Lepo pozdravljeni, spoštovani vodje poslanskih skupin. začenjam 116. sejo Kolegija predsednice Državnega zbora. Vse prisotne lepo pozdravljam in vas obveščam, da ste bili včeraj z dopisom obveščeni o širitvi dnevnega reda seje z novo točko, in sicer Izpolnjevanje pogojev za oblikovanje nove poslanske skupine, ki se želi imenovati Demokrati.

Najprej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA.

S sklicem seje Kolegija ste kot gradivo k tej točki prejeli dve zahtevi skupine poslank in poslancev s prvopodpisano magistrico Natašo Avšič Bogovič za sklic izredne seje. In sicer predlagam, da na podlagi obeh zahtev skličemo eno izredno sejo Državnega zbora, pri čemer v zvezi s sklicem 95. izredne seje predlagam sledeče. Predlog dnevnega reda bi bil: 1. točka - Predlog zakona o spremembah Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, druga obravnava, 2. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, prva obravnava, in 3. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, prva obravnava. Datum seje bi bil v četrtek, 13. februarja, ob 10. uri do zaključka seje. Najava časa za razpravo za poslanske skupine: ena točka po tretjem odstavku 67. člena poslovnika, do 5 minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predlogov zakonov, to je Vlada, ter do 30 minut za razpravo predlagatelja predlogov zakonov.

In odpiram razpravo, če kdo želi. Kolega Cigler Kralj, izvolite.

Hvala lepa, predsednica. Dober dan vsem.

Jaz bom, saj, mislim, že vnaprej vem, da efekta ne bo, ampak vseeno za magnetogram in za zgodovino vseeno izpostavil nekaj zadev, zaradi katerih pač v Poslanski skupini Nove Slovenije protestiramo. Namreč zdaj bomo že skoraj sklicali že skoraj 100., a ne, 95. izredno sejo. Mi ocenjujemo, da izrednih razmer v državi ni in naši poslanci, jaz moram reči, da so zaradi tega zelo nejevoljni, ker zdaj praktično smo vsak teden na eni ali dveh izrednih sejah, izrednih razmer pa ni. To je prva pripomba generalna.

Druga se pa na to nanaša in je povezana s tem, se nam zdi pa še bolj, kako naj temu rečem, nesprejemljivo, da pravzaprav koalicija, ne vem, z vašim blagoslovom nekako, kako bi temu rekel, prisiljuje zakonodajne postopke na način, da zakoni gredo po redni obravnavi, po rednem postopku in jih potem vključujete na te izredno sklicane seje. Tule imamo zdaj na tej izredni seji, bomo imeli tri zakone, ki gredo po rednem postopku. Ampak tole potem ni redni postopek. Mislim, zdaj jaz nisem pravnik, a ne, sem politik, ampak meni se zdi, da je to izigravanje procedure, a ne, in naša poslanska skupina v zvezi s tem izraža protest in nezadovoljstvo nad tem, da se gremo na tak način izigravanje parlamentarne procedur. Poglejte, tu imate Zakon o tujcih, ne, pomemben zakon, ki bi morala biti široka javna razprava. Celotna Evropa, tudi Amerika spreminja ali pa je zelo pozorna zdaj na to, kako glede tujcev ravnati, kako poskrbeti za njihovo integracijo, kako biti do ilegalnih, ilegalnih migracij in tako naprej, in tole bomo zdaj že kar v četrtek imeli prvo obravnavo na ta zakon. Jaz, pa to ni prvi primer, izigrava se, skrajšujejo se javne razprave, ne daje se dovolj zainteresirani javnosti, lokalnih skupnosti in tako naprej, časa za to. Torej, protest in nezadovoljstvo zaradi tega, ker se izigrava na tak način parlamentarne postopke.

Hvala lepa. Bom zdaj samo razložila, da po prvem odstavku 58. člena Poslovnika, izredno sejo skliče predsednik oziroma predsednica Državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike najkasneje 15 dni po vložitvi zahteve, Seveda zahteva mora biti popolna in pravilna, In takrat pravzaprav predsednica oziroma predsednik nima nobenega manevrskega prostora, mora sejo sklicati, ne glede na to, kaj se zdaj bo na seji obravnavalo. Jaz lahko razumem seveda vaše pomisleke, absolutno, izredna seja, nekako se zdi, da bi se obravnavale izredne zadeve, ampak niso vedno izredne seje namenjene temu, da se izredne stvari obravnavajo, ampak se lahko obravnava marsikaj, Seveda pa tisto, kar se obravnava, mora izpolnjevati vse pogoje za to, da se lahko obravnava in ti predpisi, ki sem jih zdaj naštela, izpolnjujejo vse pogoje za obravnavo. Dovolite mi samo še to, v Ameriki se ne bi izrekala in o njihovem odnosu do tujcev in o tem, kako skrbno razmišljajo, kako jih bodo integrirali, vse druge, vse druge stvari gledamo in poslušamo in ni prav nič ohrabrujoče. Želi še kdo besedo? (Ne. )

Potem zaključujem razpravo in dajem na glasovanje sklep. Poslanske skupine k 1. točki dnevnega reda 95. izredne seje Državnega zbora najavijo čas v skladu s tretjim odstavkom 67. člena poslovnika.

