Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo odbora, ki je sedaj malo pozornosti, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo sedaj na 2. točko dnevnega reda, zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 25. februarja 2025. Gradivo k 2. in 3. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 20. februarja 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. pri tej točki prav tako prosim magistra Marka Štucina, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta, izvolite.

Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo odbora, ki je sedaj malo pozornosti, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo sedaj na 2. točko dnevnega reda, zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 25. februarja 2025. Gradivo k 2. in 3. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 20. februarja 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. pri tej točki prav tako prosim magistra Marka Štucina, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta, izvolite.

Hvala lepa oba predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 25. februarja v Bruslju. Prva točka bo priprava Evropskega sveta, ki bo potekal 20. in 21. marca. Svet za splošne zadeve bo opravil prve priprave na to zasedanje in v tem okviru razpravljal o obrazloženem osnutku dnevnega reda. Voditelji držav članic bodo na Evropskem svetu nadaljevali razpravo o razmerah v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter o nadaljnjih ukrepih Evropske unije za zagotavljanje stabilnosti in varnosti. Vsebinsko ključna bo razprava o konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter predvidoma v naslednjem večletnem finančnem okviru in novih lastnih virih financiranja. Poleg tega bodo na dnevnem redu vprašanja migracij, varovanja oceanov in aktualnih zunanjepolitičnih izzivov, s poudarkom na krepitvi skupnega pristopa EU v mednarodnih odnosih. Slovenija podpira razpravo voditeljev o vsebinah podanih v obrazloženem osnutku dnevnega reda. Izhodišča in podrobnejša stališča Slovenije glede napovedanih vsebin bomo predstavili naslednji mesec pred samim zasedanjem evropskega sveta.

Druga točka, ki bo na Agendi v torek, je zakonodajno načrtovanje. Svet za splošne zadeve se bo seznanil z delovnim programom evropske komisije za letošnje leto in o tem izmenjal mnenja. Program temelji na političnih usmeritvah predsednice Ursule von der Leyen za obdobje 24 do 29 in je skladen s strateško agendo, ki so jo sprejeli voditelji Evropske unije. Program vključuje 51 novih zakonodajnih in političnih pobud, pri čemer je največji poudarek namenjen konkurenčnosti, poenostavitvam in varnosti. v okviru zakonodajnega načrtovanja bodo naknadno vse tri ključne institucije EU, se pravi komisija, svet in evropski parlament, sprejele skupno izjavo o prednostnih nalogah za leto 2025 ter skupne sklepe o večletnem zakonodajnem načrtovanju za obdobje 2025 do 2029.

Tudi glede na aktualne geopolitične razmere Slovenija podpira dejavnejšo vlogo EU v svetu.

Strinjamo se s Komisijo, da lahko le močna in enotna Unija širi svoj vpliv na interese v svetu. Menimo, da mora EU ostati zagovornica temeljnih vrednot multilateralizma in svetovnega reda, ki temelji na pravilih in ustanovni listini Združenih narodov. Strinjamo se, da bodo ena od prioritet odziv na razmere v Ukrajini, pri čemer je enotnost EU ključnega pomena. Enako pomembno bo nadaljnje zavzemanje za trajni mir na Bližnjem vzhodu. V tem kontekstu mora EU še naprej trdno zagovarjati implementacijo rešitev dveh držav. Slovenija je zagovornica zagovarjati implementacijo rešitev dveh držav. Slovenija je zagovornica izboljšanja konkurenčnosti in krepitve enotnega trga EU kot ključne prednostne naloge Evropske unije. Podpiramo hitro implementacijo novega kompasa za konkurenčnost, ki po našem mnenju dobro odraža priporočila iz Draghijevega poročila. Pomemben element bo dogovor o čisti industriji, ki bo določil skupni pristop k razogljičenju in konkurenčnosti s ciljem, da bi EU postala privlačna lokacija tudi za energetsko intenzivne industrije, spodbujal pa bo tudi razvoj čistih tehnologij in novih krožnih poslovnih modelov. Slovenija poudarja, da mora biti razogljičenje podprto z zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo z energijo.

