Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 27. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika.
Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje in vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Lep pozdrav vsem prisotnim!
Preden preidemo na delo, vas vljudno prosim, da se z minuto molka poklonimo še preostalima dvema žrtvama rudarske nesreče v Premogovniku Velenje.
/ minuta molka/
Najlepša hvala. Pred določitvijo dnevnega reda mi, prosim, dovolite še, da nagovorim Državni zbor.
Spoštovani doktor Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije, spoštovane ministrice in ministri, spoštovane kolegice in kolegi!
Danes mineva 80 let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Konec najbolj množične tragedije 2. svetovne vojne je dočakalo le nekaj tisoč internirancev. Žrtev je bilo po podatkih državnega muzeja Auschwitz-Birkenau milijon in 300 tisoč. Ni besed, ki bi lahko opisale vse grozote popolnega razčlovečenja in brezčutne množične morije, ki se je dogajala skoraj pet let v kraju z imenom, ki simbolizira vse to, kar človeška civilizacija ni. Tudi Slovenke in Slovenci so bili žrtve te množične morije, približno 2 tisoč 300 jih je bilo interniranih v Auschwitz. Pogosto je bilo za internacijo dovolj, da se je oseba znašla ob napačnem času na napačnem kraju. Vse neopisljive grozote nacističnega režima pa ne bi bile mogoče, če pri teh zavržnih dejanjih ne bi sodelovala množica od sovraštva in strahu popolnoma zaslepljenih posameznikov. Zato lahko rečemo, da imajo grozote nacističnih koncentracijskih taborišč temelje v dogajanju v nemški družbi že desetletja prej. Beseda Auschwitz naj nam za to služi tudi kot opomin. Opomin, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade skupnost, ko sovražni govor prevlada nad strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti. Če želimo našo skupnost poimenovati civilizacija, se takšni pojavi ne smejo nikoli več ponoviti. Vsako leto znova in znova ponavljamo: nikoli več. Vprašam vas: ali lahko "nikoli več" izgovorimo tudi sedaj?
Spoštovani, ob današnji obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau vas vljudno vabim, da se žrtvam poklonimo z minuto molka.
/ minuta molka/ Najlepša hvala. Nikoli več.
Spoštovani poslanke in poslanci!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 27. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek 24. januarja s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika in najprej prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za umik točk z dnevnega reda seje.
Poslanska skupina SDS Državnemu zboru predlaga, da z dnevnega reda 27. seje umakne 3. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi, skrajšani postopek. Predlog ste prejeli 24. januarja in je objavljen na e-klopi. Želi morda besedo predstavnica predlagatelja umika? (Ne.) Želi besedo predstavnik predlagatelja predloga zakona, kolega Anton Šturbej? Tudi ne. Morda predstavnik Vlade? (Ne.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne. Želi predstavnica predlagatelja umika dodatno obrazložiti predlog za umik? Kolegica, ne.
Zaključujem torej predstavitev stališč oziroma stališč ne bomo predstavljali o predlogu umika. Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav, saj bomo odločali o predlogu za umik 3. točke dnevnega reda.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za umik sprejet.
Poslanska skupina Nova Slovenija - Krščanski demokrati Državnemu zboru predlaga, da z dnevnega reda 27. seje umakne 11. točko dnevnega reda, to je Vmesno poročilo o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področja davkov in preprečevanja pranja denarja.
Predlog ste prejeli 24. januarja in je objavljen na e-klopi in dajem besedo predstavnici predlagatelja umika, doktorici Vidi Čadonič Špelič.
Izvolite.
Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 27. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika.
Obvestili odsotnih poslankah in poslancih s seje in vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Lep pozdrav vsem prisotnim!
Preden preidemo na delo, vas vljudno prosim, da se z minuto molka poklonimo še preostalima dvema žrtvama rudarske nesreče v Premogovniku Velenje.
/ minuta molka/
Najlepša hvala.
Pred določitvijo dnevnega reda mi, prosim, dovolite še, da nagovorim državni zbor.
Hvala za besedo.
Dober dan vsem!