Glasujemo. Kdo je za? Poslanske skupine Svoboda, Levica, SD in poslanec narodne skupnosti. Je kdo proti? Nihče.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem sklep: Predlagatelj predlogov zakonov ima do 5 minut za dopolnilno obrazložitev ter do 30 minut za razpravo.

Glasujemo. Kdo je za? Poslanske skupine Svoboda, Levica, SD, poslanec narodne skupnosti. Kdo proti? Nihče. Hvala lepa.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In predlagam, da odločamo še o sklepu s katerim bi matičnemu delovnemu telesu, to je Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo izjemoma omogočili delo po 22. uri, če bi bilo to potrebno. Želi kdo razpravo tukaj? (Ne.) Potem pa ne bo razprave. In prehajamo na odločanje in na glasovanje dajem sklep: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo lahko za obravnavo zadeve z dnevnega reda 95. izredne seje Državnega zbora po potrebi zaseda tudi po 22. uri.

Glasujemo. Kdo je za? Poslanska skupina Svoboda, levica, SD in poslanec narodne skupnosti. Kdo proti? Poslanska skupina Nova Slovenija.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In s tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Dovolite mi, da vam samo še, ker sem na začetku pozabila, da vas obvestim o nadomeščanju vodje Poslanske skupine SD, danes ga nadomešča poslanec Damijan Bezjak z Rim.

Zdaj prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA IZPOLNJEVANJE POGOJEV ZA OBLIKOVANJE POSLANSKE SKUPINE, KI SAMA SEBE ŽELI IMENOVATI DEMOKRATI.

Gradivo ste prejeli s sklicem. Ja. V skladu s Poslovnikom odločitev o izpolnjevanju pogojev za oblikovanje nove poslanske skupine sprejmem kot predsednica Državnega zbora na podlagi posvetovanj z vodji poslanskih skupin. Zdaj, gospoda Logarja, ki naj bi bil vodja nove poslanske skupine ne vidim, bom pa, preden povem svoje mnenje o tem, tudi vam dala besedo, pa verjetno se bo kakšna debata razvila v zvezi s tem, tako da želi morda na tem mestu kdo predhodno besedo? (Ne.) Dobro. Potem bom pač povedala svoje mnenje.

Imamo situacijo, ko imamo tri poslance, dovoljšnje število za ustanovitev nove poslanske skupine. Ti trije poslanci niso bili izvoljeni iz istoimenske liste, to je dejstvo. Situacija je specifična, zato sem tudi zaprosila za mnenje Zakonodajno-pravne službe, čeprav Poslovnik razlaga predsedujoči, takrat, ko je seja in pa seveda Komisija za Poslovnik, ampak kljub temu sem želela pridobiti njihovo mnenje. Njihovo mnenje je bilo, da je, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev poslanske skupine po drugem odstavku 31. člena Poslovnika državnega zbora.

Sedaj pa tako, drugi odstavek 31. člena pravi takole: "Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, lahko ustanovijo novo poslansko skupino, če se politična stranka razdeli na dve ali več novih političnih strank, če se iz dela članstva te stranke ustanovi nova politična stranka ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupne istoimenske liste. Nova poslanska skupina se lahko ustanovi, če šteje najmanj tri člane." Zakonodajno-pravna služba se je pri svojem mnenju, da so pogoji izpolnjeni, oprla na več načel. Vsa seveda spoštujemo. Jaz prav tako tudi spoštujem mnenje Zakonodajno-pravne službe, imam pa sama mogoče malo drugačno mnenje. Naj iz mnenja ZPS poudarim naslednje pravice, ki jih ima poslanec: poslanec ima pravico skupaj z drugimi poslanci ustanoviti poslansko skupino, se včlaniti v že ustanovljeno poslansko skupino ali iz nje izstopiti ali v njej enakopravno sodelovati oziroma in v njej enakopravno sodelovati. Nosilci teh pravic, to se pravi o ustanovitvi poslanske skupine, o izstopu iz poslanske skupine in sodelovanje, nosilci teh pravic so posamezni poslanci, ne pa politična stranka. To je pomembno. Poslovniško določeni pogoji za ustanavljanje poslanskih skupin določa predvidljivost, pravno varnost, stabilnost in legitimnost. Kot ste verjetno sami, ko ste prebirali poslovnik, ugotovili, da prav take situacije, kot jo imamo danes, poslovnik ne pokriva. Torej, kaj se pa zgodi v primeru, ko poslanci izstopijo iz politične stranke, na listi katere so kandidirali? Vsi trije so izstopili. Imamo doktor Logarja, imamo kolegico Irglovo in imamo kolega Novaka. Vsi trije so izstopili iz političnih strank na listi katerih so bili izvoljeni, med njimi dva ustanovita novo politično stranko, v katero se tretji potem včlani. Ti trije poslanci želijo potem ustanoviti novo poslansko skupino, ki bo imela naziv novoustanovljene politične stranke. Jaz sama menim, da v tem primeru niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 31. člena Poslovnika. Pomen, da naj bi drugi odstavek tega člena veljal za tako imenovano strankarsko povezane poslance, tretji odstavek tega istega člena pa za strankarsko nepovezane poslance po mojem mnenju zdrži delno. Povsem se strinjam s tem, da je treba vedno pravne določbe v primeru, ko besedna razlaga omogoča dva pomena, razlagati namensko, sistematično in logično. To sem večkrat poudarjala tudi na plenarnih sejah, da pravna določila je vedno treba razlagati tako, da se ne gleda samo pravno določilo samo zase, ampak v povezavi z drugimi pravnimi določbami tega istega pravnega akta in potem s celotnim pravom skupaj.

