Bomo začeli, lep pozdrav vsem!

Pozdravljam najprej članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne in začenjam 27. sejo Odbora za notranje zadeve, lokalno, javno upravo in lokalno samoupravo.

Današnje seje…, imamo nekaj pooblastil za današnjo sejo; doktorica Tatjana Greif nadomešča poslanko Natašo Sukič, poslanec Gašper Ovnik nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski. Ja, to je to zaenkrat. K dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in zato ostaja dnevni red tak kot je bil določen s sklicem seje.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSEBNI IZKAZNICI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 29. 11. objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, odgovor Ministrstva za notranje zadeve na mnenje Zakonodajno-pravne službe k predlogu zakona z dne 5. 2. 2025. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za notranje zadeve, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba. Amandmaje so v poslovniškem roku, to je do vključno 5. 2., vložile Poslanske skupine Svoboda, Socialni demokrati in Levica.

In zdaj pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in o vloženih amandmajih združi in v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora tudi tako odloča. Po opravljeni razpravi bomo torej opravili glasovanje najprej o amandmajih in potem o vseh členih skupaj; verjetno temu nihče ne nasprotuje? (Ne.)

In zdaj kar prehajamo na obravnavo in besedo dajem državni sekretarki, Tini Heferle.

Ja, hvala lepa, predsednica.

Lep pozdrav vsem!

Zdaj bom na kratko poskušala strniti vse ključne vsebine te novele, ki je pred vami. Mogoče za začetek, nekoliko uvoda, z zadnjo spremembo Zakona o osebni izkaznici se je vzpostavila podlaga za pričetek izdaje biometričnih in elektronskih osebnih izkaznic. Recimo na dan 1. 1. 2025 je imelo takšno osebno izkaznico oziroma osebno izkaznico nekaj manj kot milijon 800 tisoč 43 državljanov, to predstavlja 88 procentov vseh državljanov. Od tega je pa imelo to novo osebno izkaznico, ki se je začela izdajati marca leta 2022, nekaj več kot 790 tisoč državljanov.

Zdaj, osebno izkaznico ima tudi 83 procentov vseh otrok, starih do 18 let in ta nova osebna izkaznica se je že zelo dobro uveljavila tudi v funkciji kartice zdravstvenega zavarovanja, kar je sicer pohvalno, vendar pa se je slabost v trenutnem zakonu izkazala ta, da se otroške osebne izkaznice ne izdajajo za elektronsko identiteto in se torej ne morejo uporabljati kot kartice zdravstvenega zavarovanja, tako da s to novelo bomo to popravili in bo tudi mogoče, da se elektronsko osebno izkaznico sicer zgolj s sredstvi e-identifikacije nizke ravni zanesljivosti, pridobijo tudi otroci, ki so mlajši od 12 let. No, predlog zakona vsebuje v nadaljevanju tudi ukrepe, ki v postopku vložitve vloge preprečujejo predložitev lažne fotografije, s tem, ko se določa na novo obvezno predložitev digitalne fotografije, posnete preko že obstoječega sistema e-fotograf. Navedeno omogoča sledljivost izvora fotografije, skrajšuje postopke izdaje, saj vemo, da skeniranje in preverjanje kvalitete pač opravi sistem. Zdaj, ta aplikacija ni nova, v uporabi je že od leta 2008, uporablja jo ta hip že 255 fotografov in v letu 2024 je bilo skoraj 60 procentov vseh osebnih izkaznic že narejeno s to sliko, torej s sliko iz e-fotografa. MNZ bo na spletu vzpostavilo register fotografov, tako da bodo podatki javno dostopni in seveda dostopni vsem državljanom.

Potem nadalje, kar se te spremembe tiče, bodo postopki tudi na upravnih enotah hitrejši, saj se ne bo izgubljalo časa za skeniranje slike, tudi slike ne bodo izgubljale na svoji kvaliteti čez čas. No, potem, kar se tiče manipulacije s fotografijami, tukaj govorimo o popravi obraza ali pa neizvedeno brisanje fotografije iz fotoaparata ali računalnika fotografa, bo predvidena nova sankcija in sicer je predvidena globa.

