prijetja v Republiki Sloveniji, da odloča na koncu Vrhovno sodišče, ampak da Slovenija kot pogodbenica rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča je dolžna sodelovati s sodiščem, spoštovati njegove odločitve in to smo tudi zelo jasno napovedali.

Tako da aktivni bomo ostali naprej, predvsem v pritisku na spoštovanje mednarodnega prava, humanitarnega prava, ustanovne listine Združenih narodov v delu, ko gre za nadaljnjo politično arhitekturo, kako zagotoviti rešitev dveh držav, torej tisto naslednjo fazo samega dogovora. Slovenija je tu v krogu, res zelo ozkem krogu držav Evropske unije, ki ima proaktivno samozavestno držo, ki je, kot sem prej omenila, res izjemno cenjena in to bomo delali naprej. Si pa jaz srčno želim, da bi to premirje resnično delovalo na prvem mestu, da se ti brutalni zločini in tudi odgovornost bo treba prej ali slej preiskovati, zares končajo. Hvala lepa.

Hvala. Lepa. Tudi vam. Želi besedo Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport? Izvolite.

Hvala. Lepa. Tudi vam. Želi besedo Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport? Izvolite.