Spoštovane in spoštovani, rada bi vas prosila oziroma vas opomnila, da je ura čas in bi lahko začeli, če se strinjate. Mislim, da smo tudi vsi zbrani, tako da kar začenjam 34. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vas seveda vse, ki ste se danes odzvali našemu vabilu, prav lepo pozdravljam.

V tem trenutku tudi nimam nobenih obvestil, da bi kdo od članov odbora bil zadržan oziroma da bi kdorkoli nadomeščal. Ja, zdaj vidim, da od zadaj dvigajo roko, da so. Ni nobenega problema, kar pridite s pooblastili do mene pa vas bomo tudi prečitali, preden začnemo z obravnavo dnevnega reda. Tukaj imamo zdaj, najlepša hvala, in sicer govorim o nadomestnih članih: Andreja Rajbenšu nadomešča Aleša Rezarja, Branko Zlobko nadomešča Jerneja Žnidaršiča. V tem trenutku so ta dva obvestila, pa pojdimo kar potem naprej. Če bo pa še kdo vmes, ga bomo seveda sprejeli z odprtimi rokami.

Torej, spoštovane in spoštovani, prehajamo na določitev dnevnega reda.

V tem trenutku nam še nekaj nagaja tehnika, zato bomo počakali. Tako, zdaj bomo pa lahko začeli z našim delom.

Torej pri določitvi dnevnega reda spomnim, da ste s sklicem 31. januarja letos sprejeli dnevni red, ki glasi takole: predlog, ki glasi, da danes obravnavamo na izredni seji točko Kaj nova zakonodaja prinaša slovenskemu kmetu, slovenskemu podeželju in vsem državljanom. Zahtevo je vložila Poslanska skupina SDS. Ker do danes nisem sprejela predloga za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je dnevni red, takšen kot je bil predlagan tudi sprejet.

Torej poslanska skupina je 29. januarja vložila ta predlog, zato sem glede na vsebino predloga k tej točki vabila zelo veliko predstavnikov slovenskega kmeta in vas vse najlepše pozdravljam še enkrat, seveda so vabljeni tudi predstavniki ministrstva za kmetijstvo. In med nami je kar 29 različnih predstavnikov iz različnih področij kmetijstva, seveda pa je tudi predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, ki pa je uraden predstavnik slovenskega kmeta.

Najprej bom dala seveda besedo predlagatelju, pri tem bi pa že zdaj prosila, da sledimo enemu cilju, da v tem odmerjenem času govorimo o generalnih vsebinah tega zakona, kajti prav je, da se zavedamo in da tudi javno povemo, da je paket zakonov, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, sedaj v javni obravnavi preko eDemokracije, kar pomeni, da vsak posameznik ali predstavnik društva ali kogarkoli da pisno pobudo za spremembo določenih vsebin zakonov; šele ko bo ministrstvo proučilo in upoštevalo ali pa ne upoštevalo te predloge, bomo lahko govorili o predlogu zakonov, ki bodo šli na Vlado in šele, ko ga Vlada jih Vlada sprejme in jih dobimo v Državni zbor, bomo lahko govorili o konkretni vsebini zakonov. Ker sem prepričana, da ste vsi zelo aktivno vključeni v pripravo teh zakonov, vas bom prosila kasneje, ko vam bom dala besedo, da vsak na kratko pove kaj predlaga, ali glede procedure ali glede globalno vsebine posameznega zakona, s tem hočem povedati, da si danes še ne moremo najbrž privoščiti, da bi o posameznih zakonih vsebinsko razpravljali, ker ti v resnici so še vedno v fazi javne obravnave.

Tako. Najprej bom torej dala besedo predlagatelju. Današnje seje, v njegovem imenu bo verjetno to Tomaž Lisec, potem pa, tako kot smo se dogovorili, začnemo razpravo. Za gospodom Liscem bo na vrsti najprej predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, potem se boste pa lahko oglašali tako kot boste želeli se vsebinsko na kratko vključiti v to razpravo. Torej najprej beseda predlagatelju. Medtem, ko bi rada samo še prebrala, da Bojan Podkrajšek danes nadomešča Jožefa Jelena na današnji seji.

Predstavnik predlagatelja, beseda je tvoja.

Ja, hvala, predsednica, za dano besedo. Besedo, spoštovani in spoštovane, vsem skupaj lep pozdrav v prvi vrsti seveda predstavnikom ministrstva z vsem dolžnim spoštovanjem na začetku upam, da ima ministrica dejansko opravičljive razloge zakaj je danes med nami ni, ker tako eminentna družba si verjetno zasluži tudi podporo in pa sodelovanje vrha ministrstva, tako da pozdravljam gospoda državnega sekretarja in verjamem, da bo znal pojasniti posamezne vsebinske in pa tudi postopkovne primere, ki se dotikajo današnje nujne seje.

Za začetek še enkrat dovolite kratko obrazložitev, pa bom začel s citatom, ki ga je vsem zbranim na področju kmetijstva namenila sedanja ministrica na svojem hearingu, citiram: "Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zavezano k varovanju dobrobiti kmetijskega sektorja. Vsebine, ki čakajo resor v prihodnjem obdobju, se bom trudila še naprej usklajevati z vsemi deležniki. Ključno je dobro sodelovanje z vsemi deležniki." In potem se zgodi konec leta 2025, ko kar naenkrat dobimo na e demokracijo šest oziroma verjetno kmalu sedem zakonov, ki so očitno nastajali v veliki tajnosti in pa za zidovi ministrstva, da zakoni niso bili usklajeni in nenazadnje potrjujeta vsaj dve izjavi, eno je izjava vodstva Kmetijsko gozdarske zbornice, ki so rekli, da se z ministrstvom predhodno kljub temu, da je zakonska določba zelo jasna, z njimi ni usklajevalo in pa ne nazadnje, v tem času je prišlo tudi do seje Sveta za kmetijstvo in podeželje, kjer so z glasovanjem jasno povedali, kaj si menijo tako o sami proceduri kot pa tudi o sami vsebini predlaganih zakonih, kjer so skoraj soglasno potrdili sklep, da se predloge zakonov umakne iz postopka. Zato tudi jaz danes v uvodu ne bom veliko govoril o samih predlogih zakonov, je pa dejstvo, da v tem času odkar so zakoni prišli na e-demokracijo se je tudi na Poslansko skupino SDS obrnilo veliko deležnikov, predvsem tistih strokovnih, ki so nas spraševali zakaj in na kakšen način se pripravlja ta zakonodaja.

