Še enkrat lep pozdrav po kratkem premoru. Nadaljujemo z delom Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Začenjam 55. nujno sejo odbora. Imamo nekaj pooblastil: poslanka Tamara Vonta nadomešča poslanca Branka Zlobka, magistrica Karmen Furman nadomešča poslanca Andreja Poglajna, poslanec Gašper Ovnik nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski, upravičena zaradi zadržanosti je tudi poslanka Nataša Sukič.

K dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato je določen dnevni red kot je bil določen s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O SPODBUJANJU DIGITALNE VKLJUČENOSTI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil dne 16. 1. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, zahtevo skupine poslank in poslancev za sklic izredne seje Državnega zbora, Odziv Ministrstva za digitalno preobrazbo na mnenje Zakonodajno-pravne službe k predlogu zakona.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Amandmaji v poslovniškem roku, to je do začetka obravnave na seji odbora niso bili vloženi.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o predlogu zakona. Odboru predlagam, da gre razprava o vseh členih skupaj. Po opravljeni razpravi pa bomo ravno tako glasovali o vseh členih skupaj.

Sedaj dajem besedo predstavniku predlagatelja predloga zakona. Gospodu doktorju Miroslavu Kranjcu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za digitalno preobrazbo. Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni navzoči! Področje spodbujanja digitalne vključenosti v Republiki Sloveniji je zakonsko urejeno že od marca 2022, z novelo zakona, ki je začela veljati aprila 2023, je bil predviden nov ukrep za spodbujanje digitalne vključenosti in sicer tako imenovani mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme. V okviru tega mehanizma, ki ga je v skladu z zakonskimi določbami vzpostavil Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad se je vzpostavila možnost izposoje računalniške opreme ranljivim skupinam prebivalstva. Na tri javne pozive javnega sklada za dodelitev računalniške opreme v izposojo letu 2024 je prispelo skupaj več kot 20000 vlog. Javni sklad je konec januarja 2025 izdal zadnje izmed 10000 pozitivnih odločb, s katerimi je bila upravičencem dodeljena pravica do izposoje računalniške opreme.

Do včeraj popoldne je bilo upravičencem dejansko vročenih 7958 prenosnikov, še nadaljnjih 200 pa jih je v procesu vročanja. Preostali računalniki bodo vročeni v naslednjih tednih po pravnomočnosti izdanih pozitivnih odločb sklada. Cilj zakona, da se računalniška oprema dodeli najranljivejšim skupinam prebivalstva, je s tem dosežen. Predlog zakona o spremembah Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je danes pred vami predlaga prenehanje delovanja tega mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme. V praksi se je mehanizem namreč izkazal za preveč okornega, dolgotrajnega in administrativno obremenjujočega, veliko število vlog za dodelitev računalniške opreme izposojo prehrumilo delovanje javnega sklada in močno podaljšalo čas za izdajo odločbe o dodelitvi opreme. Računalniška oprema, ki je bila na podlagi odločb že dodeljena upravičencem iz 28.a člena veljavnega zakona v izposojo in izrečena bo po uveljavitvi tega zakona, tega predloga zakona, ki je pred vami, prišla v trajno last upravičencem oziroma preidejo v trajno last po izročitvi opreme. Glede postopkov iz 28.a člena veljavnega zakona, ki še niso bili dokončno ali pravnomočno dokončani pa se predvideva, izvedba postopkov po zdaj veljavnih določbah zakona namesto izposoje pa se računalniška oprema dodeli v trajno last. ZSDV bo po sprejemu tega predloga zakona še vedno urejal druge ukrepe za spodbujanje digitalne vključenosti, dodatni novi elementi pa bodo predvidoma vpeljani v nov krovni Zakon o digitalni preobrazbi za doseganje zastavljenih ciljev v okviru nacionalnega in evropskega strateškega razvojnega načrtovanja za izboljšanje rezultatov na tem področju. Na tem mestu še dodajam, da je Ministrstvo za digitalno preobrazbo danes dopoldan posredovalo pisno pojasnilo v zvezi z včeraj sprejetim mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Spoštovane poslanke in poslanci. Mehanizem, v okviru katerega je bila oziroma še bo računalniška oprema dodeljena 10 tisoč upravičencem iz najranljivejših skupin prebivalstva, je kljub dobrim namenom naletel na operativne izzive. Izkazal se je za administrativno zahtevnega in prepočasnega. Njegovo izvajanje je otežilo tudi delovanje javnega sklada. Čas za obdelavo vlog ter izdajo odločb o dodelitvi opreme se je v praksi izkazal kot bistveno daljši od pričakovanega, zato ocenjujemo, da je čas, da mehanizem za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme v takšni obliki preneha z delovanjem, saj je za ukrepe na področju digitalne vključenosti pomembno, da se agilno prilagajajo potrebam prebivalstva. Predlagano rešitev, ki je danes pred vami, je nenazadnje ministrica že napovedala tudi v svoji predstavitvi pred tem odborom, decembra lani. Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo vam predlagam, da podprete sprejetje tega zakona. Hvala.