Jaz sicer menim, da je, v nasprotju z Zakonodajno-pravno službo, ki nekako določilo, da poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, da gre tukaj le za navezno okoliščino, ki ni bistvena, razumem vseeno drugače. Poslansko skupino po drugem odstavku 31. člena, po mojem mnenju, lahko ustanovijo le poslanci, ki so bili izvoljeni iz istoimenske liste. Torej, če bi imeli tri poslance, ki so bili izvoljeni na listi, zdaj govorim seveda hipotetično, SDS, tukaj mislim, da je stvar popolnoma jasna. Tukaj pa nimamo treh poslancev, ki bi bili izvoljeni iz istoimenske liste.

Zakaj nekako ne morem sprejeti dejstva bom obrazložila, da gre samo za neko navezno okoliščino. Prvič, kar je treba upoštevati je načelo predstavniškega mandata poslanca. Poglejte, poslanec je, upoštevaje naš volilni sistem, naša ureditev, izvoljen iz liste in volivci, žal, ne volijo obrazov, ampak programe političnih strank oziroma volijo skladno s svojim svetovnonazorskim in ideološkim prepričanjem. In načelo predstavniškega mandata v tem primeru, po mojem mnenju je nad načelom svobode poslanca, ker poslanec je izvoljen kot predstavnik svojih volivk in volivcev, zastopa njihove interese in koristi, mu je pa zagotovljena svoboda glasovanja oziroma ustavna pravica, da glasuje po svoji vesti in ni vezan na nobeno navodilo. Da bi torej kar prezrli ta stavek, da morajo biti poslanci izvoljeni z istoimenskih list, torej tisti, ki želijo ustanoviti novo poslansko skupino, je po mojem mnenju nesprejemljivo z vidika izražene volje volivk in volivcev na volitvah. Prav tako spreminjanje števila in sestave poslanskih skupin, kar je seveda mogoče pod poslovniško določenimi pogoji, po mojem mnenju ni zaželeno, ker to ni v največjo korist državljank in državljanov, ki so z izraženimi glasovi na volitvah poslankam in poslancem podelili mandate, kot sem že rekla, pri čemer so svojo voljo izrazili glede na skladnost svojih vrednot in načel s programi političnih strank. Kaj želim povedati? Ali je skladno z voljo naših državljank in državljanov in v skladu z njihovo koristjo, da se ustanavljajo nove poslanske skupine, ki so sestavljene iz poslank in poslancev, ki niso bili izvoljeni na istoimenski listi, prihajajo iz svetovnonazorsko in ideološko drugačnih, kako naj rečem, imajo druge temelje, drugačna prepričanja? Jaz mislim, da to ni v največjo korist državljank in državljanov. Večkrat sem že povedala in ostajam konsistentna pri tem, vedno konsistentna, da bi želela določbe, ki omogočajo različne razlage, vedno razlagati v korist državljank in državljanov. Ima pa seveda vsak poslanec popolno svobodo pri izstopu iz obstoječe poslanske skupine, prav tako je relativno svobodno, kolikor obstajajo trije taki poslanci, združevanje poslancev v nepovezano poslansko skupino poslancev, ker v taki poslanski skupini torej nepovezanih poslancev so tako poslanci, ki so bili ali so člani političnih strank in tudi člani, ki niso stranke, ki niso člani nobene politične stranke, in tako je bilo že v prejšnjih mandatih. Tudi v prejšnjem mandatu smo imeli poslansko skupino nepovezanih poslancev oziroma je obstajala poslanska skupina nepovezanih poslancev, pri katerem so bili določeni člani te poslanske skupine člani neke politične stranke, ki je nastala med mandatom. Zdaj, kakšna je razlika med poslansko skupino po drugem odstavku in poslansko skupino po tretjem odstavku 31. člena, to se pravi, recimo v tem primeru med poslansko skupino Demokrati in poslansko skupino nepovezanih poslancev, je ta, da, to je pa seveda zdaj stvar politične kulture, je mogoče nepovezanim poslancem oziroma poslanski skupini nepovezanih poslancev odreči sodelovanje v delovnih telesih. Nekaj, kar se meni sicer zdi popolnoma nesprejemljivo, je peti odstavek 33. člena poslovnika, ki pravi: "Pri sestavi delovnih teles in določanju funkcij v njih lahko kolegij upošteva tudi poslansko skupino nepovezanih poslancev". Lahko. Da je to problem oziroma da je mogoče Poslansko skupino Nepovezanih poslancev na nek način šikanirati oziroma jim odrekati pravice, ki jim gredo kot poslancem, to je sodelovanje z glasovalno pravico na delovnih telesi, da je to mogoče, se je izkazalo v prejšnjem mandatu. To ni skladno z, bom rekla, mojimi lastnimi vrednotami, verjamem, da še s kakšnimi od vas, to ni politična kultura. In zato si želim, da ob nastanku poslanske skupine nepovezanih poslancev, da ti poslanci dobijo popolnoma enake možnosti sodelovanja v delovnih telesih Državnega zbora. Seveda to ni stvar potem predsednice, ampak je stvar Kolegija. Jaz seveda pripravim predlog razdelitve mest v delovnih telesih. Prav tako, naj tukaj še dodam, bi se mi zdelo prav, da tudi tisti poslanci, ki so samostojni, kako naj rečem, ali pa popolnoma nepovezani, niso člani nobene poslanske skupine, tudi ne nepovezanih poslancev, bi po mojem mnenju morali imeti, bi morala biti ta njihova pravica opravljanja v popolnosti poslanskega mandata spoštovana, torej da tudi ti poslanci sodelujejo. Ponovno pa to ni stvar predsednice ampak konec koncev tudi stvar politične kulture.