Je pa tudi dejstvo, da je ministrica očitno opazila, da vselej ni tako super kot si je sama zadala pri pripravi in predstavitvi teh zakonov, in zato je že podaljšala čas javne razprave, ampak še enkrat, v Poslanski skupini SDS menimo, da je podaljševanje javne razprave nesmiselno, in da je potrebno zakone umakniti in strinjala se je, da je kmetijsko svetovalna služba tako pomemben segment na področju kmetijstva, da bodo te določbe v teh zakonih glede kmetijske svetovalne službe umaknjene. Ne samo, da sem jaz nejeverni Tomaž, ampak tudi v Poslanski skupini SDS imamo v tem mandatu slabe izkušnje z obljubami resornih ministrstev, ko nekaj obljubijo potem pa pride na koncu do popolnoma drugačnega izplena kot je bilo obljubljeno oziroma odgovorjeno. Skratka nikjer nimamo dokončne zaveze, da na koncu ob predlogu zakonov pri kakšnem končnem glasovanju ne bodo posamezne določbe, ki jih bo morda ministrica kakšnemu deležniku obljubila, da jih bo umaknila, ne bodo nazaj prišli v zakonske dikcije in potem tudi glede na, vemo, kakšno je razmerje moči koalicija-opozicija, tudi do samega sprejema. Da pa je postopek popolnoma napačen pri sprejemanju te zakonodaje pa je napotilo odgovor na pisno poslansko vprašanje, ki sem ga v imenu Poslanske skupine SDS naslovil na ministrico v zvezi s sprejemanjem nove zakonodaje. Dve kratki vprašanji sta bili. Prvo, zakaj napovedanih delovnih skupin niste ustanovili že v času priprave zakonodaje, in drugo, s katerimi deležniki in kdaj ste se v zadnjih šestih mesecih usklajevali, kje, kdaj in s kom. Ob tem morda samo še enkrat medklic, da je zelo težko se pripravljati na to kaj bo Vlada oziroma posamezno ministrstvo naredilo, kajti ta Vlada je prva v zgodovini Republike Slovenije, ki se je odločila, da ne bo sprejemala normativnega programa dela Vlade in potem ne samo strokovna javnost, ampak tudi ta del, ki se mu reče Državni zbor, tavamo, kdaj se bo kak minister na podlagi kakšnega dogovora odločil sprejeti oziroma dati v proceduro kakšen zakon. In kaj je ključno? Namesto resnih odgovorov, zakaj napovedanih delovnih skupin ni bilo ustanovljenih že v času priprave zakonodaje in s kom so se usklajevali v zadnjih šestih mesecev, kdaj, s kom, pričakovali smo kakšno, morda Excel tabelo, smo dobili odgovor, ki kaže, da je problem procedure sprejemanja te zakonodaje še veliko bolj problematičen, kot je morda bilo v začetku. Citiram določene zadeve iz odgovora ministrice, pod katerega se je podpisala, ne bom pa se ukvarjal s tem, kdo je te odgovore pripravil. Citiram: "Javnost in interesna združenja ne morejo neposredno sodelovati pri pisanju osnutkov zakonov, saj bi to lahko povzročilo konflikt interesov. Poleg tega niti ne nosijo odgovornosti za izvajanje in razlago zakonov. Zato so osnutke zakonov pisali strokovni sodelavci na ministrstvu". Pa se morda dotaknemo tega dela "bi lahko povzročilo konflikt interesov". Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici je jasen, kdo lahko in celo mora sodelovati pri pripravi zakonov. Pa bomo verjetno potem slišali ne samo s strani članov Kmetijsko gozdarske zbornice, ampak tudi s strani vseh tistih, ki ste vsaj v Svetu za kmetijstvo in podeželje in vseh ostalih deležnikov, kje vi vidite konflikt interesov. Poleg tega pa je tukaj zapisano "ne nosijo odgovornosti za izvajanje in razlago zakonov". Zdaj, če kdo nosi odgovornost za izvajanje zakonov, so to kmetje, ki jih zastopa Kmetijsko gozdarska zbornica, različni ostali deležniki, ki so danes vabljeni, nenazadnje sindikat kmetov verjetno ima vsak dan na terenu ljudi, ki se čutijo odgovorne za izvajanje zakonov, ki jih predlaga resorno ministrstvo in jih potrjujemo tukaj v Državnem zboru. Zakone so pisali strokovni sodelavci na ministrstvu. Z vsem dolžnim spoštovanjem. Jaz verjamem, da na ministrstvu za kmetijstvo ne glede na to katera vlada je obstajajo ljudje, ki se lahko imenujejo strokovni sodelavci na tem ministrstvu, ampak ob pregledu vsebine zakonov tako pri nas v Poslanski skupini SDS in tudi v našem strokovnem svetu, pa tudi na podlagi tega kar so nam ali v fizični ali pa v ustni obliki prinesli v poslansko skupino v teh zadnjih 30 dni posamezni deležniki, se sprašujemo, še enkrat z vsem dolžnim spoštovanjem, ali posamezni strokovni sodelavci ne razumejo prakse na področju kmetijstva, ne poznavajo terena. Upamo pa si trditi, da ta želja po posameznih dikcijah, ki so zdravorazumsko skregane s prakso in pa terenom, da ne izhajajo iz želje po škodovanju slovenskemu kmetijstvu in pa slovenskemu kmetu. Nadalje, za vsak zakon je bila določena skupina, sestavljena iz strokovnih sodelavcev ministrstva, ki je na podlagi različnih strategij in analiz, ki obravnavajo samooskrbo, prehransko varnost, zaščito kmetijskih zemljišč, nove tehnologije. In podobno prejetih informacij s terena, ki so bile zaznane pri izvajanju veljavne zakonodaje, predlogov in mnenj strokovne in druge javnosti, naslovljenih na ministrstvo ali Vlado, v zadnjih letih podanih pobud na posvetovalnih telesih ministrice in na Svetu za kmetijstvo in podeželje ter ob upoštevanju sprememb predpisov Evropske unije pripravili osnutke predlogov zakonov.

Skratka, na podlagi različnih strategij analiz, verjamemo, da je veliko strategij analiz, so pa tudi marsikje kontradiktorne, ene v prid nekoga, druge v prid nekomu drugemu ali pa kontradiktorne ene med drugim. Prejetih informacij s terena, to je bilo poslansko vprašanje, s katerimi deležniki in kdaj ste se v zadnjih šestih mesecih usklajevali, kje, kdaj, s kom. Kdo so ti, ki so delali informacije s terena, kdo izmed danes vabljenih in to je tudi javno vprašanje, se je v zadnjih šestih mesecih usklajeval pri katerem zakonu in kaj je dosegel, kar piše na podlagi prejetih informacij s terena, ki so bile zaznane pri izvajanju veljavne zakonodaje.

Predlogov in mnenj strokovne in druge javnosti, strokovna javnost verjamem, da je danes tukaj in je verjetno odgovorna za ne samo današnje izjave, ampak tudi za svoje delo v preteklosti, ki ga v Poslanski skupini SDS zelo cenimo, ampak še enkrat, medklic. Kmetijsko gozdarska zbornica je rekla, da pri pripravi zakonov ni sodelovala, Svet za kmetijstvo in podeželje je jasno povedal, kaj si misli, tako o vsebini kot tudi o proceduri glede sprejemanja te zakonodaje. Torej, kdo je bila ta druga javnost, da bomo vedeli, da jo morda naslednjič povabimo na seje Odbora za kmetijstvo, da ugotovimo ali morda v tem mandatu obstaja ali pa nastaja kakšna druga javnost, katero bomo morali spraševati o njihovih analizah, strategijah in pa njihovih mnenjih na področjih kmetijstva. Skratka, kdaj, kje, kako in katere informacije so prišle do ministrstva za kmetijstvo, da so se rodile posamezne vsebine, ki še enkrat, po mnenju poslanske skupine, stroka bo povedala potem kasneje, ali se strinja, je prišlo do posameznih vsebinskih dikcij v zakonih, ki so skregani, še enkrat, s prakso in pa terenom.