Kar se tiče manipulacije fotografije ali pa s, to sem že povedala, se opravičujem. Slike se bodo trenutno hranile v odložišču. Do zdaj je bilo, je bil ta rok hrambe eno leto, po novem se bodo hranile šest mesecev, ker sledimo tukaj zahtevi iz javne obravnave zakona. No, kljub temu, tej noviteti glede e-fotografije, pa se bo še vedno omogočala izjema in sicer neka življenjska izjema, ki bo možna, se pravi, da se fotografija še vedno predloži v papirju, gre za vloge izven uradnih prostorov, na primer v domovih za starejše ali pa kadar zaradi bolezni, invalidnosti ali drugih izjemnih okoliščin ne bi bilo mogoče pridobiti digitalno fotografijo ali pa kadar bo vložena vloga na diplomatsko konzularnem predstavništvu v tujini. V vseh teh primerih bodo lahko državljani, bodo lahko državljane slikali tudi uradne osebe s to digitalno tablico, ki je že danes v uporabi.

Kar se tiče novele v delu, ki poenostavlja stvari za upravne enote in odpravlja ovire, odpravlja ovire za državljane; gre pri tem za to, da se recimo trenutna, da se trenutno osebne izkaznice, ki so vročene po pošti, naknadno vpisuje datum vročitve v register in se potem skenira povratnice, kar je precej zamudno. Tako bomo s to novelo poenostavili sledenje vročitvam. Torej s podpisom na podpisno napravo poštarja se bodo potem podatki o vročitvi iz evidence pošte prenesli v uradno evidenco izdanih osebnih izkaznic, gre za velik, veliko časovno pridobitev oziroma prihranek, se bo uradni osebi, se ne bo več potrebno ročno vnašati podatke in skenirati povratnice in tako naprej. Lahko povem, v letu 2024 je bilo po pošti vročenih več kot 79 procentov vseh osebnih izkaznic.

Potem podaljšuje se tudi hramba prstnih odtisov v uradni evidenci, ki omogoča enostavnejšo izvedbo reklamacije. Tukaj se trenutno prstni odtisi v evidencah hranijo samo do vročitve, nato se potem izbrišejo. Zdaj, ta sprememba oziroma brez te spremembe, ki jo predvidevamo, se onemogoča učinkovito reklamacijo, predvsem, kadar je stranka v tujini, se mora na primer zaradi napake v naslovu državljan ponovno obiskati pristojen organ, ki je lahko celo v drugi državi, kot sem rekla. Tako, da po novem se bodo prstni odtisi v evidenci hranili 15 dni po vročitvi, kar potem omogoča izdelavo nove osebne izkaznice po reklamaciji, brez nekega ponovnega obiska stranke in brez nekih nepotrebnih stroškov. Še vedno pa velja maksimalen rok hrambe prstnih odtisov 90 dni, če vročitev ni vpisana prej. Potem, posameznik se bo ob vlogi lahko odločil tudi, da želi prejeti obvestilo, ko bo dokument izdelan. Tudi tukaj gremo s to noviteto naproti strankam. V tem primeru se bo pač navedel elektronski naslov oziroma naslov za vročanje in bo potem obveščen avtomatizirano, ko bo proizvajalec v evidenci potrdil izdelavo dokumenta, se bo obveščanje nato izvedlo, upravne enote bodo s tem razbremenjene tistih telefonskih in pa drugačnih poizvedovanj državljanov, ki vemo, da tudi zasičijo delovni čas.