Slovenija je naklonjena tudi predlogu za pripravo industrijskega načrta za avtomobilski sektor, ki ga je treba bolje podpreti v zelenem prehodu. Evropska komisija bo v drugi četrtini leta predstavila novo horizontalno strategijo za enotni trg. Slovenija že dlje časa opozarja, da je treba izboljšati delovanje enotnega trga EU, zlasti na področju čezmejnega opravljanja storitev, tato podpiramo ambiciozen akcijski načrt v okviru nove strategije. Slovenija podpira tudi predloge za poenostavitev zakonodaje EU ter predloge za znižanje obremenitev, kar je zlasti pomembno predvsem za mala in srednja podjetja. Med ukrepi za poenostavitev je tudi zmanjšanje birokratskih ovir za kmete ter bolj učinkovito izvajanje skupne kmetijske politike.

V luči spremenjenih geopolitičnih razmer, varnostnih izzivov v neposredni soseščini, ostaja v ospredju vprašanje večje samostojnosti Evropske unije na področju varnosti in obrambe. Zato Slovenija pozdravlja pripravo bele knjige o prihodnosti evropske obrambe. Prizadevanja za izvajanje pakta o migracijah in azilu bodo podkrepljena z novim skupnim pristopom in prenovljenimi postopki vračanja ter prizadevanji za odpravo temeljnih vzrokov migracij. Slovenija, ki bo v letu 2025 predsedovala regionalni skupini med devet, podpira tudi pripravo novega pakta za Sredozemlje. Slovenija ostaja podpornica širitve Evropske unije. Pričakujemo pripravo pregleda politik Evropske unije pred širitvijo, s katerimi bo komisija dodatno ocenila posledice in učinke širitve na vse politike EU, da bodo te lahko učinkovite tudi v razširjeni uniji.

Člani sveta za splošne zadeve bodo na delovnem kosilu izmenjali mnenja glede prihodnosti Evrope, pri čemer bo razmislek namenjen morebitnim reformam za zaščito vrednot EU, demokracije, človekovih pravic in vladavine prava tako v Evropski uniji kot v njeni soseščini. Slovenija se bo zavzela za močno in enotno Evropsko unijo, ki bo sposobna učinkovito zaščititi svoje vrednote, interese v svetu. Vse pogostejši konflikti v soseščini, naraščajoči populizem in napadi na red, ki temelji na pravilih, ogrožajo našo varnost in demokracijo. EU mora ostati zanesljiva sogovornica temeljnih vrednot, zlasti v času, ko se te vrednote spodkopavajo tako znotraj kot zunaj Evropske unije. Ključna sta zaščita pravne države in krepitve zaupanja v institucije. Slovenija ostaja še naprej pripravljena, da državam kandidatkam nudi okrepljeno tehnično podporo.

Spoštovani, s tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve in se vam zahvaljujem za pozornost. Hvala lepa.

Hvala lepa oba predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 25. februarja v Bruslju. Prva točka bo priprava Evropskega sveta, ki bo potekal 20. in 21. marca. Svet za splošne zadeve bo opravil prve priprave na to zasedanje in v tem okviru razpravljal o obrazloženem osnutku dnevnega reda. Voditelji držav članic bodo na Evropskem svetu nadaljevali razpravo o razmerah v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter o nadaljnjih ukrepih Evropske unije za zagotavljanje stabilnosti in varnosti. Vsebinsko ključna bo razprava o konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter predvidoma v naslednjem večletnem finančnem okviru in novih lastnih virih financiranja. Poleg tega bodo na dnevnem redu vprašanja migracij, varovanja oceanov in aktualnih zunanjepolitičnih izzivov, s poudarkom na krepitvi skupnega pristopa EU v mednarodnih odnosih. Slovenija podpira razpravo voditeljev o vsebinah podanih v obrazloženem osnutku dnevnega reda. Izhodišča in podrobnejša stališča Slovenije glede napovedanih vsebin bomo predstavili naslednji mesec pred samim zasedanjem evropskega sveta.