Odgovor z ministrstva, še enkrat citiram: "Predhodno so bila pripravljena izhodišča za pripravo osnutkov zakonov, predstavljena tudi nevladnim organizacijam." Še tretjič danes, Kmetijsko gozdarska zbornica je rekla, da ni sodelovala, Svet za kmetijstvo in podeželje še tretjič, je povedal, kaj si misli. Torej katere nevladne organizacije in kakšna so bila njihova izhodišča za pripravo zakonov.

Na koncu ministrica celo konča, citiram: "Enostavno povedano, strokovne službe ministrstva so na podlagi ciljno usmerjenih raziskovalnih programov in strategij ter sodelovanje s terenom, nevladnimi organizacijami in stroko oblikovale osnutke rešitev ter jih dale v javno razpravo. Kateri so ciljno usmerjeni raziskovalni programi in strategije? Kdaj se je zgodil teren, kajti spoštovani predstavniki ministrstva, verjamemo, da vaši strokovni sodelavci hodijo na terenu, ampak tudi poslanci SDS hodimo na terenu, tudi mi dobivamo informacije. Med skoraj 30 tisoč člani je ogromno kmetov, ki nam dajejo informacije in verjetno informacije dobivajo tudi predstavniki tistih deležnikov, ki so danes vabljeni na sejo in po našem mnenju predstavljajo tako teren, nevladne organizacije in stroko v eni osebi. Vsak izmed vabljenih verjetno danes, ne poimensko, ampak v imenu organizacije, ki jo predstavlja, verjetno sodeluje s terenom, je nevladna organizacija in verjetno je stroka. Torej s kom ste pripravljali ta zakon?

Skratka, naša želja danes ni, da govorimo o vsebini, je pa prav, da bodo predstavniki vabljenih povedali, kje jih čevelj žuli in kje imajo osnovne probleme, kajti mislim, da je nesmiselno, da v imenu predlagatelja v Poslanski skupini SDS napovemo vse probleme, ki jih imamo s to zakonodajo, ampak problem se lahko reši zelo enostavno.

V Poslanski skupini SDS predlagamo najprej umik zakonov, ustanovitev delovnih skupin, potem naj delovne skupine naredijo v določenem času, naj si dajo določen rok, svoja strokovna mnenja, potem ko bo kolikor toliko vsebina usklajena, se gre s predlogi zakonov na e-demokracijo In potem v določenem času se opravi tako javna razprava in tudi že deloma medresorsko usklajevanje. Zato smo v Poslanski skupini SDS tudi pripravili predloge sklepov, prvega smo zamenjali, tako da dovolite spoštovana predsednica da jih na kratko že v tem delu napovem, da ne bomo potem še enkrat ponavljali.

Skratka, mi predlagamo, da odbor poziva ministrstvo za kmetijstvo, da se predloge zakonov, ki so trenutno na e-demokraciji umakne iz postopka sprejema in ustanovi delovne skupine s predstavniki vseh deležnikov s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, ki bodo sodelovali pri pripravi novih usklajenih predlogov.

Drugi sklep je: Odbor za kmetijstvo poziva Ministrstvo za kmetijstvo, da v skladu z zakonodajo predloge zakonov pred sprejemom na Vladi uskladi s Kmetijsko gozdarsko zbornico, ker točno vemo kdo vse tam je član. Skratka jaz osebno mislim, da Kmetijsko gozdarska zbornica in pa Svet za kmetijstvo in podeželje sta ključna, ki bi morala dati zeleno luč, preden gre zakon, kot je bilo prej rečeno, v implementacijo slovenskemu kmetu.

In pa 3. člen: pozivamo Ministrstvo za kmetijstvo, da pred obravnavo predlaganih zakonov na matičnem delovnem telesu Državnega zbora o pravni opravi javno predstavitev mnenj.

Toliko v uvodu, spoštovana predsednica. Resnično želim, da se danes vsi vabljeni odzovejo, deloma vsebinsko, predvsem pa postopkovno, kajti nas kot predlagatelja zanima ne samo to, katera vsebina je za posamezne deležnike dobra, predvsem pa slaba. Nas pa zanima tudi glede na odgovor ministrice, tako javno kot tudi na odgovor na pisno poslansko vprašanje, kdaj ste imeli srečo in pa možnost se sestati z vodstvom ministrstva in kaj se na teh sestankih dogovorili, predvsem pa kaj ste tudi uskladili. Najlepša hvala.

Predstavniku predlagatelja, kolegu Tomažu Liscu se zahvaljujem za zelo dobro predstavitev, pravzaprav namena današnjega sestanka.

Najprej bom zdaj dala predstavniku ministrstva, ministrice ni in jo bo verjetno tudi gospod magister Emil Kosi opravičil, torej dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izvolite.

Ja, hvala za besedo. Spoštovana predsednica, poslanci in vsi navzoči!

Na začetku seveda moram opravičiti ministrico, ker iz zdravstvenih razlogov ne more sodelovati na tej seji, kar ste tudi že bili obveščeni.

Vse od začetka javne obravnave paketov zakonov v javnosti poslušamo različne razloge, zakaj smo se popravka zakonodaje lotili, in da ne omogočamo zadostnega dialoga. Naj že takoj v bistvu na začetku povem tri glavne razloge za spremembo zakonodaje.

Prvi razlog je, da moramo del naše zakonodaje prilagoditi evropskim regulativam, trendom, ki narekujejo smer razvoja in tudi podporo na teh področjih.

Drugi razlog, da je zakonodaja zaradi nenehnih sprememb in dopolnitev postala nepregledna, razdrobljena in težko razumljiva. Vse to je dejansko povzročilo pravni nered in zmedo pri izvajanju predpisov. S popravki zakonodaje dejansko delamo čistopis zakonodaje oziroma generalno čiščenje pravnega nereda. In vsi ti popravki obsegajo največji delež sprememb zakonodaje.

In seveda tretji razlog, ki obsega le okrog 20 odstotkov sprememb in dopolnitev zakonodaje, pa so nove določbe, ki gredo v smeri sistemskega prilagajanja našega sektorja na izzive, ki jih pred nas postavlja 21. stoletje. Gre za prilagoditev na podnebne spremembe, nove tehnologije, odnos do živali, varstvo potrošnikov, demografske trende in še bi lahko našteval.

Glede dialoga pa naslednje: priprava zakonov je potekala pregledno, strokovno in vključujoče, kljub očitkom o tajnosti priprave zakonodaje. Če samo omenim, kot je predhodnik sicer povedal, da nismo sodelovali s Kmetijsko gozdarsko zbornico, kar seveda ni res, tudi v njihovem delovnem področju, da preberem, da je strokovna mnenja v postopku spreminjanja predpisov in drugih dokumentov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Ja, seveda, saj zakoni so zdaj v javni obravnavi in zdaj pričakujemo njihove predloge, saj to je tudi bilo zmenjeno. In v zadnjih letih smo v bistvu z izzivi v kmetijstvu vodili številne razprave z nevladnimi organizacijami, strokovnjaki, institucijami in drugimi deležniki. Pogovarjali smo se tudi o ključnih temah, pregledali različne študije in analize ter upoštevali spremembe predpisov Evropske unije. Na podlagi teh ugotovitev so naši strokovni sodelavci na ministrstvu oblikovali osnutke rešitev ter jih dali v javno obravnavo; ta je sedaj odprta za vse in omogoča izmenjavo mnenj ter iskanje seveda najboljših rešitev. Ministrstvo se je javni, je k javni obravnavi pristopilo izjemno aktivno, saj želimo zagotoviti vključujočo, pregledno in strokovno razpravo, kar smo se dogovorili tudi s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Javna razprava traja od 45 do 75 dni, kar presega zakonsko določen minimum. Za vsak zakon je ustanovljena delovna skupina, v kateri sodelujejo različni deležniki, vključno s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije in v nekaterih primerih tudi Obrtno-podjetniško zbornico in združenje občin. Strokovni sodelavci ministrstva, ki pripravljajo zakonske spremembe, sodelujejo pri terenskih razpravah, ki jih organizira Kmetijsko gozdarska zbornica in se že odvijajo. Vse to počnemo z enim samim ciljem: izboljšati pogoje za kmeta, kmetijska podjetja, živali in naravo ter hkrati zagotoviti korist za potrošnike.