Zdaj, zaradi organiziranih, nekih očitnih provokacij na račun osebnega imena na dokumentu, ki so se pojavile v preteklosti, se določa tudi, da lastnoročni podpis na osebni izkaznici ne sme izkazovati besed, simbolov ali drugih znakov, ki niso sestavni del posameznikovega osebnega imena. Tudi to se je v praksi dogajalo. Potem, če bi se zgodilo, da bi bilo v postopku vložitve vloge predložena lažna fotografija ali ponarejeno soglasje zakonitega zastopnika, bo veljavnost osebne izkaznice prenehala z vročitvijo odločbe o razveljavitvi.

Potem v povezavi s fiktivnimi prijavami prebivališč se z namenom njihovega učinkovitega odkrivanja omogoča, da se predpisi, podpisi iz vloge za osebno izkaznico primerja s podpisom na dokazilu o pravici do prebivanja na naslovu. Tudi to je neka čisto tehnično praktična rešitev. In pa še, vzpostavlja se tudi podlaga, da lahko Vlada določi plačilo obrazca za osebno izkaznico iz proračuna Republike Slovenije, če je pač prišlo do poškodbe zaradi ali uničenja ali pogrešitve osebne izkaznice zaradi naravnih in drugih nesreč, tukaj sledimo predvsem preteklim izkušnjam, ki smo jih imeli ob poplavah leta 2023.

Za konec lahko še povem, da smo pri pripravi besedila predloga upoštevali tudi pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki so bile večinoma nomotehnične in ne vsebinske narave, tako da smo tudi te pomanjkljivosti v predlogu novele odpravili. Hvala.

Hvala.

Besedo zdaj dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, doktorici Andreji Kurent.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Torej, jaz bom le kratko predstavila naše pisno mnenje, ki ste ga prejeli že pred več kot 14 dnevi. V njem je zajetih kar veliko število pripomb, ki pa niso zgolj nomotehnične narave, kot je bilo ravnokar rečeno, saj so te pripombe tudi ustavno pravne narave.

Tukaj predvsem ciljam na pooblastila Vladi in Obrtno podjetniški zbornici, potem je ustavno pravno vprašanje tudi glede varstva osebnih podatkov in tako naprej. Nadalje so bile pripombe tudi pravno sistemske narave, saj smo opozarjali na odstop tako od Zakona o prekrških, Zakona o varstvu dokumentarno arhivskega gradiva, Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in tako dalje. No, poleg nomotehničnih pripomb, ki jih seveda je kar nekaj, smo opozarjali pa tudi na notranjo neskladnost tako predloga zakona kot predloga zakona vizavi samemu zakonu.

Zdaj, s temi pripombami se je predlagatelj seznanil, z nekaterimi se je strinjal, z drugimi pač ne in poslanske skupine koalicije so vložile amandmaje, včeraj ste prejeli tudi spremembe amandmajev, vendar gredo te predvsem na rovaš spremembe napovednih stavkov; nanje je opozorila strokovna služba tega odbora. Prejeli pa ste tudi pojasnila pristojnega ministrstva na mnenje Zakonodajno-pravne službe glede pripomb, ki niso upoštevane v amandmajih, vendar le za dva, se pravi za 6. in 16. člen. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Rajku Fajtu.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje!

Torej, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni izkaznici je obravnavala Komisija za državno ureditev. Člani komisije so prosili v razpravi za dodatne informacije glede obveznih sestavin vloge za izdajo osebnih izkaznic in izpostavili vprašanje, zakaj je poleg EMŠO treba opredeliti na obrazu tudi spol, saj je ta že razviden iz številke EMŠO, kot izhaja tudi iz mnenja Zakonodajno-pravne službe. Glede na aktualnost razprav, je bilo predstavnikom Ministrstva za notranje zadeve postavljeno tudi vprašanje ali naša zakonodaja še naprej opredeljuje dva spola. S strani predstavnikov predlagatelja je bilo pojasnjeno, da so že na samem obrazcu za osebno izkaznico podatki EMŠO imenu, priimku, datumu rojstva vodijo torej kot ločeni podatki oziroma kot ločeni atributi. Poudarjeno je bilo, da kljub temu, da je iz strukture EMŠO mogoče razbrati spol, bo podatek o spolu še naprej opredeljen kot ločen atribut, saj vsi ne vedo, kakšna je struktura številke EMŠO in na katerem mestu se uporablja številka za moški oziroma ženski spol.