Hvala. Zdaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Barbari Gerečnik. Izvolite.

/ izključen mikrofon/ Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba... Aha, še enkrat hvala za besedo in lepo pozdravljeni.

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi zakonsko in poslovniško določenimi pristojnostmi preučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje. V mnenju smo z vidika načel pravne države iz 2. člena Ustave opozorili, da razlogi, ki se za črtanje mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme v relativno kratkem času po njegovi uveljavitvi, navajajo v zakonodajnem gradivu, črtanja tega mehanizma ne utemeljujejo. Mehanizem, ki je bil uveden kot bistven ukrep za zmanjševanje digitalnega razkoraka prebivalstva in naj bi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočal dostop do računalniške opreme, se namreč ukinja, preden bi večina v zakonu določenih upravičencev sploh imela možnost kandidirati za izposojo računalniške opreme. V zvezi s črtanjem 28.a člena zakona, ki ureja delovanje mehanizma za leti 2024 in 2025 smo izpostavili, da se bo ta ureditev s potekom časa sama po sebi prenehala uporabljati, saj njena vnaprejšnja časovno omejena uporaba izhaja iz njenega namena in vsebine. Določbe 28.a člena zakona, se bodo tako s potekom časa v celoti izčrpale, s čimer bodo izgubile svoj neposredni pomen in se ne bodo mogle več izvajati, že v tem trenutku pa so določbe kolikor se nanašajo na leto 2024 izčrpane. Črtanje teh določb je zato po naši presoji z zakonodajno tehničnega vidika problematično. Temu pritrjuje tudi prehodna ureditev v 6. členu predloga zakona, ki ureja nekatere vsebine, ki so sedaj urejene v 28.a členu zakona, njihovo ponovno urejanje pa je posledica prav črtanja tega člena. Zato bi bil po naši presoji ustreznejši pristop do graditev vsebine 28.a člena zakona. Amandmaji k predlogu zakona niso bili vloženi, posredovana pisna pojasnila ministrstva za digitalno preobrazbo pa naših pomislekov iz mnenja ne odpravljajo. Hvala.

Hvala. Besedo dajem še predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Rajku Fajtu.

Spoštovana predsednica, hvala še enkrat za besedo. Torej, Komisija za državno ureditev je predlog zakona obravnavala na svoji 18. izredni seji, 10. 2.. Komisija je prosila za pojasnilo, kako se bo v populaciji, ki je v povezavi s projektom razdelitve računalnikov ranljivim skupinam prebivalstva prejela računalniško opremo, spremljal in vrednotil napredek v digitalni pismenosti. Komisija se je strinjala, da je socialno šibkejšim skupinam prebivalstva zagotoviti boljšo opremljenost z računalniško opremo nujno, pri čemer pa je bilo poudarjeno, da računalniška oprema sama po sebi ne vodi nujno do višje stopnje računalniške pismenosti, saj je treba tem skupinam prebivalstva zagotoviti tudi izobraževanja za krepitev računalniških veščin. Predstavnica Ministrstva za digitalno preobrazbo je pojasnila, da je sklenjen dogovor s Statističnim uradom, da bo na njihovem vprašalniku ob spremljanju stanja digitalne vključenosti prebivalstva tudi vprašanje, s kakšno opremo posamezniki razpolagajo doma in ali jim je računalniška oprema na voljo. Komisijo je v razpravi zanimalo, koliko računalnikov še v skladiščih in koliko računalnikov je bilo dejansko razdeljenih ter koliko je bilo izdanih negativnih odločb, na podlagi katerih lahko pride do, torej v nadaljevanju, do vložitve pritožb potencialnim upravičencem do računalniške opreme. Prav tako je komisijo zanimalo, kaj se bo zgodilo v primeru, če bo katera od pritožb pozitivno rešena, pri čemer pa računalnikov iz predvidenega mehanizma ne bo več v skladiščih? In kakšne so rešitve predvidene v tem primeru? Komisija je prosila tudi za natančnejšo specifikacijo predvidenih prihrankov zaradi predvidenega zgodnejšega zaključka mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme ter koliko od teh prihrankov se nanaša na dodatno zaposlene na javnem skladu, ki so skrbeli za logistiko pri izvajanju mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme in kaj bo s temi kadri po zaključku projekta? Pojasnjeno je bilo med drugim, da glede zaposlitve na javnem skladu, kjer bodo dodatne zaposlitve potrebno še nekaj časa, dokler ne bodo zaključeni vsi odprti postopki vezani na pritožbe na negativne odločbe. Komisija je poudarila, da je bilo že od začetka spremljanja mehanizma za izposojo računalniške opreme preko javnega sklada na naši komisiji izrečenih mnogo opozoril ter kritičnih pripomb. Žal so bile številne med njimi, kot se sedaj izkazuje, upravičene. Člani komisije so opozorili, da sprememba, ki jo prinaša novela omogoča, da prejemniki računalniške opreme kupljeni iz javnih sredstev, le to odprodajo in to lahko storijo takoj, ko postanejo njeni lastniki; v predlogu zakona namreč ni predvidene nobene varovalke, ki bi zahtevala, da mora prejemnik opremo le to neko obdobje uporabljati in jo lahko recimo šele takrat proda. In komisija meni, da to kaže na nesmotrnost pri porabi javnih sredstev.

