Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 27. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje in vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Preden preidemo na delo, vas vljudno prosim, da se z minuto molka poklonimo še preostalima dvema žrtvama rudarske nesreče v Premogovniku Velenje.

/ minuta molka/

Najlepša hvala. Pred določitvijo dnevnega reda mi, prosim, dovolite še, da nagovorim Državni zbor.

Spoštovani doktor Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije, spoštovane ministrice in ministri, spoštovane kolegice in kolegi!

Danes mineva 80 let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Konec najbolj množične tragedije 2. svetovne vojne je dočakalo le nekaj tisoč internirancev. Žrtev je bilo po podatkih državnega muzeja Auschwitz-Birkenau milijon in 300 tisoč. Ni besed, ki bi lahko opisale vse grozote popolnega razčlovečenja in brezčutne množične morije, ki se je dogajala skoraj pet let v kraju z imenom, ki simbolizira vse to, kar človeška civilizacija ni. Tudi Slovenke in Slovenci so bili žrtve te množične morije, približno 2 tisoč 300 jih je bilo interniranih v Auschwitz. Pogosto je bilo za internacijo dovolj, da se je oseba znašla ob napačnem času na napačnem kraju. Vse neopisljive grozote nacističnega režima pa ne bi bile mogoče, če pri teh zavržnih dejanjih ne bi sodelovala množica od sovraštva in strahu popolnoma zaslepljenih posameznikov. Zato lahko rečemo, da imajo grozote nacističnih koncentracijskih taborišč temelje v dogajanju v nemški družbi že desetletja prej. Beseda Auschwitz naj nam za to služi tudi kot opomin. Opomin, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade skupnost, ko sovražni govor prevlada nad strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti. Če želimo našo skupnost poimenovati civilizacija, se takšni pojavi ne smejo nikoli več ponoviti. Vsako leto znova in znova ponavljamo: nikoli več. Vprašam vas: ali lahko "nikoli več" izgovorimo tudi sedaj?

Spoštovani, ob današnji obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau vas vljudno vabim, da se žrtvam poklonimo z minuto molka.

/ minuta molka/ Najlepša hvala. Nikoli več.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 27. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek 24. januarja s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika in najprej prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih za umik točk z dnevnega reda seje.

Poslanska skupina SDS Državnemu zboru predlaga, da z dnevnega reda 27. seje umakne 3. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o lokalni samoupravi, skrajšani postopek. Predlog ste prejeli 24. januarja in je objavljen na e-klopi. Želi morda besedo predstavnica predlagatelja umika? (Ne.) Želi besedo predstavnik predlagatelja predloga zakona, kolega Anton Šturbej? Tudi ne. Morda predstavnik Vlade? (Ne.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne. Želi predstavnica predlagatelja umika dodatno obrazložiti predlog za umik? Kolegica, ne.

Zaključujem torej predstavitev stališč oziroma stališč ne bomo predstavljali o predlogu umika. Prosim vas, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav, saj bomo odločali o predlogu za umik 3. točke dnevnega reda.

Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za umik sprejet.

Poslanska skupina Nova Slovenija - Krščanski demokrati Državnemu zboru predlaga, da z dnevnega reda 27. seje umakne 11. točko dnevnega reda, to je Vmesno poročilo o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področja davkov in preprečevanja pranja denarja.

Predlog ste prejeli 24. januarja in je objavljen na e-klopi in dajem besedo predstavnici predlagatelja umika, doktorici Vidi Čadonič Špelič.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Dober dan vsem!

