Spoštovane kolegice in kolegi!

Začenjam 100. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Na začetku seje vam naj vas naj obvestim, da nadomestni člani odbora s pooblastili danes sodelujejo, torej kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Lena Grgurevič, kolega doktor Martina Premka nadomešča kolega Lenart Žavbi in pa kolega Andreja Hoivika nadomešča Žan Mahnič. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in pa Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku, torej nisem prejel predlogov za njegovo spremembo. Je določen takšen dnevni red seje kot ste ga torej prejeli s samim sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU ZA JANUAR 2025 DO JUNIJA 2026.

Predlog deklaracije smo prejeli od Vlade 13. decembra 2024 na podlagi drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlog deklaracije je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Končno besedilo deklaracije bo predvidoma na naslednji redni seji torej sprejel Državni zbor. V skladu s 154.g členom Poslovnika Državnega zbora na podlagi katerega bomo tudi opravili obravnavo, je bil pa predlog deklaracije dodeljen Odboru za zadeve Evropske unije in Odboru za zunanjo politiko kot pristojnima odboroma ter naslednjim matičnim delovnim telesom: Odboru za gospodarstvo, Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Odboru za finance, Odboru za obrambo, Odboru za zdravstvo, Odboru za izobraževanje, znanost in mladino, Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide, Odboru za pravosodje, Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, Odboru za kulturo ter Komisiji za narodni skupnosti. Niti eno od matičnih delovnih teles predloga deklaracije ni obravnavalo. K predlogu deklaracije ni bilo vloženih amandmajev. Poleg predloga deklaracije ste kot gradivo prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. Tako, sedaj bom prosil doktor Melito Gabrič, državno sekretarko z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve torej, da nam predstavi temeljne poudarke predloga deklaracije. Doktor Gabričevo, izvolite.

Dobro jutro! Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, cenjeni poslanci in ostali prisotni!

Veseli me, da lahko pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije predstavim Predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU za obdobje do konca junija 2026. S predlogom želi Vlada po eni strani prispevati k pregledni politiki Slovenije v evropskih zadevah, predvsem pa je namen v skladu s 5. členom Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije na podlagi deklaracije opraviti razpravo v Državnem zboru o stanju v Evropski uniji in položaju Republike Slovenije v njej. Vlada je takšen predlog deklaracije pripravila že 14 zapored. Namen je pripraviti takšne usmeritve, ki bi slovenske predstavnike in predstavnice v čim večji meri vodile pri uveljavljanju naših ciljev znotraj Evropske unije ter obenem pri tvornem prispevku k skupnim evropskim ciljem ter močni in povezani evropski uniji. Pred vami je namenoma kratek in strateško naravnan tekst, ki se dotika bistvenih izzivov na različnih področjih, s katerimi se bomo v naslednjem letu in pol soočali v Evropski uniji ter odzivov nanje. Pri pripravi smo se želeli ogniti preobsežnemu tekstu, ki bi se podrobno opredeljeval glede posameznih aktov oziroma predlogov, ki jih bo Državni zbor tako ali tako v skladu s svojimi pristojnostmi obravnaval na podlagi predlogov stališč izhodišč ter usmeritev Vlade na podlagi te deklaracije. Spoštovani, vsebinske podlage za pripravo tega predloga so bili sledeči dokumenti: Strateška agenda EU za obdobje 2024 do 2029 in slovenski odziv nanjo, politične usmeritve naslednje Evropske komisije 2024 do 2029, Evropa pred izbiro ter Deklaracija Državnega zbora Republike Slovenije ob 20. obletnici članstva Republike Slovenije v EU doma v Evropi. Dokument je oblikovan po ključnih poglavjih. In sicer: Okrepljena konkurenčnost Evrope za trajnostno blaginjo, ohranjanje visoke kakovosti bivanja v Evropi, odporna in varna Evropa, Evropska unija, aktiven igralec v soseščini in po svetu ter v Prihodnost usmerjena Evropska unija. Dovolite, da v tem uvodnem delu predstavim nekaj poudarkov iz dokumenta, pri čemer upoštevam širši kontekst, ki ga zaznamujejo geopolitične negotovosti, zaradi vojn in konfliktov v sami Evropi in njeni soseščini, nova razmerja med globalnimi akterji in veliki družbeni ter tehnološki premiki. Slovenija se bo v naslednjem letu in pol prednostno posvetila ukrepom, ki bodo prispevali h konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V razmerah povečanega tekmovanja v mednarodni trgovini je namreč potrebno povečati investicije v raziskave in inovacije, EU pa mora okrepiti svojo industrijsko bazo, v prihodnost usmerjeno industrijsko politiko ter digitalne zmogljivosti.