Tako, da mislim, da sem zdaj kar dosti podrobno obrazložila. Ne želimo si poplave novih poslanskih skupin, ker to ni v korist državljank in državljanov. Konec koncev se moramo zavedati, da volitve so vsaka štiri leta, to ni dolgo obdobje, to je kratko obdobje in za ta štiri leta volivci povedo, izrazijo svojo voljo ob glasovanju in podelijo mandat glede na naš volilni sistem, kot sem rekla, skladno z vrednotami in prepričanji politične stranke. Tako je, in to voljo je treba v največji možni meri spoštovati, poslanec pa ima pravico in svobodo, da izstopi iz poslanske skupine, potem formira novo ob poslovniških pogojih, in to so moji razlogi in pri teh razlogih vztrajam.

Seveda pa vam sedaj dajem besedo, da boste še vi povedali kaj menite. Bi pa, bom pa zelo, bom rekla, zadovoljna, če bom slišala od vodij poslanskih skupin, vseh, ki ste tukaj, da seveda upam, se strinjate z mano, da novoustanovljena poslanska skupina dobi mesta v delovnih telesih, tako kot ji bo glede na velikost pripadlo. Želi kdo besedo? Kolegica Avšič Bogovič?

Hvala za besedo, predsednica.

V Gibanju Svoboda seveda razumemo voljo oziroma odločitev posameznih poslancev, ki so zapustili skupine na listah katerih so bili za ta mandat izvoljeni, torej gre za prestopnike, ki sedaj ustanavljajo novo poslansko skupino, v bistvu vsaj v primeru Gibanja Svoboda lahko zagotovo rečem, da program, s katerim je Gibanje Svoboda sodelovalo na volitvah in tudi pridobilo, legitimno pridobilo mandate poslancev, ni takšen kot bo šlo oziroma gre pri novoustanovljeni stranki. Menimo, da so s tem na nek način ti poslanci izrabili poslanske mandate političnih strank, za katere so kandidirali s programom oziroma s katerim so nagovarjali volivce.

V nadaljevanju pri ustanavljanju te nove poslanske skupine želimo v Svobodi delovati zakonito, v skladu z zakoni, predvsem pa Poslovnikom, ki pri tem igra zelo pomembno vlogo, kajti te stvari o katerih danes govorimo so natančno jasno pojasnjene ravno v Poslovniku o delu Državnega zbora. Torej sam Poslovnik, predsednica je zelo jasno povedala pri tem, 31. člen je jasen, v svobodi menimo, da gre dejansko za oblikovanje nove Poslanske skupine na podlagi določbe tretjega odstavka 31. člena tega Poslovnika in ne torej drugega odstavka, saj zadeva je precej jasna. Dokler so bili v igri poslanci, kolegi Logar, Irgl in pa Kaloh, bi v tem primeru določba drugega odstavka 31.