In če začnemo pri potrošniku, v bistvu z Zakonom o hrani bomo potrošniku omogočili večji dostop do kakovostne lokalne hrane. Uvaja se certifikat Manj odpadne hrane, spodbujamo donacijo hrane in s tem manj zavržene hrane. Trgovine s površino nad 400 kvadratnih metrov bodo zavezane k doniranju hrane, količine in kakovost donirane hrane pa bodo nadzorovane. Uvajamo tudi prostovoljno shemo kakovosti živil iz živali prijazne reje, ki spodbuja humane in trajnostne prakse pri reji živali. Povečujemo pristojnost varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, dajemo podlago za sprejem strategije na področju hrane za zagotavljanje večje prehranske varnosti, uvajamo dodatne sankcije v primeru zavajanja potrošnikov, saj bo proizvajalcem, vključenim v sheme kakovosti, odvzet certifikat in slednjega ne bodo mogli pridobiti takoj, ampak šele čez leto dni. Potrošnik bo dobil več informacij o sledljivosti pridelkov, z javnostjo podatka KMGMIDA bo namreč potrošnik točno vedel, iz katere kmetije prihaja pridelek, ki ga je kupil. Z Zakonom o varni hrani in krmi bomo natančno opredelili goljufive prakse ter uvedli ostrejše kazni. Tako bomo na primer na primer okrepili nadzor v obcestni prodaji sadja in zelenjave in zajezili zavajanje potrošnikov na področju prehranskih dopolnil.

In kaj bo v bistvu zakon, zakonski paket prinesel kmetu? Kmetijska gospodarstva bodo razvrščena v štiri kategorije kmetijskih gospodarstev glede na njihovo ekonomsko velikost, in sicer na samooskrbne, majhne razvojne in tržne. Kategorizacija bo omogočala oblikovanje ukrepov kmetijske politike, ki bodo bolj prilagojeni specifičnim potrebam kmetij. Tako bodo na primer majhne kmetije lažje prišle do ciljno, ciljnih podpor za njihovo delovanje, razvojne in tržne pa bodo deležne podpore, pomembne za njihovo večjo konkurenčnost. Samooskrbne kmetije so prepoznane kot pomembne z vidika ohranjanja vitalnega podeželja, poseljenosti, kulturne krajine in dodane vrednosti podeželskih območij. Gre za dohodkovne podpore, naložbene podpore in tudi podpore za izvajanje ekosistemskih storitev. Kmetijska zemljišča so osnovni gradnik pri pridelavi hrane, Slovenija pa jih sicer na žalost letno izgubi več kot tisoč hektarjev. Z novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih se bo v prvi fazi trajno zaščitilo 30 tisoč hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, v prihodnje pa, seveda v sodelovanju z občinami, približno še 350 tisoč hektarjev. Za spremembe in, za spremembo njihove namembnosti je predviden tudi dvig odškodnin. Nenazadnje bo za kmeta manj birokratskih ovir, ker Zakon o kmetijskih zemljiščih bo poenostavil postopke za izgradnjo namakalnih sistemov in rastlinjakov. Novela Zakona o gozdovih ureja izplačilo pavšalnih odškodnin zaradi nezmožnosti gospodarjenja zaradi razglasitve gozdov za gozdove s posebnim namenom in s tem zmanjšujemo administrativna bremena.

Zakon o kmetijstvu bo z opredelitvijo digitalnih rešitev zmanjšal administrativno obremenitev kmetijskih gospodarstev in organov. Celovito se ureja področje evidence podatkov, kar bo omogočilo sistemski pristop pri vodenju, upravljanju in vzdrževanju baz podatkov. Osnovno načelo pri tem je, da se podatek pridobi samo enkrat in se lahko potem uporabi za različne evidence, ki bodo med seboj povezane. S tem se bo bistveno omejilo administrativno breme za kmeta.

Z Zakonom o zdravju živali želimo preprečiti širjenje bolezni živali, ki povzročajo gospodarsko škodo, postopek preprečevanja in izkoreninjenja prenosljivih bolezni so namreč poenostavljeni. Novela Zakona o gozdovih uvaja tudi boljši nadzor v gozdovih, ki ga trenutno izvaja le 15 gozdarskih inšpektorjev, z novelo zakona pa bodo kršitve ugotavljali tudi delavci Zavoda za gozdove Slovenije. Te so povezane z vožnjo motornih vozil v naravnem okolju, vožnjo v gozdu s kolesi, čezmerno uporabo gozdnih prometnic, prepoved nabiranja plodov in rastlin ter nelegalno odlaganje odpadkov. Z zakonodajnimi spremembami bomo tako dodatno motivirali tudi mlade, da se odločijo za poklic kmeta; olajšali bomo kmetovanje hribovskim kmetijam, spodbudili razvoj ekološkega kmetijstva in uvedli nove sheme kakovosti. Zakonodajni paket pa je pomemben tudi za kmetijska in živilska podjetja. Zakonodaja je posodobljena in pregledna ter daje večji pomen agroživilski verigi. Spremembe spodbujajo povezovanje pridelovalcev in predelovalcev, vlaganje v tehnološki razvoj in prenos znanja, ukrepi pa so ciljno naravnani in sprejeti na podlagi dolgoročne strategije.

In naj na koncu zavrnem še očitek, ki v bistvu sloni na osnutkih zakona: uničujejo kmeta, da mu postavljajo življenje na glavo, da ga omejujejo pri delu in tako naprej. Kmetom se ne bo spremenilo življenje, ne bo se jim obrnil svet na glavo, kot nekateri poudarjajo. Kmetje in kmetijska podjetja so za prehransko varnost države ključna, zato bodo še vedno deležna vse potrebne podpore države z manj birokracije, njihovi predstavniki pa bodo vključeni v pripravo vseh podzakonskih aktov. Paket zakonov je dejansko šele prvi korak k pristopnim, k pristopnim strukturnim spremembam, ki bodo kmetom in vsem v kmetijstvu olajšali prilagajanje na sodobne izzive, ki jih ne moremo več reševati z ukrepi in miselnostjo preteklega stoletja. Hvala.

Hvala lepa državnemu sekretarju magistru Ervinu Kosiju.