Predlagamo umik, kajti, ni pogojev za obravnavo. Namreč zaključne ugotovitve so povsem nedokazane in neutemeljene, da bi bilo poročilo verodostojno, bi moral pred pričo stopiti predsednik vlade, ki je osrednja oseba v tej preiskavi. Predsednik Vlade je sicer na zaslišanje bil povabljen 10. julija leta 2023, pa je potem prišlo do umika iz komisiji neznanih okoliščin. Potem sem sama in kasneje naša poslanska skupina, pa še kolega poslanec, še trikrat predlagali njegovo zaslišanje, nazadnje 9. 4. lansko leto. Vendar se predsednik komisije ni odločil, da bi predsednika Vlade povabil na zaslišanje, čeprav je predsednik vlade večkrat v medijih izrazil pripravljenost, da pride pred komisijo pričati v kolikor bo in če bo pred komisijo povabljen, zato je popolnoma nerazumno, da je predsednik komisije, ki izhaja iz vrst Svobode in je bil tudi včasih zaposlen v energetiki, torej je bil gospod Golob njegov šef, se je odločil, da bo kljub želji poslancev, kljub temu, da je kršil Poslovnik, enostavno se je odločil, da ne bo povabil predsednika Vlade, da bi pred komisijo pričal. Spomnite, gospod predsednik Vlade je takoj po pričanju Bobnar in Lindav povedal, da bo stopil pred komisijo in ovrgel njuna pričanja, da bo prišel z dokazi. To je bilo razumeti s pisnimi dokazi in jaz mislim, da je prav, da damo predsedniku Vlade, veste, on je tisti, ki ima v tem trenutku največjo politično moč, moral bi pa imeti tudi največji politični ugled v tej državi, torej da mu damo možnost, da pride in pove svojo resnico, v nasprotnem primeru bo ta obravnava tega poročila ena slaba politična farsa, kajti jasno je, da gre samo za to, da bi branili lik in delo predsednika Vlade. Še vedno imate čas, spoštovana koalicija, predvsem pa spoštovana Svoboda, da danes izglasujete umik tega vmesnega poročila in da komisija naredi svoje delo tako kot se od ene resne parlamentarne komisije to tudi spodobi. Hvala lepa.
mag. Urška Klakočar ZupančičSpoštovani dr. Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije, spoštovani ministrice in ministri, spoštovani kolegice in kolegi!
Danes mineva 80 let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Konec najbolj množične tragedije druge svetovne vojne je dočakalo le nekaj tisoč internirancev. Žrtev je bilo po podatkih Državnega muzeja Auschwitz-Birkenau milijon in 300 tisoč. Ni besed, ki bi lahko opisale vse grozote popolnega razčlovečenja in brezčutne množične morije, ki se je dogajala skoraj pet let v kraju z imenom, ki simbolizira vse to, kar človeška civilizacija ni. Tudi Slovenke in Slovenci so bili žrtve te množične morije, približno 2 tisoč 300 jih je bilo interniranih v Auschwitz. Pogosto je bilo za internacijo dovolj, da se je oseba znašla ob napačnem času na napačnem kraju. Vse neopisljive grozote nacističnega režima pa ne bi bile mogoče, če pri teh zavržnih dejanjih ne bi sodelovala množica od sovraštva in strahu popolnoma zaslepljenih posameznikov. Zato lahko rečemo, da imajo grozote nacističnih koncentracijskih taborišč temelje v dogajanju v nemški družbi že desetletja prej. Beseda Auschwitz naj nam za to služi tudi kot opomin. Opomin, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade skupnost, ko sovražni govor prevlada nad strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti. Če želimo našo skupnost poimenovati civilizacija, se takšni pojavi ne smejo nikoli več ponoviti. Vsako leto znova in znova ponavljamo: »Nikoli več!« Vprašam vas, ali lahko nikoli več izgovorimo tudi sedaj.
Hvala lepa.
Želi besedo predstavnik predlagatelja zadeve, Aleš Rezar, predsednik preiskovalne komisije? (Da.)
Izvolite.
mag. Urška Klakočar ZupančičSpoštovani!
Ob današnji obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau vas vljudno vabim, da se žrtvam poklonimo z minuto molka.
/ minuta molka/
Najlepša hvala. Nikoli več!
Spoštovani poslanke in poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 27. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 24. januarja, s sklicem seje.
O predlogu bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika in najprej prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za umik točk z dnevnega reda seje.
Poslanska skupina SDS Državnemu zboru predlaga, da z dnevnega reda 27. seje umakne 3. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi, skrajšani postopek.