Prav tako je bilo s strani članov komisije opozorjeno na 1. člen predloga zakona, ki prinaša dopolnitev, ko Vladi oziroma, ki bo Vladi omogočila, da lahko določi plačilo obrazca osebne izkaznice iz drugega vira, če so bile osebne izkaznice poškodovane, uničene ali pogrešane v naravnih ali drugih nesrečah in v tej zvezi je po mnenju komisije na mestu opozorilo Zakonodajno-pravne službe, da je vlada, vladi dana diskrecijska pravica, da se za omenjeno rešitev odloči ali pa ne in bi morali biti opredeljeni jasni zakonski okvir in kriteriji, ki bodo vladi omogočili način izvrševanja te zakonske določbe. Prav tako morajo biti jasne opredelitve naravnih in drugih nesreč. Po razpravi je bilo pojasnjeno, da Vlada predlaga rešitev v 1. členu novele za to, da se ne ponovijo situacije, ki so bile v poplavah poleti 2023. Predlog zakona za to določa pravno podlago, da lahko ob izrednih dogodkih vlada določi plačilo obrazca osebne izkaznice iz drugega vira, če so bile osebne izkaznice poškodovane ali uničene ali pogrešane v naravnih in drugih hujših nesrečah po poplavah 2023 je kot vemo bil sprejet tudi vladni sklep, ki je priporočil, da se področna zakonodaja spremeni v takšni smeri, da bo v prihodnje olajšano ravnanje v primerih, in da se posameznikom, ki utrpijo škodo iz državnega proračuna, povrnejo stroški izdelave nove osebne izkaznice.

Po razpravi je komisija predlog zakona podprla. Hvala.

Hvala.

Zdaj prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? (Da.)

Poslanec Andrej Kosi, izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav!

Zdaj, sam zakon je pač, nič ni kaj spornega, v glavnem, ima kar veliko novitet, v bistvu tudi izboljšav, čeprav jaz mislim, da smo lahko na osebno izkaznico kar zadovoljni, kajti vemo, da smo v letu 2023(?) prejeli celo nagrado kot najboljšo nacionalno osebno izkaznico za področje Afrike, Bližnjega vzhoda in Evrope. In tudi ta novelacija prinaša nekatere izboljšave, tako kot je bilo že omenjeno s strani državne sekretarke, od tega, da se bo lahko tudi za otroke do 12 let opravljala kot zdravstvena izkaznica, da se dodatno preprečujejo zlorabe in tako in tako dalje, da bo avtomatika obveščena državljana, torej tudi fotografije preko e-fotografa, povezovanje evidence pošte in pa, kar je zelo pomembno, da se bo lahko podpis tudi upošteval v primerjavi pri prijavi prebivališča, da se bo s tem zlorabljala nekako oziroma onemogočila zloraba teh prijav fiktivnih prebivališč, ki ima za posledico to, da so pač v bistvu ponarejali soglasja lastnikov te nepremičnine in potem na nek naslov prijavljali številne, številne ljudi, predvsem tujce. Zdaj, nekoliko, kar me je zmotilo, je bilo predvsem to, da so bile številne pripombe Zakonodajno-pravne službe, in sicer so se določene te pomanjkljivosti z amandmaji odpravile. Me pa samo, imam pa eno vprašanje oziroma bi prosil za pojasnilo, s 4. členom, te novelacije, ki spreminja 13. člen, se je odpravila možnost elektronske vloge. Zdaj ne vem, zakaj ni možno več podajati elektronske vloge za izdajo osebne izkaznice. Mislim, da bi pravzaprav prav na področju digitalizacije tudi to bilo možno. Prstni odtis lahko damo kar na aplikaciji, to že ima skoraj vsak mobilni telefon tudi podpišeš lahko. Tako da mislim, da bi bilo možno vsaj to, da bi elektronska vloga bila možna, ne samo osebna vloga, torej pri upravnem organu. Samo toliko. Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo besedo? (Da.)