Druga točka, ki bo na Agendi v torek, je zakonodajno načrtovanje. Svet za splošne zadeve se bo seznanil z delovnim programom evropske komisije za letošnje leto in o tem izmenjal mnenja. Program temelji na političnih usmeritvah predsednice Ursule von der Leyen za obdobje 24 do 29 in je skladen s strateško agendo, ki so jo sprejeli voditelji Evropske unije. Program vključuje 51 novih zakonodajnih in političnih pobud, pri čemer je največji poudarek namenjen konkurenčnosti, poenostavitvam in varnosti. v okviru zakonodajnega načrtovanja bodo naknadno vse tri ključne institucije EU, se pravi komisija, svet in evropski parlament, sprejele skupno izjavo o prednostnih nalogah za leto 2025 ter skupne sklepe o večletnem zakonodajnem načrtovanju za obdobje 2025 do 2029.

Tudi glede na aktualne geopolitične razmere Slovenija podpira dejavnejšo vlogo EU v svetu.

Strinjamo se s Komisijo, da lahko le močna in enotna Unija širi svoj vpliv na interese v svetu. Menimo, da mora EU ostati zagovornica temeljnih vrednot multilateralizma in svetovnega reda, ki temelji na pravilih in ustanovni listini Združenih narodov. Strinjamo se, da bodo ena od prioritet odziv na razmere v Ukrajini, pri čemer je enotnost EU ključnega pomena. Enako pomembno bo nadaljnje zavzemanje za trajni mir na Bližnjem vzhodu. V tem kontekstu mora EU še naprej trdno zagovarjati implementacijo rešitev dveh držav. Slovenija je zagovornica zagovarjati implementacijo rešitev dveh držav. Slovenija je zagovornica izboljšanja konkurenčnosti in krepitve enotnega trga EU kot ključne prednostne naloge Evropske unije. Podpiramo hitro implementacijo novega kompasa za konkurenčnost, ki po našem mnenju dobro odraža priporočila iz Draghijevega poročila. Pomemben element bo dogovor o čisti industriji, ki bo določil skupni pristop k razogljičenju in konkurenčnosti s ciljem, da bi EU postala privlačna lokacija tudi za energetsko intenzivne industrije, spodbujal pa bo tudi razvoj čistih tehnologij in novih krožnih poslovnih modelov. Slovenija poudarja, da mora biti razogljičenje podprto z zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo z energijo.

Slovenija je naklonjena tudi predlogu za pripravo industrijskega načrta za avtomobilski sektor, ki ga je treba bolje podpreti v zelenem prehodu. Evropska komisija bo v drugi četrtini leta predstavila novo horizontalno strategijo za enotni trg. Slovenija že dlje časa opozarja, da je treba izboljšati delovanje enotnega trga EU, zlasti na področju čezmejnega opravljanja storitev, tato podpiramo ambiciozen akcijski načrt v okviru nove strategije. Slovenija podpira tudi predloge za poenostavitev zakonodaje EU ter predloge za znižanje obremenitev, kar je zlasti pomembno predvsem za mala in srednja podjetja. Med ukrepi za poenostavitev je tudi zmanjšanje birokratskih ovir za kmete ter bolj učinkovito izvajanje skupne kmetijske politike.

V luči spremenjenih geopolitičnih razmer, varnostnih izzivov v neposredni soseščini, ostaja v ospredju vprašanje večje samostojnosti Evropske unije na področju varnosti in obrambe. Zato Slovenija pozdravlja pripravo bele knjige o prihodnosti evropske obrambe. Prizadevanja za izvajanje pakta o migracijah in azilu bodo podkrepljena z novim skupnim pristopom in prenovljenimi postopki vračanja ter prizadevanji za odpravo temeljnih vzrokov migracij. Slovenija, ki bo v letu 2025 predsedovala regionalni skupini med devet, podpira tudi pripravo novega pakta za Sredozemlje. Slovenija ostaja podpornica širitve Evropske unije. Pričakujemo pripravo pregleda politik Evropske unije pred širitvijo, s katerimi bo komisija dodatno ocenila posledice in učinke širitve na vse politike EU, da bodo te lahko učinkovite tudi v razširjeni uniji.