Zmanjšati je treba odvisnost od drugih gospodarskih velesil, saj se ni možno več zanašati na neoviran dostop do glavnih izvoznih trgov, naprednih tehnologij in kritičnih surovin. To pa ne pomeni zgolj poglabljanja ter nov zagon enotnega trga, spodbujanje dodatnih investicij in povečanje notranjih zmogljivosti Evropske unije, ampak obenem tudi ohranjanje dosežkov evropskega povezovanja ter evropskega socialnega modela. Slovenija se bo pri tem zavzemala za strategije, ki bodo podpirale zeleni in digitalni prehod, hkrati pa zagotavljale, da bo ta pravičen za vse. Zeleni prehod ne sme biti ovira, ampak priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest ter povečanje gospodarske rasti. Ukrepi na področju podnebnih sprememb, varovanja biotske raznovrstnosti in ohranjanja visoke kakovosti okolja pa morajo iti z roko v roki s krepitvijo konkurenčnosti. Zeleni prehod stane, žal pa, kot je izkusila Slovenija, stanejo tudi posledice podnebnih sprememb. V deklaraciji so navedena še druga področja, ki jim bo Slovenija posvečala posebno pozornost pri krepitvi konkurenčnosti EU, energetika še zlasti cene energentov, trajnostna mobilnost, poudarek na vključitvi malih in srednjih podjetij, če omenim le nekatere.

V naslednjem letu in pol bodo za Slovenijo zagotovo ključna tema pogajanja o novem večletnem finančnem okviru EU. Ta pogajanja zagotovo ne bodo lahka, saj bo treba uravnotežiti potrebe po sredstvih za nove izzive, kot sta konkurenčnost in obramba, s pozivi številnih držav članic, tudi Slovenije, po ohranitvi sredstev za kohezijo in skupno kmetijsko politiko. Vse to bomo po naši oceni zelo težko dosegli z omejenim obsegom proračuna EU, zato je treba proračun EU okrepiti in ne zmanjšati tudi za to, da ohranimo kohezijsko politiko kot ključno naložbeno politiko Evropske unije. V luči varnostnih izzivov v naši neposredni soseščini ter spreminjajoče se vloge ZDA pri zagotavljanju varnosti v Evropi morata Slovenija in Evropska unija delovati v smeri večje samostojnosti in odgovornosti EU glede lastne varnosti in obrambe. To zavedanje se krepi že od ruske agresije na Ukrajino, katere odločna podpornica bo Slovenija še naprej.

Slovenija se bo aktivno vključila v razprave o krepitvi obrambne pripravljenosti Evropske unije, njenih zmogljivosti in odpornosti, a pri tem vseeno ne smemo pozabiti, da ostaja ključni strateški partner zveze Nato, še posebej, ko gre za evropsko varnost in spopadanje z novimi nevarnostmi, kot so kibernetski napadi, hibridne grožnje in vesoljski izzivi. Kljub trenutnim negotovostim bo čezatlantsko partnerstvo še naprej ostalo ključni temelj našega sodelovanja.