člena Poslovnika veljala in pri tem ne bi bilo prostora za popolnoma nobeno drugačno tolmačenje, stvar bi bila jasna. Tako pa je predsednica lepo povedala, da identične situacije seveda še nismo imeli, ampak se jo da brez problema tolmačiti z določbami tretjega odstavka, zato tudi imamo drugi in tretji odstavek 31. člena. Če bi želeli drugače tolmačiti enostavno ne bi potrebovali enega in drugega odstavka, ampak bi imeli lahko samo en, v katerem bi lahko nastale imenske poslanske skupine ali pa skupine nepovezanih poslancev. Tu pa se mi res zdi, sicer sem ne pravnica, ampak določba mi je pa tako jasna in tudi mojim kolegom poslancem v Svobodi, da smo, da smo enostavno rekli, da veliko stvari je bilo težje tolmačiti oziroma jih je bilo možno tolmačiti na takšen in drugačen način, v tem primeru pa enostavno mnenje Zakonodajno-pravne službe pa moram reči, izredno spoštujem Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora, sledimo, se pravi, njihovim odločitvam, predlogom za spremembo kadar gre za zakonodajne postopke, ampak v tem primeru pa pač moram reči, da ne razumemo ravno njihovega tolmačenja. Se pa seveda zavedamo v poslanski skupini kaj pomeni odgovorno delo poslancev, da je seveda njihova v bistvu osnovna naloga sodelovati v delovnih telesih, v odborih, komisijah Državnega zbora. Zato bomo to v nadaljevanju spoštovali in ne bomo, bom rekla, nasprotovali določbam petega odstavka oziroma bomo široko tolmačili določbo petega odstavka 33. člena, ki govori o tem, da pri sestavi delovnih teles in določanju funkcij v njih lahko kolegij upošteva tudi Poslansko skupino nepovezanih poslancev. Torej, saj v bistvu je vseeno kakšna skupina je, ali je to nepovezanih poslancev ali pa je to poslanska skupina, ki se imenuje, kakor so si pač kolegi zamislili, torej Demokrati naj sodelujejo v odborih na način, da odgovorno opravljajo svoje delo. Čeprav tudi tu imamo en malo grenkega priokusa. Kajti, v teh odborih bodo dejansko sodelovali na podlagi nekih novih okoliščin, torej programa, ki ga ima novo ustanovljena politična stranka, ki ni sodelovala na volitvah in ki ni dobila mandata. A dejstvo pač je, da se v življenju zgodi marsikaj, tako v privatnem življenju, kot tudi na političnem parketu. Torej, s tem nimamo problema. Ker so določbe Poslovnika več kot jasne, predlagam, da se oziroma se je predsednica že odločila in tudi nimamo mi nobene možnosti, ker ne gre za glasovanje, ampak gre za avtonomno odločitev predsednice Državnega zbora, na podlagi katere določbe bo novoustanovljena poslanska skupina nastala. Torej, na podlagi določbe tretjega odstavka 31. člena torej.

V Gibanju Svoboda bomo razumsko ravnali in spoštovali poslovniške določbe in tudi njihovo namensko uporabo in tolmačenje, kar je predsednica že zelo lepo pojasnila. Torej, namenska, sistematična in logična razlaga tega 31. člena z vsemi odstavki.

Opozarjam pa že zdaj, da ne bomo potem prihajali do tega, kar sem rekla in kar nisem rekla, da se odbori v bistvu delijo v skladu z volilnim rezultatom in ne na način, da bi, recimo, novoustanovljena poslanska skupina zdaj prva ali pa ja, glede na novi razrez, sama izbirala, v katerih odborih bo pač sodelovala. Mislim, da se bomo konkretno o teh stvareh pogovarjali.

Torej, naj za konec rečem, spoštujem odločitev predsednice, imeli bomo torej novo poslovno, novo Poslansko skupino Nepovezanih poslancev, ustanovljeno na podlagi določb 31. člena Poslovnika. Odločitev se mi zdi, je logična, tako kot rečeno, sistematična in konsistentna. Hvala.

Hvala lepa. Jaz bom samo še glede tretjega odstavka povedala, da tretji odstavek pravi, da tudi poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki, in vsem trem je prenehalo članstvo v politični stranki, s pomočjo katere so bili izvoljeni, imajo pravico ustanoviti poslansko skupino nepovezanih poslancev, skupaj seveda tudi s tistimi, ki so bili izvoljeni z list volivcev, ampak teh pa ni.

Želi še kdo besedo? Kolega Logar, izvolite.

Hvala predsednica. Zdaj mogoče začnem od zadaj, od izvajanja gospe Avšič Bogovič, in sicer od njene izjave v zvezi s sodelovanjem v odborih, kjer je rekla, saj v bistvu je vseeno, kakšna poslanska skupina je, ali nepovezanih poslancev ali kakor se imenujejo Demokrati. Ves predhodni nagovor pred tem stavkom pa je razlagala, zakaj se poslanska skupina Demokrati po njenem mnenju ne sme ustanoviti. Skratka v kontradikciji je sama s seboj. Odreka ustanovitev poslanske skupine, hkrati reče, da je Poslovnik zelo jasen, da sama ni pravnica. In ko pravniki, ki so poklicani za to, da razlagajo Poslovnik, govorijo popolnoma drugače kot ona, pravi, da ne razume njihovega tolmačenja. Oprostite, mene kot zakonodajalca oziroma kot enega od zakonodajalcev skrbi, če tak poslanec odloča o zakonodaji v Državnem zboru. Torej ne upošteva Zakonodajno-pravne službe, svoja politična prepričanja postavlja nad Poslovnik Državnega zbora oziroma recimo temu obvezno razlago Poslovnika Državnega zbora in politično zažuga ob koncu, da ne bo slučajno kdo mislil, da bo novonastala poslanska skupina lahko sama izbirala, v katerih odborih bo sodelovala. To pa je rahlo skregano s svobodo, rahlo skregano z načelom poštenega parlamentarizma in tudi z duhom Poslovnika in Ustave Republike Slovenije. Tako, da mislim, da je precej zapletena godlja, v katero se s tovrstnim, s tovrstno razlago zahteve za ustanovitev nove poslanske skupine Poslanska skupina Svoboda zapleta.