Predlog ste prejeli 24. januarja in je objavljen na e-klopi.
Želi morda besedo predstavnica predlagatelja umika? Ne. Želi besedo predstavnik predlagatelja predloga zakona, kolega Anton Šturbej? Tudi ne. Morda predstavnik Vlade? Ne. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne. Želi predstavnica predlagatelja umika dodatno obrazložiti predlog za umik? Kolegica, ne.
Zaključujem torej predstavitev stališč o predlogu umika oziroma stališč ne bomo predstavljali.
Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav, saj bomo odločali o predlogu za umik 3. točke dnevnega reda.
Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za umik sprejet.
Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati Državnemu zboru predlaga, da z dnevnega reda 27. seje umakne 11. točko dnevnega reda, to je Vmesno poročilo o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področja davkov in preprečevanja pranja denarja.
Predlog ste prejeli 24. januarja in je objavljen na e-klopi.
Besedo dajem predstavnici predlagatelja umika dr. Vidi Čadonič Špelič.
Izvolite.
Lep pozdrav!
Nad izvajanjem gospe Čadonič niti nisem presenečen. Delo preiskovalne komisije poteka že dolgo časa. Vse kar je navedla gospa Čadonič, jaz verjamem, da bi ne želela nadaljevati s poročilom tega, se pravi dela preiskovalne komisije. Dejstvo pa je, da je preiskovalna komisija ni morala potrditi niti najmanjšega indica od izpovedanega in hudih obtožb oziroma celo nasprotno. Obstajajo dokazi, ki smo jih ugotovili pri delu preiskovalne komisije, ki nakazujejo, da je gospod Lindav oziroma potrjuje, da je navajal neresnice, da je lagal in jaz verjamem, da se vi v te teme ne želite premakniti, tako da se mi zdi argument popolnoma nesmiseln. Hvala lepa.
dr. Vida Čadonič ŠpeličHvala za besedo.
Dober dan vsem!
Predlagamo umik, kajti ni pogojev za obravnavo. Namreč zaključne ugotovitve so povsem nedokazane in neutemeljene. Da bi bilo poročilo verodostojno, bi moral pred pričo stopiti predsednik Vlade, ki je osrednja oseba v tej preiskavi. Predsednik Vlade je sicer na zaslišanje bil povabljen 10. julija leta 2023, pa je potem prišlo do umika iz komisiji neznanih okoliščin. Potem sem sama in kasneje naša poslanska skupina pa še kolega poslanec še trikrat predlagali njegovo zaslišanje, nazadnje 9. 4. lansko leto. Vendar se predsednik komisije ni odločil, da bi predsednika Vlade povabil na zaslišanje, čeprav je predsednik Vlade večkrat v medijih izrazil pripravljenost, da pride pred komisijo pričati. če bo pred komisijo povabljen.
Zato je popolnoma nerazumno, da se je predsednik komisije, ki izhaja iz vrst Svobode in je bil tudi včasih zaposlen v energetiki, torej je bil gospod Golob njegov šef, odločil, da bo kljub želji poslancev, kljub temu da je kršil Poslovnik, enostavno se je odločil, da ne bo povabil predsednika Vlade, da bi pred komisijo pričal.
Spomnite, gospod predsednik Vlade je takoj po pričanju Bobnar in Lindav povedal, da bo stopil pred komisijo in ovrgel njuna pričanja. Da bo prišel z dokazi. To je bilo razumeti s pisnimi dokazi in jaz mislim, da je prav, da damo predsedniku Vlade, veste, on je tisti, ki ima v tem trenutku največjo politično moč, moral bi pa imeti tudi največji politični ugled v tej državi, torej da mu damo možnost, da pride in pove svojo resnico. V nasprotnem primeru bo ta obravnava tega poročila ena slaba politična farsa, kajti jasno je, da gre samo za to, da bi branili lik in delo predsednika Vlade.
Še vedno imate čas, spoštovana koalicija, predvsem pa spoštovana Svoboda, da danes izglasujete umik tega vmesnega poročila in da komisija naredi svoje delo tako, kot se od ene resne parlamentarne komisije to tudi spodobi.
Hvala lepa.
Hvala.
Želite besedo morda predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Potem pa dajem besedo predstavnici predlagatelja umika, doktorici Vidi Čadonič Špelič, ki bo dodatno obrazložila predlog za umik.
Izvolite.