EU mora biti sposobna bolj učinkovito upravljati migracije. Ključni globalni družbeni izzivi, kot so varnost, demografija, podnebne spremembe in neenakost, močno vplivajo na migracije. Za soočanje s številnimi izzivi, povezanimi z upravljanjem migracij, bo med ostalim potrebno sodelovanje s partnerji kot so države izvora in tranzita ter predvsem skupen pristop EU k migracijski politiki. EU mora znati zaščititi svoje zunanje meje. Vse to lahko prispeva k boljšemu delovanju schengenskega prostora. Schengen letos praznuje 40. obletnico delovanja, žal pa se nahaja v ne najboljši kondiciji. Nadzor na notranjih schengenskih mejah ni bila prva izbira Slovenije in bo zato dejavno delovala v smeri ponovne vzpostavitve polnega delovanja schengenskega prostora. Enotnost bo potrebna, kot sem omenila že na začetku, glede premikov oziroma novih razmerij med velikimi globalnimi igralci. EU mora okrepiti svojo vlogo v svetu, če želi ostati v tem krogu. Slovenija si bo še naprej prizadevala za enotnejšo, odločnejšo, učinkovitejšo in dejavnejšo skupno zunanjo in varnostno politiko. V Sloveniji je tudi kot ne stalni članici Varnostnega sveta OZN v interesu, da se EU proaktivno vključuje v prizadevanja za doseganje trajnega in pravičnega miru v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Slovenija si bo tudi v okviru EU še naprej prizadevala za krepitev učinkovitega ter na pravilih temelječega multilateralizma.

Svojo uvodno predstavitev bom zaključila z eno od ključnih prioritet Slovenije in sicer podporo širitvi Evropske unije tako na Zahodni Balkan kot na vzhodno Evropo. Širitev predstavlja ključen element stabilnosti in varnosti v širši regiji, pa tudi vzvod za utrjevanje demokracije. V dobi strateškega rivalstva je to obenem tudi naložba v razvoj Evropske unije. Slovenija si bo v tem okviru še naprej prizadevala, da bi prišlo do pospešitve širitvenega procesa tudi z novimi metodami odločanja o nekaterih tehničnih korakih v procesu. Pri tem se zavedamo, da bo uspešna prihodnost evropskega povezovanja zahtevala temeljit notranji razmislek in reforme. Te reforme so ključne za zagotovitev pripravljenosti Evropske unije, naprej opisane vedno bolj zapletene geopolitične izzive, hkrati pa tudi za njeno ustrezno delovanje ob povečanem številu držav članic. Ne smemo pa pozabiti, da bo v tem procesu vladavina prava igrala ključno vlogo pri ohranjanju zaupanja, enakopravnosti in stabilnosti znotraj unije.

Spoštovani! V teh zahtevnih časih je pred nami ključna naloga prispevati k močnejši, bolj povezani in bolj avtonomni Evropski uniji. Slovenija mora pri tem igrati aktivno vlogo. S trajnostnimi in strateškimi ukrepi bo potrebno prispevati k večji varnosti, konkurenčnosti in odpornosti Evropske unije v svetu. Ki se izredno hitro spreminja. Toliko za uvod. Z veseljem sem na voljo za vprašanja ali komentarje spoštovanih poslank in poslancev.

Najlepša hvala.

Preden nadaljujemo sejo, naj povem, da imam še eno pooblastilo. Kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Jožica Derganc, ki jo Lepo pozdravljeni na današnji seji.

Sedaj odpiram razpravo o predlogu deklaracije, torej ki sodi v pristojnost našega odbora zadev, ki se nanašajo na skupno in zunanjo varnostno politiko, je pa pristojen Odbor za zunanjo politiko. Toliko samo v vednost.

Tako, spoštovane kolegice, odpiram razpravo kolegic in kolegov o tej deklaraciji. Kolega evropski poslanec Tonin, vi ste prvi prijavljeni, izvolite. Izklopite se. Državna sekretarka, še enkrat, dvakrat se stisne, tako. Dobro je, izvolite kolega Tonin. Dober dan predsednik, poslanke in poslanci in vsi ostali udeleženci današnje seje.

Zdi se mi, da tukaj v tem primeru pa pri teh usmeritvah gre predvsem za na nek način kratkoročne strateške usmeritve, ki naj bi jih Republika Slovenija upoštevala pri našem delovanju v Evropski uniji, zlasti naši vladni predstavniki, če smem tako reči, in glede na stvari, ki nas čakajo v prihodnjih mesecih, se mi zdi ključno, da imamo te stvari dobro izdelano.

Zdaj, evropski model je, evropski gospodarski model ali pa zagotavljanje našega načina življenja je v preteklosti temeljil predvsem na treh stvareh: ker so bile javno izpostavljene tudi stvari v tem kompasu za večjo konkurenčnost in sicer, prva Točka je zagotovo ta, da smo temeljili naše gospodarstvo na globalizaciji in na selitvi proizvodnih kapacitet tudi v tretje države sveta, ker se nam je zelo slabo obrestovalo zlasti v času covid krize, ko smo lahko zelo hitro ugotovili, kaj se zgodi, če nekih proizvodnih kapacitet nimamo v Evropi.

