Kolegice in kolegi, jaz vas lepo prosim, da se vrnemo v dvorano, ura je že čas, da začnemo še eno nujno sejo, ki bo zelo kratka, zelo strokovna. In če boste podprli tudi predloge sklepov bo lahko imela zelo konkreten vpliv na življenje kmetov, da jim pomagamo zdaj, ko se je zgodilo nekaj, na kar sami seveda nimajo vpliva. Bom vprašala, ali smo sklepčni in če dejansko že lahko začnemo glede na to, da smo sklepčni.

Začenjam uradno 35. nujno sejo odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Hvala vsem, ki ste prišli. Poslanke in poslanci, ki ste danes tukaj že od 9. ure zjutraj in gostom, ki jih bom kasneje predstavila.

Najprej bom prebrala pooblastila za nadomeščanje: Katarina Štravs nadomešča Jerneja Žnidaršiča. Sara Žibret je tukaj nadomešča Tomaža Laha. Magistra Alma Intihar nadomešča Aleša Rezarja, Bojan Podkrajšek nadomešča Jožefa Jelena in Franc Medic nadomešča Jožeta Horvata. Polovico imamo nadomestnih članov, vendar so tukaj.

Gremo k sprejetju dnevnega reda. Kot ste že sami dobili s sklicem 18. februarja predlog dnevnega reda je takšen, da obravnavamo točko Pojav bolezni modrikastega jezika in pobuda za financiranje cepljenja. Glede na to, da nisem dobila predlogov za spremembo dnevnega reda, bomo ta dnevni red tudi obravnavali. Za kratko predstavitev potrebe po nujni seji in potrebe po sklepu, ki je tukaj seveda najpomembnejši, bom sama v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, ki smo predlagali nujno sejo, predstavila razloge.

Namreč, kot vsi veste, se je v naši državi letos pojavila bolezen modrikastega jezika, ki mu kratko rečemo btv. Bolezen je sicer veterinarjem dobro znana, žal pa je tudi dobro znana kmetom, ker je ta bolezen dejansko že v naši državi bila. Bolezen, ki prizadene predvsem parkljarje, to se pravi, prizadene govedo in ovce, je razširjena tako rekoč po celi Evropi. Zato je bilo vprašanje časa, kdaj se bo pojavila tudi pri nas. Pojavila se je sicer sredi zime, ko je nismo pričakovali, kar jasno kaže, da bolezen ubira svoja pota in da nikoli ne vemo, kdaj se bo pojavila. Zato je toliko bolj pomembno obveščanje, osveščanje rejcev in na drugi strani pripravljenost služb. Tukaj mislim seveda najprej na administrativno veterino, ki jo predstavlja Uprava za varno hrano, kot tudi terenske veterinarje, ki se dejansko srečujejo vsak dan s kmeti in najbolje poznajo njihove potrebe, predvsem pa strahove v tem primeru. V javnosti smo sicer naleteli na nekaj, bi rekli, zdrsov obveščanja uprave. Kajti mislim, da je bila bolezen, to je prisotnost virusa, potrjena v našem nacionalnem laboratoriju že kar 31. januarja, s tem, da smo, tako uprava, morali čakati na dejansko potrditev, izvid iz laboratorija Evropske unije. Zato seveda ni nobenega pravega razloga, vendar čakali smo. Na koncu se je uprava odzvala najprej tako, da je sklicala državno središče za nadzor bolezni, ki je edino pristojno, da odredi ukrepe. In upam, da so ti ukrepi na posestvu tudi že izvedeni. Ne glede na to, kaj in koliko in kdaj smo bili v javnosti, posebno pa kmetje, obveščeni o pojavu te bolezni, ki se jo kmetje dobro zavedajo, kako je lahko nevarna, smo slišali, žal, s strani uprave tudi, da zdaj ni velike možnosti, da bi se širila. Predvsem pa skrbi stavek, da bolezen ni smrtna oziroma da bolezen ne predstavlja velikega tveganja za slovensko kmetijstvo. Sama sem prepričana v nasprotno. Bolezen je lahko tudi smrtna, predvsem odvisno od tega, kateri tip se pojavi. Nevarna je seveda, kot smo rekli, za govedo in seveda za drobnico. Povzroča zelo veliko gospodarsko škodo in ravno zaradi tega je bilo že v preteklosti uvedeno cepljenje proti tej bolezni.