Zdaj bom dala besedo ostalim vabljenim, kot sem rekla, in seveda prvemu predstavniku Kmetijsko gozdarske zbornice in tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, ki je v skladu z zakonom tudi uradno predstavnik slovenskih kmetov, doktor Jožetu Podgoršku. Potem vas bom pa prosila, da se boste javljali. Seveda bomo dali besedo, tudi tukaj je predstavnik slovenskega sindikata kmetov, ostali pa tudi boste vsi dobili besedo, kakor boste želeli, s tem samo, da vas bom prosila, da ste kratki oziroma da ne ponavljate tistega, kar bo verjetno zdaj malo daljši predstavitvi povedal predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, ampak predstavite svoje specialno področje.

Beseda je vaša, doktor Podgoršek.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Bom poskušal biti čim krajši kljub temu, da prihajajo v tem trenutku pripombe na Kmetijsko gozdarsko zbornico, na zakonodajo. Zdaj morda samo za informacijo, no. Kar se tiče Zakona o kmetijstvu, smo trenutno na enih 140 straneh samih pripomb. Seveda jih bo na koncu manj, zato ker bomo spravili v neko bolj berljivo obliko, ampak torej smo v tej fazi zbiranja pripomb, ki kar pridno prihajajo na samo zbornico.

Pa naj začnem uvodoma nekje tam kjer je prav, da poudarim. Zbornica pregleduje s to zakonodajo kot stanovska organizacija in ne politična organizacija, to res želim poudariti in bom na ta način tudi peljal današnjo razpravo glede same zbornice in predlogov zakonodaje. Na zbornici in tudi sam se strinjam, da je prenova zakonodaje potrebna. Zakon o kmetijstvu je bil že neberljiv, to vsi vemo. Potrebujemo zakon o hrani in zato pozdravljamo to namero ministrstva, da se je tega vendarle lotilo in pripravilo ta zakonodajni paket. Obžalujemo, da svet za kmetijstvo, in obžalujemo, da ministrstvo ni sprejelo sklepa sveta, posvetovalnega organa, torej Sveta za kmetijstvo in podeželje, ki je predlagalo umik zakonodaje, ampak ne glede na to pozdravljamo vendarle odločitev, da se podaljšuje rok javne razprave, da lahko vendarle o tej zakonodaji bolj obširno govorimo. In hkrati se tudi zahvaljujem ekipi ministrstva, ki resnično tvorno sodeluje pri predstavitvah na terenu. Do jutri bomo imeli, mislim, da celo Slovenijo obdelano skupaj z ekipo ministrstva, kar pomeni, da sedaj ta komunikacija teče. Res pa je, da v polpreteklosti pri pripravi teh zakonodajnih paketov nismo prav veliko sodelovali, to lahko poudarim. Sicer smo bili deležni predstavitve izhodišč zakonodaje, ampak mislim, da razen Zakona o kmetijskih zemljiščih, kjer smo resnično govorili o vsebini, smo drugje govorili bolj o kazalu vsebine, torej vedeli smo, v katero, kaj naj bi se spreminjalo v posamezni zakonodaji, ne pa na kakšen način. Prav tako pozdravljam odločitev ministrstva, ki se je odločilo, da po 20. februarju, torej naslednji teden, pričnemo z delovnimi skupinami za vsak zakon posebej, vendarle pa še vedno do teh sestankov pričakujemo to, kar je tudi ministrica obljubila na zadnjem usklajevanju med mano in ministrico, da dobimo vendarle analize in pa predvsem učinke nove zakonodaje, kajti brez učinkov bomo težko presojali ali so posamezni členi primerni, dobri ali ne. Kajti, če pogledamo zakonodajo, vidimo, da je zelo veliko členov v zelo veliki, v številnih členih je navedeno, da se podrobnosti urejajo s podzakonskimi akti in zato, ker jih še ni, in tudi razumemo, zakaj jih še ni, no, saj običajno imamo kar nekaj časa potem za te sprejeme podzakonskih aktov, ampak ker jih še ni, bi potrebovali vsaj nekako predvidene učinke oziroma smer, kam naj bi ti podzakonski akti šli. Ko se, ne vem, če že govorimo o tej kategoriji kmetijskih gospodarstev, načeloma je to lahko celo priložnost, temu a priori ne nasprotujemo, ampak v tem trenutku vemo čisto premalo, da bi lahko zelo konkretno o tem razpravljali.

No, torej, pa gremo vendarle tudi malo na vsebino. Tudi kmetijsko ministrstvo je na kratko predstavilo vsebino, zato bi tudi sam - brez skrbi, ne bom 140 strani pripomb bral, ampak bom se resnično lotil nekaterih ključnih, ključnih zadržkov, ki jih imamo pri tej zakonodaji. In eden od takšnih zadržkov oziroma ena od pripomb je ta, da razumemo, da se Zakon o kmetijstvu, zakon o hrani, zakon o varni hrani in krmi sprejemajo paketno. Seveda, zato ker Zakon o kmetijstvu je v bistvu razpadel na več teh zakonov razpadel, torej tehnično je šel na več različnih zakonov, ampak bi pa pri tem paketnem sprejemanju in pripravi te zakonodaje vendarle pričakovali malo več usklajenosti med vsemi temi tremi zakoni. Če smo že rekli, da gremo paketno, zato ker je Zakon o kmetijstvu se razdelil, zato ker je zdaj resda preglednejši, to moramo biti iskreni, ampak imamo nekaj, nekaj teh zadreg. Ena od teh je, da različni zakoni različno obravnavajo lokalni trg, ne, nekje je to cela Slovenija, pri majhnih količinah je 100 kilometrov.

Verjamem, da bo to še stvar diskusije. Tudi razumemo, ker smo se že zelo veliko o tem pogovarjali tudi z Upravo za varno hrano, da je verjetno pri majhnih količinah, da nam Evropska komisija ne dovoli celotno Slovenijo, pa smo rekli, dajmo pa 300 kilometrov, ne, pa smo tam približno na istem. Skratka, da poskušamo nekaj uskladiti lokalni trg.

Potem, ko govorimo o prehranski varnosti in suverenosti kot cilje kmetijske politike, pri Zakonu o kmetijstvu je ta cilj dobro naveden, ocenjujemo, da je dobro naveden, kajti prehranska suverenost se naslanja na nek način na samooskrbo. Pri zakonu o hrani pa o isti prehranski suverenosti govorimo na način dostopnosti do hrane, kar pomeni, da lahko pride od koderkoli, ne. Vsi vemo, kako je bilo ob covidu in kako je bilo ob začetku vojne v Ukrajini, ko so se samo za nekaj dni zamajale običajne poti žita v Slovenijo iz sosednje Madžarske, torej smo zelo hitro videli, da imamo z dostopnostjo oziroma prehranska suverenost ni enako dostopnost, kajti takrat je bil kar resen problem kako žito pripeljati v Slovenijo, ker so pač Madžari imeli nek svoj, svoj, svoj, takrat so po svoje reševali ta izziv. Sicer so potem to prenehali s to prakso, ampak nima veze, ne. Menimo, da je prav, da prehranska suverenost in varnost, kot je napisana v zakonu, temelji na v Sloveniji pridelani hrani, a ne, ker to, to imamo, torej dajmo to zakonodajo uskladiti.