Predlagamo umik, kajti, ni pogojev za obravnavo. Namreč zaključne ugotovitve so povsem nedokazane in neutemeljene, da bi bilo poročilo verodostojno, bi moral pred pričo stopiti predsednik vlade, ki je osrednja oseba v tej preiskavi. Predsednik Vlade je sicer na zaslišanje bil povabljen 10. julija leta 2023, pa je potem prišlo do umika iz komisiji neznanih okoliščin. Potem sem sama in kasneje naša poslanska skupina, pa še kolega poslanec, še trikrat predlagali njegovo zaslišanje, nazadnje 9. 4. lansko leto. Vendar se predsednik komisije ni odločil, da bi predsednika Vlade povabil na zaslišanje, čeprav je predsednik vlade večkrat v medijih izrazil pripravljenost, da pride pred komisijo pričati v kolikor bo in če bo pred komisijo povabljen, zato je popolnoma nerazumno, da je predsednik komisije, ki izhaja iz vrst Svobode in je bil tudi včasih zaposlen v energetiki, torej je bil gospod Golob njegov šef, se je odločil, da bo kljub želji poslancev, kljub temu, da je kršil Poslovnik, enostavno se je odločil, da ne bo povabil predsednika Vlade, da bi pred komisijo pričal. Spomnite, gospod predsednik Vlade je takoj po pričanju Bobnar in Lindav povedal, da bo stopil pred komisijo in ovrgel njuna pričanja, da bo prišel z dokazi. To je bilo razumeti s pisnimi dokazi in jaz mislim, da je prav, da damo predsedniku Vlade, veste, on je tisti, ki ima v tem trenutku največjo politično moč, moral bi pa imeti tudi največji politični ugled v tej državi, torej da mu damo možnost, da pride in pove svojo resnico, v nasprotnem primeru bo ta obravnava tega poročila ena slaba politična farsa, kajti jasno je, da gre samo za to, da bi branili lik in delo predsednika Vlade. Še vedno imate čas, spoštovana koalicija, predvsem pa spoštovana Svoboda, da danes izglasujete umik tega vmesnega poročila in da komisija naredi svoje delo tako kot se od ene resne parlamentarne komisije to tudi spodobi. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik predlagatelja zadeve, Aleš Rezar, predsednik preiskovalne komisije? (Da.)

Izvolite.

Lep pozdrav!

Nad izvajanjem gospe Čadonič niti nisem presenečen. Delo preiskovalne komisije poteka že dolgo časa. Vse kar je navedla gospa Čadonič, jaz verjamem, da bi ne želela nadaljevati s poročilom tega, se pravi dela preiskovalne komisije. Dejstvo pa je, da je preiskovalna komisija ni morala potrditi niti najmanjšega indica od izpovedanega in hudih obtožb oziroma celo nasprotno. Obstajajo dokazi, ki smo jih ugotovili pri delu preiskovalne komisije, ki nakazujejo, da je gospod Lindav oziroma potrjuje, da je navajal neresnice, da je lagal in jaz verjamem, da se vi v te teme ne želite premakniti, tako da se mi zdi argument popolnoma nesmiseln. Hvala lepa.

Hvala.

Želite besedo morda predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Potem pa dajem besedo predstavnici predlagatelja umika, doktorici Vidi Čadonič Špelič, ki bo dodatno obrazložila predlog za umik.

Izvolite.

Nasprotno od tega, kar je povedal kolega Rezar, mi se želimo o tej temi pogovarjati, ker je tema sila resna. Če se boste spomnili uglednega pravnika gospoda Pirnata, je rekel, za preveč resne stvari gre in gre za nosilce visokih političnih funkcij, da ne bi javnost vedela kaj je res in kaj ni res. In jaz mislim, da je predsednik Vlade popolnoma sposoben sam se ubraniti pred komisijo. Mislim, da ste mu dolžni dati možnost, da pred komisijo pride in izpove svoje videnje in svoja pričanja, da navsezadnje dokaže, kako je to, gospa Bobnar halucinirala. Vsi se boste spomnili tega njegovega izraza. Halucinacija je bolezensko stanje in je znak težke bolezni. Torej mislim, da si dejansko zaslužimo vedeti, ali smo imeli prej bolano ministrico za notranje zadeve? Ali je gospod predsednik Vlade dejansko sposoben stopiti pred komisijo in izkazati da nimata ne Lindav ne Bobnarjeva prav. In ne razumem vas, zakaj njemu osebno ne daste te priložnosti. In samo to vas prosimo. Gospod Rezar, v eni od oddaj, osrednjih oddaj televizije ste javno obljubili, da ga boste povabili na pričanje, in te obljube niste izpolnili. Zato bi bilo prav, da mu daste to možnost, na eni strani njemu, na drugi strani članom komisije, da poslušamo, prisluhnemo predsedniku Vlade in njegovim dokazom. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zaključujem predstavitev stališč o predlogu umika in prehajamo na odločanje. In odločamo o predlogu za umik 11. točke dnevnega reda.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 33, proti pa 43.