Zdaj pa k bistvu problema. Glede na to, da je bolezen neozdravljiva in da je edino učinkovito sredstvo poleg biovarnostnih ukrepov, ker tukaj niti ne delujejo najboljše, saj vemo, da jo prenašajo krvosese mušice, to se pravi, da je edini učinkoviti ukrep dejansko zaščita živali s cepljenjem. Zaradi tega v Novi Sloveniji predlagamo, da v kolikor se bi kmetje odločili za cepljenje, ponavljam pa, da je uprava že javno rekla, da kmete poziva k cepljenju, da se država odloči po vzoru drugih držav, da to cepljenje kmetom plačuje. Kajti, dejstvo je, da tudi po cepljenju lahko nastanejo določene težave. In dejstvo je, da v vsakem primeru bolezen, vsaj gospodarsko bo imela vpliv na posamezno kmetijo, če se bo in ko se bo tam pojavila in na koncu tudi na celotno slovensko kmetijstvo. Zaradi tega bi pozvala, kot sem rekla, odločevalce, da v dobri veri, da se da bolezen omejiti, se gre v cepljenje in da, kot sem rekla, po vzoru razvitih evropskih držav se tudi pri nas se lotimo zatiranja te bolezni tudi s preventivnim cepljenjem.

Zdaj bi prosila najprej predstavnike ministrstva oziroma verjetno je najboljše, da dam besedo direktorici uprave, da nam zelo na kratko pove, kakšna je v tem trenutku situacija v naši državi, koliko je živali pozitivne, od kod so te živali, so domače, so cepljene, niso cepljene. Kot vemo poleg protiteles so bili najdeni tudi z molekularno metodo, laboratorijsko, segmenti virusa, to se pravi, virus tukaj imamo, tu ni debate. In predvsem, kako uprava gleda na možnost cepljenja oziroma ali se bo odločila morda za obvezno cepljenje ali kot smo za zdaj zaznali, izključno za priporočeno cepljenje. In če se bo, potem se moramo vprašati naslednje vprašanje, zato imamo tukaj tudi goste, ali je to cepivo na voljo in v kolikem času ga lahko dobavijo? Kajti ne pozabimo, ne glede na to, današnje temperature, da je zunaj zelo hladno, se lahko temperature zelo hitro dvignejo na nivo, ko bodo mušice začele letati. In takrat bi pravzaprav že pričakovali, da bi bile živali, ki so dovzetne za to bolezen, cepljenje oziroma da bi že v tem času imeli na voljo cepivo oziroma da bi veterinarji se zorganizirali. Da bi kmetom lahko to zaščito nudili.

Vida Znoj, kolegica, izvoli, beseda je tvoja.