Zdaj pri Zakonu o kmetijstvu imamo kar velik, veliko zadrego, ker se ukinja Svet za kmetijstvo in podeželje. Sicer se v zakonu je navedeno, da se lahko minister, ministrica, imenuje svoja posvetovalna telesa po svoji presoji, ne, ampak vendarle je Svet za kmetijstvo in podeželje posvetovalno telo, kjer je v zakonu določeno, kdo so predstavniki v tem, torej po posameznih inštitucijah in kakorkoli se potem vodstvo teh inštitucij menja, se potem menjajo tudi sami predstavniki po imenih in priimkih, medtem ko se točno ve, kdo v tem sodeluje. Predlagamo, da vsaj Svet za kmetijstvo in podeželje ohranimo v sedanji obliki, razumemo pa, da lahko minister potem imenuje tudi nekatera druga posvetovalna telesa. Zdaj se vendarle tudi sam dotaknem teh kategorij kmetijskih gospodarstev, ki sem jih danes že omenil. Pa ne bom ponavljal, kar je že državni sekretar uvodoma lepo predstavil, tukaj bi bili lahko verjetno bolj ambiciozni in pogrešamo to ambicioznost v zakonodaji. Če pogledamo nekatere sosednje države, zlasti Avstrijo, vemo da pri majhnih kmetijskih gospodarstvih znajo tam poiskati načine za resno debirokratizacijo, torej vemo, da v sosednji Avstriji lahko pri majhnih kmetijah tudi prva stopnja predelave, celo oddajanje sob do deset sob in tako naprej sodi v primarno dejavnost in je obdavčena po katastrskem dohodku, če prevedem v slovenski, v slovenski pravni red, in zato pravim, da ta kategorija kmetijskih gospodarstev je lahko priložnost, a priori temu ne nasprotujemo, ampak bi bilo zelo fajn, da vemo v katero smer bo potem v nadaljevanju šlo. Nekako se ne moremo strinjati kar z javnostjo KMG-MID. Sicer vemo, da ministrstvo tukaj vedno pojasnjuje, da gre za transparentnost, proti zavajanjem in tako naprej, ampak s KMG-MID lahko, torej vsak državljan pride do tudi nekaterih drugih aplikacij in praktično razgalimo kmetijo, če smo zelo iskreni, z dostopom do teh uradnih evidenc in do KMG-MID in tako naprej.

Verjetno v tej dobi računalništva lahko nekdo na trgu tudi izkoristi informacije, ki jih s tem pridobiva. Torej, če vemo, koliko imamo v nekem letu pšenice, lahko vplivamo na ceno in tako naprej, in bojim se, da na škodo slovenskega kmeta ne. Zdaj, tukaj bom vendarle dodal še, na nek način ministrstvo zagovarja javnost KMG-MID, a hkrati kmetje sami ne morejo pogledati za lastna izobraževanja, ki jih morajo izvajati zaradi KOPOP, in tako naprej, brez certifikata, Torej, preko e-kmetije lahko vstopajo, za kar pa rabi že certifikat e podpis in tako naprej. Torej, smo malo tukaj verjetno malo nekonsistentni. Ravno tako imamo zadrego, kjer predlagamo, da za spremljanje površin na terenu v primeru agencije, vendarle to opravljamo na način, da so lastniki obveščeni o tem pregledu sedaj ali pa, če se kmet pri oddaji subvencijske vloge odloči, da lahko je ta terenski ogled narejen brez njegovega obveščanja, s tem nimamo težav, sedaj kar z a priori, brez obveščanja in prisotnosti lastnika pa nekako malo nasprotujemo. Pogrešamo med deležniki KIS tudi zadruge in druge pravne osebe povezane s kmetijstvom. Ponovno predlagamo, da se zdaj, ko je prišla tudi ta pametna odločitev, da javna služba kmetijskega svetovanja ostane znotraj Kmetijsko gozdarske zbornice pa predlagamo, da vendarle ohranimo ta del člena, 124., da se tudi v bodoče izpolnjevanje in elektronska vložitev zbirne vloge opravi brezplačno, ker ne vidim razloga, zakaj bi bila lahko brezplačna vložitev subvencijske vloge samo v primeru, da se javna služba pripelje na ministrstvo, saj gre za praktično samo zagotoviti je treba finančna sredstva ali je to pri ministrstvu ali je to pri javni službi, preko KGZS, ni več tukaj nimamo nekih zadreg.

Potem, če grem na Zakon o kmetijskih zemljiščih. Tukaj podpiramo ambicioznost pri trajno varovanih kmetijskih zemljiščih, vendarle se spomnimo tudi svojega preteklega življenja, vedno so kmečke organizacije, nevladne organizacije pričakovale večjo ambicioznost pri zaščiti kmetijskih zemljišč pred pozidavo, zato to pozdravljamo. Predlagamo pa, da se državna in zasebna zemljišča vključuje v trajno varovana kmetijska zemljišča istočasno, ker sicer tvegamo, da bomo najprej zaščitili državna zemljišča, ko bodo pa občine pripravljale projekte za, ne vem, kolesarske steze ali kaj podobnega, ne bo šlo pa vedno samo po privatnih zemljiščih, zato ker so državna že zaščitena kot trajno varovana kmetijska zemljišča. Zato predlagamo tukaj pohitritev, absolutno to podpiramo kot enostopenjski korak.

Zdaj, pri agrofotovoltaiki in pri fotovoltaiki imamo malo zadreg, ker v tem zakonu ocenjujemo, da se odpirajo možnosti za, kako temu rečemo, energetske barone, tiste ki imajo sredstva, da bodo lahko investirali na kmetijska zemljišča za agrofotovoltaiko oziroma fotovoltaike. Kmetje tega ne bodo počeli, ne, zato ker, pač to vemo, nimajo denarja, nimajo sredstev, da bi lahko to počeli na ta način, da bi investirali v neke večje površine, zato smo tukaj do tega dela kar zadržani. Hkrati pa ta isti zakon v 6. členu celo omejuje rabo energije iz fotonapetostnih naprav na strehah kmetijskih objektov izključno na rabo električne energije v tem objektu, a ne, mi pa vemo, da imamo na kmetijah remize, torej skladišča za stroje in tako naprej, kjer praktično ni nobene porabe energije, je pa zelo veliko streh. In ne vem, zakaj bi morali dopustiti, da investiramo na agrofotovoltaiko in da tam nekdo služi na objektu, pa lahko kmet ne uporablja energijo izključno za ta isti objekt, niti ne za svojo celo kmetijo. Torej menimo, da tu je ta, da je v tem delu ta zakon kar nerodno pripravljen in preveč omejujemo kmeta in odpiramo zadevo za ostale investitorje. Prav tako imamo malo težavo s temi bonitetnimi točkami, ne; 20 bonitete za a fotovoltaiko, 35 za agrofotovoltaiko, za vetrne elektrarne celo 40, torej možnost postavitve na kmetijskih zemljiščih do bonitete 40. Tako, da menimo, da je tukaj, se odpira neka vrata za neke investitorje, kmeta pa na drugi strani želimo povsem omejiti pri prodaji električne energije.