Druga takšna stvar je bila, da smo si ceno energije zagotavljali tudi s v preteklosti cenenimi ruskimi energetskimi viri. Vojna je vse te stvari seveda obrnila okrog in tretja stvar, da še vedno v Evropi mislimo, da lahko živimo od mirovne dividende po koncu hladne vojne in da enostavno je varnost, mir samoumeven, in da nam za te stvari ni potrebno skrbeti, niti ne v njih vlagati.

Tako da to so na nek način trije ključni izzivi, ki Evropsko unijo čakajo v prihodnjih letih in na teh točkah bo potrebno zgodbo bistveno okrog obrniti in tukaj bo pomembna slovenska pozicija. In če se dotaknem recimo prve točke globalizacije mednarodne trgovine, bi rekel, da me zanima in bo tukaj pomembno, kakšna bo slovenska pozicija do teh prostotrgovinskih sporazumov ali pa do izolacionizma tarif in podobnih zgodb. Tukaj se bodo v prihodnjih tednih, mesecih oblikovale številne bitke, nekatere se že odvijajo in zanimivo bo opazovati, na kateri strani bo Slovenija. Ena izmed takih večjih zgodb bo zagotovo Mercosur. Ta zgodba se že odpira, je že napeta, včasih mestoma tudi vroča. Države članice Evropske unije so si med seboj različne, imajo različna mnenja, tako da mene zanima slovenska pozicija, kakšno pozicijo bo tukaj v primeru Mercosurja Slovenija zagovarjala, ker se mi zdi, da pomembno je, da bodo naši predstavniki, kar se tega tiče, usklajeni.

Druga zadeva v zvezi z energetiko pa razumnimi cenami električne energije, ki bi jih morali imeti, če si želimo zagotoviti konkurenčnost evropskega in tudi slovenskega gospodarstva, me zanima naša pozicija v zvezi z diverzifikacijo energetskih virov v Evropi. Tukaj se zdaj spet vzpostavljata dva bloka. Jaz bi rekel, da en blok, ki se ukvarja predvsem s tem, kako bi eno odvisnost nadomestil, nadomestili z drugo, če hočem reči, kako bi odvisnost od ruskega plina morda nadomestili z odvisnostjo od utekočinjenega plina, ki prihaja čez Atlantik sem, ampak zgodba je lahko v nekaj letih zelo podobna in tukaj mislim, da bi morali zagovarjati diverzifikacijo v smislu nizkoogljičnih virov in tukaj še enkrat vidim, da je jedrska energija tista, ki lahko pomembno prispeva k temu, da bo Evropska unija, Evropa kot taka in tudi Slovenija, bolj samozadostna.

In potem pridemo še do varnosti in obrambe zagotavljanja sredstev. Tudi tukaj me zanima slovenska pozicija, ker se vsaj na ravni Evropske unije zdaj pripravlja tako imenovana bela knjiga o obrambi, / kašljanje v ozadju/ ki jo je pripravil Komisar / nerazumljivo/. Tukaj se bo zlasti ukvarjal v tej beli knjigi z evropsko obrambno industrijo, pa z našimi proizvodnimi kapacitetami. In tukaj je seveda ključno vprašanje ali bo Slovenija na strani tistih držav, ki bo zagovarjala, da se izdatki ne vključuje…, izdatki za obrambo in varnost ne vključujejo v tako imenovane maastrichtske kriterije, se pravi, da je to izvzeto iz teh kriterijev in ali bomo zagovarjali, da se, tako kot smo se v primeru covida, pa Next generation ali pa Sklada za okrevanje in odpornost, prizadevali za skupno zadolževanje Evropske unije. Zdaj, bodo ti računi prišli v prihodnjih letih in jih bo potrebno plačati. Ali je to še vedno, da je to stvar vsake države članice zase?