Hvala predsednici za besedo. Jaz se bom pa še vseeno v bistvu opredelila do teh tako imenovanih zdrsov uprave, ker dejansko niso bili. Zdaj, samo najprej naj povem, da najprej je bilo rečeno, da gre za hudo nalezljivo bolezen. Moramo vedeti, da gre za bolezen, ki je bila včasih razporejena na listo A na listo C, kar je tudi v bistvu, spreminjajo se sami ukrepi. Gre za bolezen, ki jo prenašajo krvosese mušice, to se pravi, gre za vektorsko bolezen. In gre za dejstvo, da 31. 1. smo bili mi prvič neuradno obveščeni, od 4. 2. smo dobili uradni izvid. s strani nacionalnega referenčnega laboratorija, to se pravi samega NVI. Naj jasno povem, da Nacionalni veterinarski inštitut dela laboratorijske analize. Zakonodaja predpisuje, kdo potrjuje bolezen oziroma kdo jo razglasi in to je uprava za varno hrano, nikakor in to v bistvu ni nacionalni veterinarski inštitut. In dejstvo je, da ni samo analiza tista, na podlagi katere, na podlagi katere se razglasi, ali imamo bolezen ali ne. Ker rabimo še klinični pregled in se na podlagi kliničnega pregleda ali pozitivnih rezultatov v bistvu se postavi sum. In mi smo postavili četrtega, drugega sum, potem smo petega, drugega sklicali DSNB, obvestili smo tudi o sumu komisijo in tudi javnost. Toliko o tem. To, da se bolezen, zakaj smo zdaj ugotovili bolezen v tem obdobju, je iz razloga v tem, da imamo, v bistvu, smo imeli status države proste bolezni in se izvajajo / nerazumljivo/, to se pravi, v bistvu gre za kontrolno vzorčenje, kontrolne črede znanih živali. In na podlagi tega v bistvu je bilo potem najprej serologija je pokazala, gre za elisa teste, protitelesa. Pri prvo po prvem telesu, testu je treba v bistvu odvzeti ponovni vzorec. Odrejeni so bili tudi prepovedi premikov teh živali. Potem je bilo ponovno odvzeti krvni vzorci dela. se je v bistvu PCR. Še nekaj, kar se v bistvu vsi pozabljajo, gre za usmeritve EURL, v katerih primerih govorimo o bolezni in je v bistvu sovpada. Ne gre samo za laboratorijsko analizo, ampak ali imamo tudi razvite klinične znake ali jih nimamo. Klinični znaki niso obvezni, če v bistvu imamo izolirano samega povzročitelja. In dejstvo je, da glede na to, da imamo status države proste bolezni, je, najprej je bilo rečeno v javnosti, da na ta način v bistvu ščitimo kmete, pa trgovanje in na ta način. Ampak glede na to, da je bolezen večinoma prisotna v vseh drugih državah članicah. To, da smo imeli status uradno proste države, je bil eden izmed dejavnikov, s katerim smo učinkovito, v bistvu posredno tudi ščitili vnos bolezni v državo. Ker iz teh držav, kjer je bila prisotna bolezen, tudi trgovanje ni bilo mogoče. In temu smo obvestili, v bistvu, o tem smo se pogovarjali že v oktobru tudi s Kmetijsko-gozdarsko zbornico, ker se je pojavila težava. Pri pitovnih teletih. In je bilo. takrat smo jasno povedali, da mi kot država, dokler imamo status derogacije, da bi se lahko iz drugih držav, kjer je prisotna ali sev 3 ali sev 4 ne bomo v bistvu pristali. ker na ta način ogrožamo celotno drugo populacijo.

Potem navedeno je v bistvu bilo tudi v sklicu, da direktorica je zavajala javnost in si kupovala čas za ukrepanje. Mislim, da sem jasno povedala, da ni bilo nobenega zavajanja. Obvestili smo o sumu, obvestili smo in na spletnih straneh in na komisijo, v bistvu je bila tudi sklicana tiskovka, kjer smo tudi obvestili same novinarje. Na DSNB je bilo dogovorjeno, da se gre potrditev tudi v dogovoru za nacionalni referenčni laboratorij, da gre v potrditev v EURL. Glede na to, da trenutno imamo brez vektorsko obdobje in so bile prepovedi v bistvu tudi premiki teh živali, tveganje za samo kroženje bolezni je minimalno oziroma ga praktično ni. In zato smo šli v potrditev, ker si nismo želeli, da razglasimo nekaj oziroma kar v bistvu nimamo čisto uradno potrjeno. Podobno postopamo tudi v drugih primerih, kjer v bistvu imamo status države proste bolezni. Še nekaj naj povem, da se je v bistvu, enako je tudi Nacionalni referenčni laboratorij v bistvu potrdil, da to ne gre za nobeno neustaljeno prakso.

Glede ogrožanja je pa treba nekaj povedati. Da imamo, trenutno imamo tri seve, to so v bistvu sama BTV ima 24 sevov. Trenutno krožijo po Evropi trojka, štirka, pa osemka. Zdaj to štirka je verjetno tudi zaradi tega, ker je se je izvajalo cepljenje po Evropi, poteka bolj ali manj subklinično, je manj težav. Sem govorila z drugimi direktorji veterinarskih služb, ker imajo že v letu 2024 so imeli s tem probleme. Bistveno več težav imajo s trojko. Pri trojki je to težava. Da trenutno na voljo, ko so ta cepiva, ki so na voljo, znižujejo gospodarsko škodo, ne preprečujejo pa verimije. In tudi to je v bistvu omejitev pri samem trgovanju, ker trenutno certifikata ne morejo uradni veterinarji pristojnih organov potrditi, ker je v certifikatu napisano, tudi če je cepljena s trojko. Da je v času imunosti. Vsa ta cepiva trenutno nimajo določenega. Obdobja imunosti in je težava pri certificiranju. Nekatere države imajo medsebojne bilateralne dogovore glede tega.