Na komisiji je potekala razprava tudi o tem, kakšen je bil v resnici končni strošek za posamezni računalnik, če se poleg samega nakupa izračunajo še vsi ostali stroški kot že omenjeni stroški delovanja in celovite logistike javnega sklada, nalaganje operacijskih sistemov na računalnik, pakiranje, razpakiranje in tako dalje. Člani komisije so poudarili, da je takšen preračun nujen, ker sam nakup računalnikov ne da celovite slike. Na ta način pa bo mogoče oceniti smotrnost oziroma nesmotrnost teh nakupov in na njihovi podlagi v prihodnje takšne mehanizme zastaviti bolj optimalno. Seveda se ob tem, tudi, ko bo znan znesek, zastavlja vprašanje, ali se znesek podarjene opreme upošteva pri dohodnini prejemnikov. Na komisiji je bilo opozorjeno tudi na računalnike, ki so jih v okviru mehanizma prejele šole in zavodi, pri čemer je bilo ponovno opozorjeno, da so šole prejele računalniško opremo z nameščenimi operacijskimi sistemi LINUX, čeprav večina uporablja sistem WINDOWS.

Opozorjeno je bilo tudi, da mora država še naprej skrbeti za ustrezno opremljenost izobraževalnih ustanov z računalniško opremo, da pa je v teh primerih verjetno bolj ustrezna pot, da šolske ustanove preko drugih mehanizmov, bodisi preko Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ali tudi Ministrstva za digitalno preobrazbo prejmejo določena sredstva ali subvencije in gredo same v nakup opreme. To se je recimo pri zadnjih razpisih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje izkazalo kot boljša opcija, šole vedo, kaj potrebujejo za svoje specifične programe in tudi se bolj potrudijo pri nakupu.

V nadaljevanju je bilo podano pojasnilo predstavnice predlagatelja glede nadaljnjega opremljanja šol z računalniško opremo. V prihodnje ni mišljeno, da bi ministrstvo kupovalo opremo kot takšno, ampak bo omogočeno le, da ministrstvo lahko podeljuje subvencije za nakup opreme tudi izobraževalnim ustanovam. Komisija pa je glede na aktualnost trenutnih razprav v strokovni in laični javnosti sprememb pri uporabi elektronskih naprav za otroke in mladino, ki jih torej uvajajo v številnih državah, opozorila, da je treba o ukrepanju razmišljati tudi pri nas in v zvezi s tem je komisijo zanimalo ali Ministrstvo za digitalno preobrazbo kot strokovno dobro pozna delovanje elektronskih naprav in tudi negativne vplive na tem področju v stikih z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje oziroma Ministrstvo za zdravje, in ali je bil podan že kakšna pobuda v tej smeri, torej da se na nek način sprejme enoten odlok ali predpis na državnem nivoju, da se uporaba le teh vsaj v osnovnih oziroma srednjih šolah omeji. Morda bo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v tem primeru bolj prisluhnilo. Sedaj se namreč določene šole same ukvarjajo s to problematiko, uvajajo omejitve elektronskih naprav, predvsem mislim tukaj na telefone, kar pa seveda pri starših in pri učencih oziroma dijakih, torej prihaja do različnih odzivov. Komisiji je bilo pojasnjeno, da Ministrstvo za digitalno preobrazbo sodeluje z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in se strinja, da je o omenjeni problematiki nujno opraviti temeljito razpravo. Opozorjeno je bilo tudi, da so mladostniki in otroci v največji meri elektronskim napravam izpostavljeni doma oziroma v okviru prostega časa in tudi o tem je treba razmišljati ter podati usmeritve in priporočila staršem. Strokovnjaki na tem področju namreč tudi ugotavljajo, da se pri otrocih, ki so veliko izpostavljeni temu, pojavljajo podobni simptomi kot je to pri avtizmu. Na koncu razprave se je zastavilo vprašanje smiselnosti spreminjanja zakonodaje v času trajanja projekta, ali drugače, ali se spreminjajo pravila med tekmo. Po razpravi komisija ni podprla predloga zakona. Hvala.