Skratka, kot sem rekel, čakajo nas pomembni izzivi in jaz bi na tej točki seveda naše vlade, predstavnike, rad vprašal, da nekoliko bolj pojasnijo naša stališča, kakšna bo pozicija pri teh trgovinskih sporazumih in gospodarskih zadevah tarif prostotrgovinskih sporazumov, kakšna bo naša pozicija pri nadaljnji diverzifikaciji energetskih virov, če bomo bolj aktivno zagovarjali tudi jedrsko opcijo in pa pri obrambno varnostnih zadevah kot sem rekel, skupno zadolževanje za te potrebe in te stvari? Toliko. Hvala lepa.

Hvala, kolega Tonin.

Še želi kdo? (Da.)

Kolega Gregorič, izvolite.

Ja, najlepša hvala za deklaracijo, ko vidim, da bo to postala deklaracija Državnega zbora, čeprav danes prvič o tem razpravljamo in verjetno bomo kar na tej seji to sprejeli. Dogodki prehitevajo in jaz čestitam pripravljavcem te deklaracije, ki je tako splošna, da paše skoraj vse noter, ampak vseeno dogodki prehitevajo.

Tako, da imam ene par vprašanj, pa mogoče komentarjev. Ja, eno področje je sigurno energetika. Kot je že evropski poslanec povedal. Jaz bi dal samo majčkeno v perspektivo. Bil sem zdaj dvakrat v Alžiriji in sem tudi nazadnje z delegacijo smo si ogledali njihov največji LNG terminal oziroma postrojenje za utekočinjenje zemeljskega plina v blizu mesta Oran. Z enim tankerjem, ki ima 160000 ton prepeljejo plina za pol letno porabo Slovenije, pol milijarde kubičnih metrov. Tako da za potrebe Slovenije bi bilo dovolj dva tankerja na leto, če bi imeli nekje cisterno v obliki termoske, kar tam imajo pa kar je vsaka taka ladja, da bi shranili plin v tekočem stanju in ga sproti uplinjali. Najbližji terminali iz Slovenije so: eden je blizu Benetk, drug je na otoku Malinska, na otoku Krku pri mestu Malinska, Omišalj, pardon. Z nobenim o tem, o teh ne, ne z Benetkami, ne, ne, s tem Krko nimamo kakšnih posebnih pogodb, da bi se to delalo. Alžirci imajo več plinovodov, ki gredo v Evropo, eden večjih delujočih je, gre skozi Tunizijo na Sicilijo in je 40 milijard kubičnih metrov na leto. Začeli bodo delati novega in oba starega in novega, novi bo tudi za 40 milijard kubičnih metrov na leto in oba bodo predelali počasi na vodikovod, kamor je tudi Slovenija povabljena. Ampak zdaj pa da to primerjam s severnim tokom, ki so ga Nemci mazohistično izklopili, tam je pa 160 milijard kubičnih metrov je kapaciteta severnega toka in seveda se potem to nekje pozna. In zdaj v tekstu se ne govori, zaradi vojne v Ukrajini. Ne, zaradi vojne v Ukrajini ni bil noben plinovod zaprt, zaradi sankcij proti Rusiji je pa bilo, ampak zdaj seveda je treba to z nečim nadomestiti. Že se mi zdi, sam Alžir ima velike kapacitete, da bi veliko tega utekočinjenega zemeljskega plina, kolikor se ga bo še rabilo v Evropi, da ga lahko dostavi. Računati samo na utekočinjen plin iz ZDA je tudi neke vrste odvisnost, ker nikoli ne veš kakšna bo cenovna politika, vemo pa, da je že zdaj utekočinjen plin približno trikrat dražji od tistega, ki pride po plinovodih.

Potem, naslednja stvar, ki bi rad opozoril je, da bo na področju trajnostne mobilnosti, bo Slovenija izvajala prenovljene standarde vseevropskega prometnega omrežja. Ja pa dajmo, dajmo že enkrat si napisati, da mi tu kljub blazno velikim vlaganjem v železniško infrastrukturo zaostajamo. Če pogledate kje na koridorju Barcelona - Kijev je enotirna železnica. Kaj mislite, kje je v Sloveniji? / medsebojno pogovarjanje/ Ja. In sicer od cirka od Pragerskega do madžarske meje, kje je na koridorju München, Istanbul, kje je enotirna železnica pa to ne od te vlade, to je že od vseh vlad nazaj? Ja, Jesenice, Ljubljana, enotirna. Mislim, pa se gremo vse te, vse evropske prometne omrežja. Podobne koridorje bi morali imeti, sever, jug za elektriko, podobne koridorje morali imeti za plin in tu capljamo. Mi ne moremo enega - ne vem kdo je kriv -, ampak mi ne moremo enega plinovoda, Italija, Madžarska spraviti v realnost. Se pripravlja, ampak gremo pa nikamor ali pa zelo počasi.