Spoštovana predsednica Državnega zbora, pravnica ste. Zakonodajno-pravna služba je napisala zelo jasno mnenje. V zaključku je povedala, da s tem, ko trije poslanci so sestavni del politične stranke, iste politične stranke, poslanske skupine nepovezanih poslancev ne more biti. Če je torej ta vaš manever posvečen samo temu, da se v prvi, prvem koraku ustanovi poslanska skupina nepovezanih poslancev, v drugem koraku pa na podlagi, lahko damo nove zahteve, v drugem koraku pa na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe ustanovi še poslanska skupina Demokrati, sprejemam to vašo previdnost pri ustanavljanju nove poslanske skupine, drugače pa po mojem mnenju nepravilno tolmačite in Poslovnik in mnenje Zakonodajno-pravne službe. In na koncu koncev Ustava Republike Slovenije. Namreč pozorno sem vas poslušal. V uvodu, ste govorili da se sprašujete ali je ustanovitev Poslanske skupine Demokrati skladno s koristmi volivk in volivcev. Naj povem, da četudi ste prva med enakimi, torej predsednica Državnega zbora, niste poklicana za sojenje o koristih, ki jih imajo volivke in volivci; sploh niti ne vem, po kakšnem merilu bi to ocenili. In drugo, da ocenjujete, da prihaja iz različnih svetovnih nazorstev in je to razlog, da odrekate ustanovitev poslanske skupine skladno s tem, kar je predlagala Zakonodajno-pravna služba. Tudi ta kriterij je vrednosten in ne pritiče materiji, ki jo ureja Poslovnik in materiji, ki jo podrobneje razlaga v svojem mnenju Zakonodajno-pravna služba. Zakonodajno-pravna služba je bila pred resnim izzivom. Drži, kot ste uvodoma povedali, da se je soočila s situacijo, v kateri še ni bila, ampak zato sem rekel, da je dala obvezno razlago, skratka napotilo kako se ravna ob sivi coni, ki je v poslovniku Državnega zbora, verjetno tudi z neko sugestijo, da se v prihodnje ta siva cona popravi oziroma da se zapolni z ustrezno pravno podlago, ampak zagotovo pa mnenje Zakonodajno-pravne službe pa tudi Poslovnik ni dopustil meritornega odločanja predsednice Državnega zbora. Je dal jasna navodila, jaz tako razumem, ste Zakonodajno-pravno službo tudi pozvali za to, da da mnenje. In bojim se sistema, v katerem po tem pozivu Zakonodajno-pravna služba postavi ali pa pripravi stališče pa ga predsedujoči, ker mu ni všeč ali pa, ker so se nanj izvedli pritiski, ne želi uveljaviti in ga opraviči z vrednostnimi oznakami. Tu pa se postavimo na polje preboja pravne države, ki pa je pogojevano s svetovnim nazorom. To ni vrednostna ocena, to je realna posledica nesprejemanja tega, kar Zakonodajno-pravna služba predlaga in kar ugotovi, da ni zadržkov za ustanovitev poslanske skupine. Tako, da jaz lahko rečem, da sem presenečen nad to odločitvijo predsednice Državnega zbora, kot sem slišal iz izvajanja vodje Poslanske skupine Gibanje svobode, iz katere stranke izhaja tudi predsednica Državnega zbora, si bo v bistvu Gibanje Svoboda na nek način opral roke in preložil to vrednostno niansiranje, nesprejemljive odločitve na pleča predsednice Državnega zbora, vi pa kot predsednica Državnega zbora negirate mnenje lastne Zakonodajno-pravne službe, kar zagotovo ne krepi zaupanje v delovanje Državnega zbora, pravne države, upoštevanja regulative in na koncu koncev tudi ne zaupa nezaupnica v delo Zakonodajno-pravne službe. Skratka, na vseh nivojih slaba izbira. Sam sem pa že večkrat predhodno dejal, da je Poslanska skupina Demokrati realnost.

Zdaj kako želite to omejiti, če želite, ne vidim razloga ravno za to, ker gospa Pavšič pravi, da je v bistvu čisto vseeno, kakšna poslanska skupina je, kako se imenuje, tako da to razumem samo kot neko politično driblanje, ki pa ne pripomore k verodostojnemu delovanju in normalnemu delovanju Državnega zbora in bi se bilo koristneje v luči ugleda te institucije temu izogniti. Neko podobno razpravo smo imeli pred časom glede delitve sedežev v Državnem zboru in mislim, da tudi takrat si parlament pa predvsem tisti razpravljavci, ki ste imeli zelo negativni odnos do neke normalne prerazporeditve znotraj Državnega zbora, ste naredili slabo uslugo institucij Državnega zbora, sam pa želim kot predstavnik Poslanske skupine Demokratov krepiti ugled in verodostojnost Državnega zbora.