Hvala.

Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Najprej je poslanec Andrej Kosi.

Hvala predsedujoča za besedo. Lep pozdrav spoštovani državni sekretar.

Zdaj, ta zakon oziroma novela, tretja novela v dveh letih je dejansko posledica tega nakupa in razdelitve prenosnikov, teh zloglasnih prenosnikov, in to zgodbo bi lahko tudi uvrstili v eno izmed tistih mnogih zgodb, ki bi lahko bila del povesti o Butalcih, in to Butalci, ki prodajajo bučke. Zakaj? Ko smo pred slabima dvema letoma torej sprejemali prvo novelo tega zakona, je ministrica, takratna ministrica govorila, da bo ta ukrep, ki je bil dejansko podlaga za nakup računalnikov, torej ta ukrep izposoje računalniške opreme, ker ti prenosniki so bili dejansko namenjeni kot izposoja te računalniške opreme, da bo ta ukrep bolj ciljno usmerjen, to citiram, ažuren in tudi bolj učinkovit, in takrat je ministrica obljubila, da bo po sprejemu te novele, bomo pristopili k pripravi novega konceptualno prenovljenega zakona. Zdaj po dveh letih mi dobivamo pa drugo novelacijo po tistem. Mi nimamo novega zakona, kot je ministrica obljubila, ampak dobivamo torej to, kar pa je zelo žalostno, pa dobivamo zato, ker še nismo razvili računalnikov, računalnikov, ki smo jih kupili kar tako, kar je tudi Računsko sodišče ugotovilo, kajti z novelacijo torej, prve te novele zakona, ki je bila 2023 sprejeta, smo opozarjali, da brez analize to ne more, ne moremo tega koncepta narediti, tega sistema.

Mi smo na to opozarjali, kajti s to novelacijo ste analizo ukinili in prav to je Računsko sodišče očitalo. Mi lahko vemo, aha, določena skupina ljudi je tolikšna, je tolikšno število ljudi, nismo pa z analizo ugotovili, kolikšno, koliko teh ljudi pa dejansko potrebuje računalnike. Zdaj je državni sekretar rekel, ja, dobili smo 20000 vlog v treh razpisih. Zakaj? Ker ste dali prvi razpis je bilo zelo malo interesentov, potem ste nabor z drugim razpisom razširili, je bilo ponovno premalo interesentov, potem se spet razširili. Torej ste ranljive skupine, ker smo šli z najnižje proti najvišji torej dejansko pri najbolj ranljivejših skupinah ni bilo interesa. In potem, kar je bilo še najbolj v tistih dveh razpisih, je bilo celo to, da digitalno ministrstvo ni omogočalo ta razpis digitalne vloge. To je pa še največji nonsens. In ta zakon je dejansko bil torej narejen, kot da bo bolj učinkovit. No, potem so se računalniki kupili, so skladiščili, vemo, je bilo veliko teh postopkov, tudi nenazadnje smo v tem bilo tudi interpelacije in tako naprej, ne bom to ponavljal. No, in potem dobimo novo novelacijo, torej ZSDVB, kjer smo pač ugotovili, da pa prvi koncept ni učinkovit, da bo pa ta še bolj učinkovit, torej bo učinkovitost na kvadrat, učinkovitosti na kvadrat. In takrat smo pa že predvideli torej to, da bodo pa lahko računalniki, v kolikor bo vrednost nič, šli v trajno last, torej smo že predvideli takrat v konceptu ZSDVB. In zgodba se seveda nadaljuje. Računalniki se še vedno skladiščijo, ker še niso razdeljeni.../oglašanje iz klopi/ Niso, 2000 jih še ni razdeljenih, niso, 2000 računalnikov še ni razdeljenih. To je državni sekretar pravkar povedal. Čeprav je ministrica na hearingu obljubila, da bodo razdeljeni do konca leta, to je na hiringu dejala, ampak sedaj smo že v drugi, prihajamo v drugo polovico, februarja pa še vedno ena petina ni razdeljena. .../oglašanje iz klopi/ 2000 računalnikov ni razdeljenih je državni sekretar povedal pred par minutami. Saj nisem sedel na ušesih, ne mi oporekati.../oglašanje iz klopi/

Prosim malo tišine, da poslanec Kosi...

Zdaj pa prosim predsedujoča, da pomirite vaše strankarske kolege, da jaz lahko vem, da končam razpravo, pa lahko potem oni meni replicirajo ali pa kakorkoli drugače govorijo.