Potem tu imam ene par stvari glede tragične vojne v Ukrajini. Nikjer ne vidim ali pa dajte me popraviti, nikjer ne vidim besedice mir. Mi bomo podpirali vojaško misijo usposabljanja za podporo Ukrajini. Mi bomo, mi celo zagovarjamo globalno naravo evropskega mirovnega inštrumenta. Pazite, kaj to pomeni globalno naravo? Torej, evropski mirovni inštrument, kolikor jaz vem, ki ima krasno ime mirovni inštrument, ampak z mirovnim inštrumentom kupujemo orožje za Ukrajino, kajti, samo z orožjem bomo dosegli mir. Z orožjem bomo dosegli to, da bo jutri konec vojne, kot sta govorila gospod Vojko Vovk in kot je govoril gospod Črnčec, jutri bo konec vojne, ko bo zadnji ruski vojak šel iz ukrajinskega ozemlja. Je pa, to je del iluzij, ki je zdaj tudi ameriški obrambni minister o istih iluzijah govoril. Mi smo rabili za to dve leti in pol, ampak jaz sem o iluzijah govoril večkrat. Ampak zdaj, ko pa Američani govorijo o iluzijah, bomo pa mogoče spremenili kurz za 360 stopinj, kakor je rekla gospa Analena Baerbocg. / medsebojno pogovarjanje/ 180 stopinj. Ampak zdaj bo marsikdo bo, bo kompas, nekdo leta okrog z enim magnetom, kompas se pa suka, pa ne vemo kaj. No, ampak to bi pa res prosil, kaj to pomeni, da bo globalna narava evropskega mirovnega inštrumenta? V kaj mislijo naši Maistri v Bruslju? Ali bomo zdaj s tem inštrumentom branili Tajvan, do zadnjega Tajvanca? Ne vem kaj se to dogaja?

Potem ključni družbeni izzivi. Zame, za Slovenijo je ključni družbeni izziv demografija. To sem že stokrat rekel, moj sin je bil rojen 76. leta, takrat je bilo v Sloveniji rojenih 32000 otrok dan, lani 16500. Zdaj, če je reševanje kako sem prispeval? / medsebojno pogovarjanje/ Kako? Enega sem prispeval. Drugič, pojdi na dvojčke pa trojčke. Glej, demografija. In sicer, če je rešitev demografije na evropskem nivoju samo uvoz in uvoz delovne sile, ja, potem mislim, da je to premalo.

Potem večkrat se pojavlja nadaljnja politična, finančna, vojaška in humanitarna pomoč Ukrajini pri njeni obrambi pred rusko agresijo. Ja, mislim kaj? Zdajle, ko so se začela mirovna pogajanja, izgleda. Ne, ne, mi bomo zdajle dajali dodatno vojaško pomoč. Ne vem, saj glejte, vojaške pomoči ni nikoli dovolj. Lahko bi dobili ne 50 letal F16, lahko bi jih dobili 500, lahko bi dobili pet avaksov, lahko bi dobili deset podmornic, lahko bi dobili tudi jedrsko orožje, ki ga, če pogledate po spletu ukrajinske vire, zahtevajo jedrsko orožje. Ja, glejte, vse to se da, ves ta arzenal je dostopen, ampak pomoč je šla v obliki premalo, pa prepozno. Ampak medtem pa ameriški viri govorijo o 1,5 milijona žrtev, verjetno na obeh straneh. In če je 1,5 milijona žrtev, pomeni, da je najmanj dvakrat toliko ranjenih. Tako da, pozdravljam tu v bistvu pozitiven stavek o sodelovanju Evropske unije s Kitajsko. Jaz mislim, da bi Evropska unija morala delovati po principu, da stremi k temu, da ima čim več prijateljev, da ima čim več dobro sosedskih in dobro meddržavnih odnosov in čim manj ali nič sovražnikov. Kajti, bazirati na to, če nisi moj najboljši prijatelj, si pa moj najslabši sovražnik ali pa najhujši sovražnik, taka izključujoča drža ni dopustna. Toliko bi jaz imel na to resolucijo. Sem pa vesel, da je toliko splošna, da lahko pokriva marsikaj. Pa itak je pa rok trajanja, če sem videl je eno leto. Hvala lepa.