Ja, najlepša hvala. Bom čisto na kratko odgovorila, preden vam dam še besedo.

Spoštovani kolega Logar, jaz razumem to vaše razočaranje, lahko čisto človeško to razumem, vam bom pa povedala, da vedno delujem, vedno delujem premišljeno, vedno argumentiram svoje odločitve in vedno razlagam določbe precej široko, to sem že večkrat pokazala in ne vedno tako, kot jih tudi Zakonodajno-pravna služba razlaga. Pravniki, ki so poklicani za to, da dajo obvezne razlage glede Poslovnika, ni teh pravnikov. Edini, ki daje razlage Poslovnika Državnega zbora je Komisija za poslovnik oziroma Poslovnik, razlaga predsedujoči tisti, ki pač predseduje določeni seji. Tako da Zakonodajno-pravna služba ni tista, ki bi dajala obvezne razlage Poslovnika.

Govorili ste o načelu parlamentarizma, glejte, če govorite o tem, potem res morate vedeti, da te vrednostne sodbe, ki ji pravite, da jih jaz dajem, da sem zelo jasno povedala, da je korist državljank in državljanov verjetno v skladu z njihovo voljo in njihova volja je bila pa zelo jasno izražena na volitvah in volitve so vsaka štiri leta, če ne celo prej, in državljanke in državljani verjetno povedo tisto, kar je v njihovo največjo korist. In tudi to, veste, mislim, da sem tudi že večkrat dokazala, da se raznim pritiskom ne uklanjam, tudi če so, pa jih ni bilo nobenih pritiskov, razmišljam, razmišljam o enih argumentih, razmišljam o drugih argumentih in poskušam razlagati. konsistentno in argumentirano. In potem tudi, ko sem prebrala mnenje Zakonodajno-pravne službe in ki ga razumem, ampak, da se pa jasno določilo Poslovnika, to se pravi poslanci, ki so bili izvoljeni iz istoimenskih list nekako kar obide oziroma se pač to odpravi kot neko nebistveno navezno okoliščino, to se mi pa ni zdelo prav, a ne? Ker to, kot sem rekla, ni v skladu s tistim, kar so volivke in volivci izrazili na volitvah in ni seveda v korist ne samo državljank, državljanov, ampak tudi ne Državnega zbora, da se mi kar naprej potem ukvarjamo z ustanavljanjem novih poslanskih skupin, ker na ta način bomo pa tudi odprli to, potem bomo pa imeli poslanca iz ene poslanske skupine, iz druge poslanske skupine, iz tretje poslanske skupine, ustanovila se bo nova politična stranka in potem bomo kar naenkrat imeli to, česar si volivke in volivci ne verjamejo, sploh ne morejo vplivati na to, ne morejo vplivati na to. Ne verjamem pa, da je v korist, da delamo take stvari, namesto da bi se ukvarjali s tistim za kar smo pravzaprav poklicani, to se pravi sprejemamo zakonodajo. Jaz razumem vaše pomisleke, ampak ponovno, besedna razlaga te določbe je zame popolnoma jasna. Namenska razlaga prav tako jasna. Tudi logično mi je prav tako, gre v to smer. Edino kar je mene nekoliko motilo, in me še zdaj moti, spoštovani gospod Logar, je pa to, da ko nastane neka nova poslanska skupina nepovezanih poslancev, da bi se taki poslanski skupini lahko, kot govori peti odstavek 33. člena, odrekalo sodelovanje v delovnih telesih. To se mi pa zdi popolnoma skregano s parlamentarizmom, z demokracijo in pa vsakršno stopnjo pravzaprav politične kulture, ampak to se je dogajalo v prejšnjem mandatu, ko ste bili vi del koalicije oziroma del vlade. To se je dogajalo, da poslanci, ki so bili v poslanski skupini nepovezanih poslancev, niso mogli sploh sodelovati v odborih oziroma v delovnih telesih zaradi te določbe. Ja, in res je, jaz sem se že odmaknila tudi od mnenja Zakonodajno-pravne službe v enem drugem primeru in glede, to je bilo glede posvetovalnih referendumov, ker tam je pa Zakonodajno-pravna služba stala trdno na stališču, da moramo čakati 30 dni preden lahko to obravnavamo. Še zdaj ne vem, zakaj. Ja sama sem pravnica, imela sem tudi to srečo, da sem delala pravne subsumpcije, to pomeni, da sem dejstva nekako spravljala pod okrilje pravnih norm. Veste, življenje je nekaj drugega kot vse to, kar je napisano. Ta poslovnik, velikokrat sem že povedala, je bil napisan morda za nekoliko drugačno pravno kulturo, ne pravno, politično kulturo kot jo imamo danes. In noben pravni akt ne more zaobjeti vseh življenjskih situacij, ki se zgodijo. In tukaj imamo ravno ta primer, Poslovnik nam jasno tega ne pokriva, jasno ne. Ampak menim, da je ta razlaga pravilna in da boste v poslanski skupini, zdaj novi, ki jo ustanavljate, delali dobro, koristno za tiste volivke in volivce, ki so vas izvolili. Izvolili so pa vas kot predstavnike oziroma kandidate na drugih listah kot zdaj nastopate. Ampak ne želim jaz tega sploh polemizirati, ker to je vaša svoboda, vaša pravica, da izstopate iz poslanskih skupin in potem lahko ustanovite tudi novo. Tako. Tako da jaz na tem stališču ostajam. Vas pa razumem, bom rekla, da vas razumem, ampak pravilno je pa po mojem mnenju tako. Obvezne razlage pa nima pristojnosti dajati Zakonodajno-pravna služba, tudi neobvezne razlage v primerih, ko imamo, ko imamo zakonodajni, čisto navaden zakonodajni postopek. Seveda je pa to izjemno pomembno, izjemno pomembno, izjemno pomembna pomoč pri tem, ko pač napišemo nek zakon, da vidimo ali je skladen z ostalo zakonodajo, ali je skladen z Ustavo. In bi si želela, da bi bila ena čisto univerzalna in vedno veljavna, veljavna razlaga, ampak žal v življenju ni tako. Ampak jaz menim, in zaenkrat pač sem še predsednica Državnega zbora in imam to pristojnost, da se odločim v tem primeru. In moja odločitev je taka brez vsakega nagovarjanja in brez vsakih pritiskov. Pa tudi če bi bili, jim ne bi podlegla.