Pa če grem naprej, Zakon o gozdovih. Tukaj pogrešamo oziroma na nek način, ja, menimo, da ni prava odločitev, da se iz zakona umika protipožarna varnost gozdov na Krasu, ki je zdaj v zakonu že nekako zakon..., je zakonska norma. Po novem zakonu se to umika. Že omenjene odškodnine za varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom se naj bi izplačevale s pavšalno, s pavšalom. Ne strinjamo, lahko ostanemo pri pavšalu, vendarle pa se ne strinjamo s tem, da pa če kmet zahteva višjo odškodnino, da mora sam plačati cenitev in tako naprej. Zato predlagamo, da se vendarle v primeru nestrinjanja z nekim pavšalom cenitev naredi na stroške Republike Slovenije. Največjo zadrego imamo pri Zakonu o gozdovih, ukinitev svetov območnih enot Zavoda za gozdove in pa tudi zmanjšanje sveta Zavoda za gozdove, torej centralnega zavoda za gozdove. Sicer se strinjamo, da je obstoječi svet preširok, preglomazen, vendarle pa nas skrbi sestava. Če je imel zdaj zavod, mislim, da je bilo do zdaj 27 članov v Zavodu za gozdove, pa me bodo kolegi popravili, če sem se za kakšnega zmotil, od tega, mislim, da jih je bilo šest s strani ustanovitelja. Tako je. Skratka so, je imel ustanovitelj šest v 27-članskem svetu. No, po novem imamo devetčlanski svet, od tega ustanovitelj pet, torej bistveno večino. In menimo, da Zavod za gozdove, bi že bilo prav, da imajo v njem večino tisti, o katerih govorimo. Po zdajšnji, po predlogu zakona naj bi imeli predstavniki lastnikov gozdov zgolj enega člana v zavodu, v svetu Zavoda za gozdove. Zakaj nasprotujemo ukinitvi svetov območnih enot? Zato, ker po predlogu zakona se pripravlja rešitev tako imenovanih posvetovalnih teles. Posvetovalno telo nima nikoli enakega značaja kot svet. Videli smo tudi, Svet za kmetijstvo in podeželje je posvetovalno telo, tam se je pač sprejel sklep kot se je, ministrstvo ga je sprejelo oziroma ga ni sprejelo oziroma en sklep je, drugega ni, medtem ko svet območnih enot ima pa vendarle značaj potrjevanja dokumentov, torej je njegova vloga bistveno drugačna. Zato predlagamo, da tukaj naredimo še resen razmislek, kako vendarle lastnike gozdov vključiti v aktivno vlogo tudi v tem delu, torej ne šele v javni razpravi ampak v fazi priprave teh, teh dokumentov.

Zdaj, če gremo naprej na Zakon o hrani. Zakon ... Pa bom se dotaknil še Zakona o varni hrani in krmi. Ta dva zakona, predvsem Zakon o varni hrani in krmi v večjem delu, v enem delu tudi Zakon o hrani, temelji na številnih evropskih uredbah in pravilnikih, kar sicer nimamo nobenih zadreg. Razumemo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, Službe Vlade za zakonodajo, pardon, ki pravi, da ne smemo v Sloveniji nacionalno zakonodajo prepisovati uredbe evropske, to vse razumemo, ampak bi bilo verjetno zelo dobro, da če bodo ti zakoni sprejeti, in tukaj že zdaj dajemo ta poziv, da se pripravi nek, nek, nek čistopis potem ali pa neka navodila, kako se potem res, resnično ta zakon lahko izvaja. Kajti danes, če hočeš razumeti Zakon o varni hrani in krmi, moraš imeti bolj kot ne pogosto odprte štiri različne dokumente zato, da sploh razumeš kaj hočemo pri posameznem členu narediti. Si ne predstavljam, da bi čisto vsi nosilci dejavnosti bili pravno dovolj podkovani, da bi razumeli, kaj vse moraš narediti za to, da lahko pravilno deluješ.

Torej, ta del je kar zapleten s tega zornega kota. Kot sem že dejal, v Zakonu o hrani res pozdravljamo določitev celotne Slovenije kot lokalni trg, predlagamo dopolnitev EU sheme še za gorski, ki nekatere države okoli nas ga imajo, zdaj ne vem, morda že je ali ni, ampak to se bomo še o tem pogovarjali. Podpiramo tudi namero o zmanjšanju odpadne hrane pri prodaji, vendar ne vemo, če je pravi način, kot je zdaj v zakonu napisan, torej, da bodo vse trgovske verige z nad 400 kvadratov morale donirati hrano ali pa morale podpisati nek, neko pogodbo o doniranju hrane, kajti to donacijo bo na koncu plačal dobavitelj, kajne, ali je to kmetje, to živilsko podjetje, torej, kajne. Menim, da bi lahko šli po drugačni poti, če se spomnimo pred leti, ko se je v Zakonu o kmetijstvu, ko so se navajale nedovoljena ravnanja, nepoštene prakse, smo to rešili pri kruhu. Pri kruhu se je z zakonom bistveno zmanjšal odpadek tega kruha v trgovskih verigah, ko je bilo vračilo prepovedano po tem zakonu.

Morda še beseda o varuhu. Tudi tukaj ne glede na moje preteklo življenje ali pa delo, no, lahko rečem, da menim, da ni prav, da varuha, tako kot smo zapisali v zakon, verjetno bomo lahko dobili varuha samo penzionista, torej nekdo, ki bi se ob službi, ker je to zgolj funkcija, še tri dni ukvarjal z verigo preskrbe s hrano, verjetno tehnično ne gre, če smo zelo iskreni. Zdaj, ali pustimo, kot je do sedaj, ali pa gremo v profesionalizacijo varuha, kajne, ker to neka vmesna verzija, če smo zelo iskreni, bomo bistveno zmanjšali nabor kvalitetnih varuhov za ta namen.

Zdaj, pri Zakonu o varni hrani in krmi sem že nekaj tega omenil, bom zelo, zelo, zelo kratek. Predlagamo bolj jasno podlago za uvedbo masnih bilanc in pa imamo velik zadržek pri dikciji v zakonu, v predlogu zakona, ki omejuje domače koline, torej, če hočeš imeti doma koline s pujsi, moraš imeti tega pujsa tri mesece v reji ali perutnino en mesec v reji, ker menim, da marsikdo pač ima koline za svojo domačo potrebo, za domačo skrinjo. Marsikdo gre pujsa kupiti, ga pripelje domov, naredi koline in je stvar končana. Ne vem, zakaj bi morali imeti to dikcijo, kajti koline nikjer niso navedene kot izključno za kmetije, ampak so dovoljena raba kolin tudi širše in tukaj predlagamo razmislek tudi v tem delu.

Pri Zakonu o zdravju živali, bom najkrajši. To je zelo tehnični zakon, ga ni kaj veliko sploh za komentirati. Morda samo v tem delu, no, da predlagamo, da je vendarle lastnik živali bolj, bolj, definirano, da je v zakonu bolj jasna definicija sodelovanja lastnikov živali pri veterinarskih pregledih in pri veterinarskem nadzoru. Z direktorico uprave sva se o tem že pogovarjala. Morda je pravilno napisano, samo še čisto ne razumemo, zato tega zaenkrat ne problematiziramo. Ker smo pa rekli, da Zakona o zaščiti živali ne obravnavamo, bi jaz s tem zaključil.