(Za je glasovalo 33.) (Proti 43.)

Ugotavljam, da predlog za umik ni sprejet.

Zdaj prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem, s sprejeto spremembo. Glasujemo. 79 poslank in poslancev navzočih, za jih je glasovalo 50, proti pa 29.

(Za je glasovalo 50.) (Proti 29.)

Ugotavljam, da je dnevni red 27. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 30 poslanskih vprašanj, vrstni red postavljena vprašanja je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora se predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Vas še posebej ob tem opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30-dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko so se za danes opravičili: Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve; in doktorica Asta Vrečko, ministrica za kulturo. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik vlade doktor Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili Jernej Vrtovec, Poslanska skupina Nova Slovenija; Zvonko Černač, Poslanska skupina SDS; magister Janez Žakelj, Poslanska skupina Nova Slovenija in Soniboj Knežak, Poslanska skupina SD.

Najprej dajem besedo Jerneju Vrtovcu. Imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade.

Izvolite.

Ja, najlepša hvala.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Zdaj, po čem si bomo to Vlado od začetka mandata pa do zdaj v zadnjih treh letih zapomnili po tem, da gre za Vlado širokih obljub hkrati tudi vmešavanje v delo nadzornih institucij. Od začetka mandata je vlada obljubila en kup reform, davčna, zdravstvena, pokojninska reforma. Zdravstvena reforma je res tisto, kar najbolj potrebujemo, pa se odmika. Edina resna obljuba, ki se je pa Vlada drži, zelo konkretno drži, pa je obljuba po višjih in novih davkih. Žal, to je edina stvar, ki jo Vlada dosledno izpolnjuje in v tem mandatu, če smo kaj imeli na mizah Državnega zbora, smo s strani Vlade zlasti dosledno imeli višje in nove davke. Zdaj, vse ostale obljube, ki so bile izrečene, se pač odmikajo v tisti del, ko reče predsednik Vlade, to nas pa čaka za drugi mandat. Bolj priročnega izgovora za nesposobnost človek težko najti. Ampak višji davki, tisto kar je najlažje da se financirajo lahko nevladne organizacije, institucije in vse tisto, kar dejansko zelo navadni ljudje ne potrebujejo, vse tisto pa se dosledno izpolnjuje in tako smo v tem mandatu v bistvu dobili med letom 2023 in 2028 za 7,5 milijarde evrov novih javnih sredstev iz naslova tega, kar smo ljudem pobrali. Torej, če si bomo kaj zapomnili to vlado, si jo bomo zapomnili po kot vlado višjih in novih davkov. In davek na nepremičnine predlog, ki ga je Vlada pripravila, je samo pika na i tej ideologiji, ki jo Vlada dosledno izpolnjuje. Zakaj jo izpolnjuje? Zaradi tega, da financira pač svojo vojsko, svoje ljudi za potrebe volilnih upravičencev, za potrebe volitev, za ideološke potrebe.

Zdaj davek na nepremičnine, predlog samega zakona, če kaj, potem je davek ta davek, ta predlog tisto, kar Slovenija dejansko ne potrebuje. Kajti, udaril bo najbolj pridne, marljive ljudi, tiste, ki so v preteklosti kaj ustvarili in gre za napad, dejansko napad na slovensko podeželje. Primer. Nekdo, ki ima v Šumiju(?) ali pa v Schellenburgu stanovanje ocenjeno v vrednosti 800 tisoč evrov in je to njegova edina nepremičnina, tega davka ne bo plačal. Medtem pa ko nekdo, ki ima eno stanovanje v vrednosti 150 tisoč evrov v Murski Soboti, pa zraven še eno majčkeno stanovanje s privarčevanih sredstev za svoje potomce, pa bo iz naslova te druge nepremičnine ta davek plačal. Torej gre za popolnoma nesistemsko uzakonjenje nekaj kar je v nasprotju z zdravo pametjo. Zato je moje vprašanje predsednik Vlade samo eno: Ali boste vztrajali pri predlogih te zakonodaje?

Hvala lepa.

Predsednik Vlade. Doktor Robert Golob, imate besedo za odgovor.

Izvolite.

Hvala lepa.

Poslanke in poslanci!