Izvolite, Tamara Kozlovič. Hvala.

Lep pozdrav vsem!

Jaz bom zakon podprla predvsem zaradi treh stvari, ki se mi zdijo izredno pozitivne. Eno je, za kar sem si tudi sama prizadevala v bistvu že od oktobra 2023, ko sem vložila poslansko vprašanje. In sicer v smeri, da postane osebni dokument tudi zdravstvena kartica za otroke do 12. leta in to ravno ta zakon odpravlja, torej naslavlja in bo to po novem možno. Zakaj je to pomembno? Predvsem zato, ker bo manj dokumentov za starše, boljša zaščita osebnih podatkov, lažje bo preveriti vse podatke o osebi mlajši od 12 let, ker bodo, namreč podatki na kartici, torej učinkovitejša raba obstoječih virov in nenazadnje bo tudi lažje, ko bodo ti starši z otroci šli v tujino, namreč bo zadostoval en dokument in ne več dva, kolikor jih moramo danes imeti s sabo oziroma jih morajo imeti starši, ko gredo z otroci čez mejo.

Druga pozitivna stvar je poenostavitev in skrajšanje postopkov. Zakon predvideva več takih rešitev. In absolutno vsak proces, ki skrajša čas izvedbe nekega dejanja v javnem sektorju jaz absolutno pozdravljam. Ker to pomeni manj administrativnih ovir, manj stroškov na strani vlagateljev, torej državljank in državljanov, predvsem pa hitrejši postopek, ker včasih nas glava boli, ko čakamo recimo kakšno gradbeno dovoljenje ali pa podobno. Torej zakon tudi v smeri poenostavitve postopkov, predvideva povezovanje z evidencami podatkov kar tudi posledično pomeni manj napak na dokumentih, lažje preverjanje identitete in še druge številne ugodnosti.

Tretja stvar, zaradi katerega bom podprla zakon in se mi zdi zelo pomembno in se navezuje na poplave, ki smo jim bili priča avgusta 2023 je, da postavlja zakon pravno podlago, da se lahko iz državnih sredstev financira morebitno izgubo osebnih dokumentov, torej, da ti ljudje, ki so že utrpeli neke škode ob naravnih in drugih nesrečah, jih ne bremeni še dodatno strošek menjave dokumenta. Ni pa za zanemariti tudi še recimo četrto pozitivno stvar tega zakona, ki se meni zdi tudi pomembna je, da zakon postavlja tudi temelje za manj zlorab, manj goljufij. In to je tudi zagotovo pozitivna stvar predvsem za tiste, ki se jim, ne vem, ukrade kakšen dokument, da je, potem manj možnosti, da se njihovo identiteto zlorabi. Tako, da zakon zagotovo preprečuje uporabo ponarejenih dokumentov. Tudi takoj, ko je neka odločba, da je dokument neveljaven, v bistvu ta dokument več ga ne moreš uporabljati, torej ni možna nadaljnja uporaba in nenazadnje je to tudi v bistvu cel proces za razveljavitev dokumenta je hitrejši, kot je to danes, kot to danes poteka. To so vsi, ne vem, ključni razlogi, zaradi katerih bom zakon podprla. Me veseli, da vseeno nekaj pomislekov Zakonodajno-pravne službe z vloženimi amandmaji odpravljamo. Mislim, da ga ni zakona, kjer bi vse pomisleke Zakonodajne službe z amandmaji odpravili ampak vsaj mislim, kolikor sem jaz podrobneje preučila vse amandmaje, smo kar velik del pomislekov odpravili. Tako da absolutno bom glasovala za zakon.