Morda samo še eno misel čisto za konec. Resnično pogrešam, no, to aktivno vlogo ministrstva v fazi priprave zakonodaje. Tudi videli smo odgovore, ki jih je ministrstvo dalo gospodu, slišali smo odgovore, ki jih je ministrstvo dalo gospodu Liscu, da zaradi konflikta interesov in tako naprej, naj ne bi deležniki sodelovali v pripravi zakonodaje. Sam lahko rečem, da po izkušnjah ponovno preteklega življenja lahko zatrdim, da smo vsaj za Zakon o zaščiti živali šli in skupaj z Odborom za kmetijstvo celo pogledati v zavetišče, da smo šli, da smo delali zakon skupaj z veterinarsko stroko, s predstavniki kmetov, in to še daleč pred javno razpravo in šli smo do vseh poslanskih skupin, koalicije in opozicije, vseh, kajne. Pa, če smo zelo iskreni, to se je na koncu tudi rezultiralo v glasovanju, kajne, v manjšinski Janševi vladi smo imeli takrat 78 glasov za ta zakon, kajne, en glas je bil proti, en, ki se je zmotil, tudi to vemo kdo, ampak pustimo, kajne, kar pomeni, da je bilo veliko dela pripravljenega, opravljenega še pred javno razgrnitvijo, pred e-demokracijo, kajti vemo tudi, da ko enkrat zakon na eDemokraciji, se težko kaj velikega spreminja. Jaz sem zelo vesel, da je zdaj že popravljen Zakon o kmetijstvu, kjer se javna služba vrača nazaj na Kmetijsko gozdarsko zbornico. Moram reči, da sem vesel, da se zdaj končno ne pogovarjamo pri zakonodaji o politiki, ampak se pogovarjamo o členih in o vsebini, in ta sprememba, ta odločitev ministrstva je zagotovo vrnila razpravo na vsebino.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Rada vas bi opomnila, da je daljša predstavitev predsednika zbornice seveda pomenila, da je verjetno govoril tudi v vašem imenu. Zato, ko vam bom dala besedo, bi rada, da se ne ponavljate, ampak da sledite predlaganim sklepom, ki jih je tudi predstavnik predlagatelja predstavil. To se pravi, generalno se pogovarjamo o tem ali bo ta zakonodaja šla naprej ali bomo sprejeli sklep, da se zakone umakne in da se dela najprej v delovnih skupinah in jih ponovno da potem na eDemokracijo, potem pa sledijo še drugi sklepi.

Vendar je prej prosil za besedo poslanec Robert Janev, ki bi rad dal postopkovni predlog, zato mu zdaj dajem besedo. Izvoli.

Ja, predsednica, hvala.

Ja, kakor ste vi uvodoma v bistvu nekako navedli, jaz se popolnoma strinjam z vami. Namreč jaz mislim tu, da gremo v napačno smer, vsaj po zadnjem razpravljavcu lahko to rečem. Zakaj? Kajti zakonodajni postopki so zelo jasni in trenutno smo v fazi, ko to niti ni prišlo še do parlamenta, kaj šele, da bi to odločala Vlada. Mi smo v izhodiščih, torej v javni obravnavi, kar pomeni, da v tej točki lahko popolnoma vsi deležniki dajo pripombe. In kolikor je bilo razumeti, me veseli, da se, da se je ministrstvo tudi odločilo zdaj za ustanovitev te delovne skupine, v kateri bodo vsi prisotni in da bodo podajali namreč tudi pripombe na te zakone, ki so trenutno na e-Demokraciji. Ker to je pravilni postopek. Ker v nasprotnem lahko današnjo sejo jemljemo kot neko vrsto lobiranja, ker nenazadnje so se tu izpostavili tudi določeni členi. Mi smo tu nenazadnje odločevalci, ki smo politični odločevalci, in jaz upam, da bomo današnjo razpravo in današnjo sejo peljali tako, kakor to veleva zakonodaja, in jaz verjamem, da bo predsednica temu tudi naredila red in javno dala vedeti, da se s postopki še niti ni začela zgodba zakonodajnega postopka.

Jaz nisem strokovnjak s področja kmetijstva, jaz bi želel da se te stvari, o katerih je danes nenazadnje tudi dokaj korektno razpravljal predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice, to lahko priznam, ampak bi želel ne slišati to na ta način, da se danes neki členi izpostavljajo, dokler ne bodo formirani v bistvu predlogi, ker to je predlog zakona, torej zakon ki bo šel na Vlado. Jaz želim takrat, da se politika dejansko začne ukvarjati s tistim, kar je njeno nenazadnje tudi poslanstvo. Tako, da še enkrat seveda pričakujem, da danes se pogovarjamo o teh postopkih in jaz verjamem, da te postopke lahko peljemo na ta način, kakor to veleva zakonodaja.

Hvala.

Jaz se kolegu Janevu zahvaljujem, opozoril je na pravo stvar. Tudi sama sem na začetku rekla, da moramo si priznati, da je zakonodaja zdaj v najširši javni razpravi, kar je možno, in da smo dolžni vsi, ki kaj vemo in hočemo pomagati kmetijstvu, se zdaj aktivno vključiti v postopek sprejema te zakonodaje. Ko bo pa prišla zakonodaja v Državni zbor, bomo pa lahko se tudi lotili, tako kot je tretji sklep današnjega predlagatelja, z javno razpravo. Danes ne sme ta seja izpasti kot javna razprava o posameznih zakonih, zato ker za to še res ni poslovniških razlogov oziroma ni poslovniških pogojev. Ampak glede na to, da so se danes odzvali vsi, ki v kmetijstvu nekaj pomenijo, znajo in hočejo pomagati slovenskemu kmetijstvu, bom zdaj vam dala besedo, s tem da vas res prosim, da probate slediti cilju ali bomo s to zakonodajo, tako kot si je ministrstvo zastavilo, nadaljevali ali bomo stopili en korak nazaj, tako kot legitimno predlaga Poslanska skupina SDS. Vsekakor pa moramo tudi biti spoštljivi.do časa en drugega, zato ne bi rada spet, da se ponavljamo, ampak da samo vsak od vas, ki je res dragocen, da je med nami, pove svoje mnenje in sledimo, to se pravi proceduri. Sprašujemo se ali imamo dovolj časa, da to zakonodajo pripravimo takšno, ki bo najboljša za slovenskega kmeta, ker samo zaradi njega in posledično tudi industrije, je ta zakonodaja napisana, ali jo, kot smo rekli, ustavimo. Pa gremo še enkrat od začetka ali pač pot nadaljujemo. Glejte, jaz sem zdaj že dobila nekaj prijav, zato jih bom zdaj prebrala, tako kot so se prijavili, potem vas pa prosim, da se tudi drugi prijavite. Zdaj se je naslednji prijavil k kratki razpravi gospod Anton Medved in mislim, da se strinjate, kot predstavnik sindikata kmetov, da dobi besedo takoj za predstavnikom Kmetijsko gozdarske zbornice. Z nami je tudi gospod Branko Ravnik, varuh odnosov v prehranski verigi, ki se je naslednji prijavil in še Janez Beja, Združenje hribovskih in gorskih kmetov, so v tem trenutku prijavljeni, potem je gospod Noč, potem bomo dali gospod Roblek in tako naprej.

Saj se boste sproti, ja, ja, se boste sproti, se opravičujem, prijavljali, ampak po tem vrstnem redu. Da boste pripravljeni, izvolite gospod Medved, za njim gospod Ravnik. Ja, izvolite gospod kolega.

Hvala predsednica. Še enkrat se bom oglasil. Jaz dajem predlog, da se danes ne polemizira o posameznih zakonih, ampak tisti, ki bodo razpravljali, da naj gledajo v luči tega, da nekaj predlagajo za naprej, ne pa za to, da nekaj v zakonu, v predlogu zakona je v redu ali pa ni v redu, ker na ta način bomo dejansko peljali to sejo v pravo smer. Hvala.