Glede v navedbi v sklicu upad govedorejskih kmetij. Zdaj sam BTV ne more bistveno vplivati na trend upadanja govedorejskih kmetij. Recimo v letu 2006-2007 je bil BTV8 prvič pojav, razširjen države severozahodne Evrope, pri čemer do nas ni prišel. Širjenje BTV4 nas je doseglo iz jugovzhodne Evrope, kljub kliničnim primerom te bolezni občutnejših škod, saj pri nas ni bilo. Se pa poroča pri BTV3, pa predvsem, bom rekla, pri, so poročali ne tako pri govedu, ampak pri drobnici, da so škode v nekaterih drugih državah vsaj trenutno večje.

Ali lahko, kolegica, vas preusmerim na tisto vprašanje glede cepljenja...

Saj zdaj grem pa na cepljenje, zdaj bi pa dala v bistvu glede samega cepljenja. Prakse po Evropi so različne. Obvezno cepljenje proti BTV3 izvajajo Belgija, Španija, Francija, s tem da stroški nabave cepiva krijejo iz proračuna v Belgiji dve tretjini stroškov in Španija nabava cepiva poteka preko pristojnega organa, medtem ko Francija plača iz proračuna le aplikacijo zdravila. V ostalih državah, kjer je BTV3 prisoten, to se pravi Avstrija, Češka, Nemčija, Danska, Italija, Poljska, Švedska, Portugalska, omogočajo prostovoljno cepljenje z določeno višino sofinanciranja s strani države za samo nabavo oziroma za aplikacijo cepiva. Nekatere države zagotavljajo odškodnine za poginule živali, ampak te države so v manjši meri. Hrvaška in Avstrija imata cepljenje proti BTV4 štiri prostovoljno, stroške nabave cepiva aplikacije krijejo rejci. Od države, v katerih je potrjen BTV8 imajo obvezno cepljenje samo Španija in Francija.

Zdaj pa naše izkušnje s cepljenjem proti BTV4, to je bilo v petih zaporednih letih, v obdobju 2017- 2021, na podlagi česar smo pridobili status države proste bolezni, da kljub zagotavljanju brezplačnega cepljenja, kar je bilo na eni strani velik logistični in finančni zalogaj in je omogočila nemoteno trgovanje z živali, veliko število rejcev temu nasprotovalo. Pri tem je treba...

Ali uprava priporoča cepljenje ali ne? To čakamo.

No, saj, kar se naše, mi smo o tem obvestili, v bistvu je treba vedeti, glede cepljenja je tako, da mi smo o tem obvestili tudi kmetijsko gozdarsko zbornico, da je treba najprej izkazati interes, ali imamo interesente oziroma rejce, da bodo cepili živali. Ko bomo videli interes, se bomo pa v bistvu lahko tudi o nadaljnjih ukrepih. Ali gre sploh sofinanciranje s strani države za interventni vnos ali za aplikacije zdravila? V kolikor mi pa kot država v statuse proste bolezni dejansko ne bomo šli, glede na to, kako se bolezen širi in bo verjetno ratala endemična v Evropi.

Bo pa uprava za varno hrano pri tem aktivno sodelovala, ker...

...saj smo že do zdaj.

Ker interes pomeni, da bo treba, če se izkaže, tudi zdravilo oziroma cepivo nabaviti.

Ja, saj v bistvu, saj lahko mislim, da kolega tudi potrdi, mi smo že v oktobru ali novembru, smo vas kontaktirali, kakšne so možnosti glede dobave BTV3, ker mi smo vedeli, da prej ali slej nas bo BTV v bistvu dosegel. Tako da smo mi že v jesenskem času in s Kmetijsko-gozdarsko zbornico in z vami v bistvu že kontaktirali glede tega.