Hvala. Naslednji je prijavljen kolega Medic, pa še kolega Lipičnik in na koncu bom jaz nekaj dodal. Kolega Medic, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo vsi pozdravljeni. Kljub temu, da deklaracija je zelo splošna, vsebuje nekaj nepričakovanih dobrih vsebin, kot so na primer zmanjšanje administrativnih bremen, upoštevanje konkurenčnosti pri zelenem prehodu ter doslednejše vračanje migrantov. Zdi se mi pa nepotrebna privilegiranost obravnave pripadnikov tako imenovanih LGTB skupin, opuščanje ugodnejše davčne obravnave fosilnih goriv, vztrajanje pri cilju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov za 90 odstotkov do leta 2040, krepitev zakonitih migracijskih poti v Evropsko unijo s tveganjem za reševanje problema s prekvalifikacijo ilegalnih v ilegalne migracije.

Pri dodatni krepitvi centralnega proračuna Evropske unije se postavlja vprašanje spoštovanja načela subsidiarnosti. Že do sedaj se je krepitev pristojnosti Bruslja krepila skorajda brez omejitev, s povečanjem proračuna Evropske unije bi bil ta proces še večji. Zato predlog deklaracije ne bom podprl. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Kolega Lipičnik, vi ste naslednji. Izvolite.

Hvala. Glejte, meni je sicer ta deklaracija v konceptu všeč. Zdaj, če postavljamo vprašanja, tudi mene zanima odgovor na vprašanja, ki jih je postavil gospod Tonin. Zdaj, če grem pa po vrsti, tule bi pa mogoče pri samem krožnem gospodarstvu, podnebni politiki, ekologiji opozoril na eno stvar, na katero mislim, da malce pozabljamo. In sicer, glede na to, da v Evropi surovine niso naša konkurenčna prednost, mislim, da bi morali vsekakor narediti en korak naprej pri zagotavljanju višje kakovosti samih produktov, ki jih proizvajamo, ki bi bili bolj trajni, ki bi trajali dlje. Ker, kot lahko sami opazujete, se produkcija novih stvari večinoma gre v smer zmanjšanja trajnosti. Pred 30 leti smo kupovali pralne stroje, ki so trajali 10, 15 let. Zdaj kupujemo pralne stroje, za katere nam po 3, štirih, letih po manjši okvari povedo, da je bolje, da jih vržemo preveč in kupimo novega. Govoriti o ekologiji in hkrati spodbujati proizvodnjo na tak način se mi zdi nekako ena taka precej, precejšnja nedoslednost, dajmo biti blagi, ki so pametni ljudje, so blagi sodniki. Ampak vsekakor vidim eno veliko priložnost predvsem z EU, da bi z uvajanjem tovrstnih standardov naredila morda po vzgledu, kot smo naredili GDPR, ene standarde, s katerimi bi lahko zahtevali od vseh, tisti od vseh tistih, ki uvažajo Evropsko unijo, eno višjo kakovost, trajnost in s tem na nek način spodbudili tudi globalno bolj vzdržno gospodarstvo, ki bi bilo dejansko lahko krožno in v katerem bi krožilo, če smo že čisto natančni, precej manj plastike, kot jo kroži zdaj, in vseh ostalih odpadnih materialov. Tako, da to, ta del, ta del, jaz pri vseh politikah, ki zadevajo ekologijo že dlje časa pogrešam.

Naslednja stvar kjer bi se v veliki meri strinjal s kolegom, je pa glede samostojnosti na področju varnosti in obrambe. Jaz mislim, da na tem področju potrebujemo redefinicijo... /oglašanje iz ozadja/ Prosim?