Želi še kdo? Ja, seveda, kolega Vatovec, pa kolega Zrim.

Hvala, predsednica.

Sicer mislim, da bi bilo bistveno bolj produktivno in bolje, če bi se o tem pogovarjali na delovnem posvetu; mogoče tudi bi lahko malo bolj direktno ali pa premleli različne scenarije. Jaz tudi nisem pravnik, ampak zaradi tega se bolj nagibam k interpretaciji, ki jo je podala Zakonodajno-pravna služba. Jaz se sicer strinjam s tem, da je prestop oziroma izstop iz poslanskih skupin pa ustanavljanje novih strank neka svojevrstna izdaja volivk in volivcev, tistih, ki so poslanko ali poslanca izvolili. Je pa tudi res, da ne smemo nikoli, in to vedno poudarjam, jemati poslanskega mandata kot izključno pripadajočega eni stranki. Mi v resnici živimo sicer, ja, v strankokraciji, ampak naša Ustava govori na nek drug jezik in nismo predstavniki zgolj naših volivk in volivcev, ampak smo predstavniki vsega ljudstva. In to je ta posebna investitura, ki jo dobi poslanec, da nima odgovornosti samo do svojih 5, 7, 12 ali pa 40 procentov glasov, ampak za, to, kar pravite zdaj ves čas, za blaginjo, za dobrobit vseh državljank in državljanov, za njihovo splošno korist. In mislim, da tu imamo pač ta trk. Jaz bom pač to vašo odločitev seveda spoštoval, če bo ostala taka kot je, bi pa mogoče pozval, da vseeno naredimo še kakšen napor pa predebatiramo dalje to zadevo. Tudi morda, da se izognemo težavi, da bi se morali na delovnih posvetih in potem na kolegijih pogovarjati o tem, koliko mest v katerih delovnih telesih, ali/če naj sploh dobi poslanska skupina Nepovezanih poslancev. Jaz sem teh debat bil deležen pred petimi leti, ko se je, ko je koalicija SDS, NSi in DeSUS odrekala pravico Zorčiču, Slugi pa Lepu, da sodelujejo pri delu delovnih teles, tako da iz našega vidika, iz vidika Poslanske skupine Levice seveda bo podpora, da sodelujejo v delovnih telesih. Mislim pa, da bi v neki drugi obličnosti se morda izognili morebitnim težavam, ki bi lahko nastale tudi na strani ene poslanske skupine, ki se ne udeležuje sej tega kolegija, pri vzpostavitvi tega normalnega dela parlamenta.

Kolega Zrim, izvolite.

): Hvala.

Zdaj v bistvu imamo mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki jo spoštujemo. Spoštujemo tudi vašo odločitev, kakršnakoli je. Se ne bi vpletal toliko tega. Bi mogoče tu opozoril zdaj, če bomo dobili novo poslansko skupino nepovezanih poslancev, v bistvu, kaj to pomeni za preostala dva nepovezana poslanca, samostojna, ker zdaj bomo imeli pet nepovezanih poslancev, trije bodo imeli poslansko skupino, dva ne in pač spet bomo delali neke razlike. Jaz se tudi strinjam s 5. členom, s 33. členom petega odstavka, bi ga mogoče celo treba zaostriti, da bi vsi imeli pravico sodelovati na odborih, kajti tu so tudi ključna stališča in ali bo šlo naprej ali ne, se lahko poslanci zavzamejo stališče. In mislim, da tukaj bo en manko nastal, da potem bi se spet pregovarjali na kolegiju, ampak mogoče to razdelali res na kakšnem posvetu.

Hvala.