Jaz vem, da je običajno, da poslušamo tukaj namesto vprašanj v resnici lažnive trditve in da smo se tega že malo navadili in postali imuni, pa bom vseeno najprej odgovoril na to, kar ne drži iz navedenih trditev.

Niti ni Vlada pripravila predloga zakona, niti ni zakonodaje še pripravljene. To je prvo. Kaj hočem povedati s tem? Hočem povedati s tem, da ves čas poslušamo o dveh fenomenih. Poslušamo o tem, da je delo in plače so preveč obremenjene, da zaradi tega odhajajo mladi strokovnjaki v tujino in da moramo najti način kako jih bomo razbremenili. Poslušamo, da smo po tem faktorju obremenitve plač med najvišjimi v Evropi, hkrati poslušamo, da smo po deležu davkov, ki jih poberemo iz premoženja med tistimi, ki poberemo v resnici najmanj v Evropi, zato se je iskalo način, kako najti vir za razbremenitev plač skozi obremenitev premoženja.

Drugi fenomen, ki smo mu priča je, da imamo na trgu nepremičnin izrazito stisko in pomanjkanje stanovanj, domov za mlade družine. Ta fenomen in ta problem rešujemo tudi s pospešeno stanovanjsko gradnjo, ampak to traja. Zgraditi stanovanje traja. Obenem pa imamo, po podatkih, neuradnih, več 10 tisoč nepremičnin, ki so prazne, po domače, ne služijo svojemu namenu, niso dom nikomur, in namen obdavčitve druge, tretje in ostalih nepremičnin, ki niso v najemu je ravno ta, da se jih spravi na trg, da začnejo izvajati svojo funkcijo, da postanejo nekomu dom. Ali bodo postale dom potomcem ali bodo postale dom družinskim članom, ali pa bodo na najemnem trgu na razpolago vsem ostalim, prepuščamo lastnikom stanovanj, želimo pa spodbuditi, da prazne nepremičnine postanejo domovi in ta dva fenomena zasledujejo izhodišča in ne zakon. Izhodišča, ki so bila dana v javnost ravno z namenom, da skozi javno razpravo, ki še poteka oziroma je bila zaključena, in smo dobili prejšnji teden, je bila zaključena in smo dobili množico predlogov, kako na podlagi teh izhodišč pripraviti zakon. Strateški svet za davke se bo na podlagi vseh teh pripomb in predlogov sestal v prihodnjem tednu in zastavil pot, pot ki naj jo šele zasleduje zakon, ko bo pripravljen. Jaz verjamem, da bo večina teh predlogov, ki so bili smiselni, tudi upoštevana pri pripravi zakonodaje, in da bomo šele takrat lahko govorili o tem, na kakšen način bomo ta dva cilja izpolnili, na kakšen način bomo s tem zakonom pomagali mladim do domov in na kakšen način bomo s tem zakonom razbremenili plače zato, da bo ljudem, ki delajo ostalo več. Koliko so resnične te trditve, ki jih je pa prej poslanec Vrtovec navajal, pa pove samo en preprost podatek, govori da nobena obljuba ni bila izpolnjena in da nobena reforma ni zaživela in izpostavi zdravstveno. Pred 15 minutami ste potrdili dnevni red seje, pred 15 minutami, na njej je Zakon o zdravniški dejavnosti, ki je ključna točka zdravstvene reforme. Če, če ne veste, da je zakon v parlamentarni proceduri, če tega ne veste, potem ne morem pomagati, ker je ta Zakon o zdravniški dejavnosti tisti ključni, ki bo spremenil javni zdravstveni sistem na način, da okrepi delovanje javnih zavodov, ker je to tista ključna obljuba, ki smo jo dali ljudem. Nismo dali ljudem obljube, da bomo okrepili moč zdravstvenih cehov, niti da bomo krepili privatno zdravstvo. Ravno obratno. Dali smo obljubo, da bomo krepili javni zdravstveni sistem. In ta zakonodaja je po dolgotrajnem usklajevanju z deležniki in po, ker je zelo obsežna, in po dolgotrajnem piljenju celo prestala socialni dialog in potem, ko smo dobili na socialnem dialogu načelno podporo tej zakonodaji je bil ta zakon na vladi potrjen in poslan v parlament. In danes je na parlamentu, na vas poslankah in poslancih, da to obljubo spravite tudi v življenje. Vlada je svoje oddelala.