Člani sveta za splošne zadeve bodo na delovnem kosilu izmenjali mnenja glede prihodnosti Evrope, pri čemer bo razmislek namenjen morebitnim reformam za zaščito vrednot EU, demokracije, človekovih pravic in vladavine prava tako v Evropski uniji kot v njeni soseščini. Slovenija se bo zavzela za močno in enotno Evropsko unijo, ki bo sposobna učinkovito zaščititi svoje vrednote, interese v svetu. Vse pogostejši konflikti v soseščini, naraščajoči populizem in napadi na red, ki temelji na pravilih, ogrožajo našo varnost in demokracijo. EU mora ostati zanesljiva sogovornica temeljnih vrednot, zlasti v času, ko se te vrednote spodkopavajo tako znotraj kot zunaj Evropske unije. Ključna sta zaščita pravne države in krepitve zaupanja v institucije. Slovenija ostaja še naprej pripravljena, da državam kandidatkam nudi okrepljeno tehnično podporo.

Spoštovani, s tem zaključujem predstavitev izhodišč za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve in se vam zahvaljujem za pozornost. Hvala lepa.

Tudi jaz se vam zahvaljujem, gospod državni sekretar, magister Marko Štucin, za samo predstavitev.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Kolega Kosi, kolega Gregorič. Kolega Kosi, vi ste prvi. Kolega Gregorič, vi ste drugi. Izvolite, kolega Kosi.

Tudi jaz se vam zahvaljujem, gospod državni sekretar, magister Marko Štucin, za samo predstavitev.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Kolega Kosi, kolega Gregorič. Kolega Kosi, vi ste prvi. Kolega Gregorič, vi ste drugi. Izvolite, kolega Kosi.

Ja, hvala predsedujoči, tudi zahvala državnemu sekretarju za podano poročilo oziroma kakšno bo stališče Slovenije na tem zasedanju. Seveda s povedanim in tudi z zapisanim se v veliki meri z velikimi stališči strinjam. Torej o tem, da je potrebna dobra kmetijska politika, da je potrebno narediti tudi vzpostaviti skupno migracijsko politiko, ki je zelo raznolika, predvsem na to, da nekatere države zaostrujejo to politiko, druge nekoliko manj. In glede na to, da države v Evropski uniji zelo samostojno pri tem urejajo, vemo, da potem ni več Schengena, torej, ta kontrola na mejah več ni to, kar je dejansko cilj Schengena in to tudi zmanjšuje konkurenčnost Evropske unije. Bi pa imel samo eno pripombo glede tega stališča Slovenije, ki nekako seveda podpiramo, mislim, da to vsi, torej stališče, da mora Evropska unija na področju gospodarstva in industrije postati konkurenčnejša, vendar podpira pa razogljičenje. Dokler bo Evropska unija imela CO dva kupone, ne bo konkurenčnosti. Še posebej, kot je bilo zdaj sedaj povedano, da bi bila Evropska unija privlačna tudi za energetsko potratno gospodarstvo. To ne gre, to ne gre skozi. Dokler bo Evropska unija imela CO dva kupone, ne bomo imeli v Evropski uniji gospodarske panoge in ne bomo konkurenčni. Da bo nekdo plačeval drage CO₂ kupone. Tega ne bo šlo, ampak bo še vedno stremeli k temu, da bodo to proizvodnjo selili v države, kjer je energija cenejša in kjer je to poslovno okolje bolj ugodno za gospodarstvo. To, da govorimo o podpiranju razogljičenja in zelenega prehoda, po drugi strani pa podpiramo konkurenčnost oziroma povečanje konkurenčnosti tudi za energetsko bolj potratne gospodarske panoge ne gre skozi. To je kot plus pa minus pri magnetu. In v tej smeri menim, da tu, da to ni prava smer. Torej, ali tu se bomo pač morali nekako odločiti, ali bomo tu malo pritisnili na zavoro in na tak način pospešili gospodarstvo. Nenazadnje pa tudi to, kar bi bilo pa potrebno za gospodarstvo, torej za konkurenčnost, je pa predvsem na razvoju. Zdaj, včeraj zvečer sem bral, da je Microsoft razvil novi čip, dar pomeni, da bo Amerika spet korak stopila naprej od Evropske unije, vsaj na tem področju. In dejansko bi to moralo biti novica, da je evropsko podjetje razvilo ta čip, ne ameriško. Takrat bomo lahko govorili o neki gospodarski konkurenčnosti. Dokler pa bomo govorili o tem, pa na žalost v tej smeri ne bo prava pot. Hvala.

Ja, hvala predsedujoči, tudi zahvala državnemu sekretarju za podano poročilo oziroma kakšno bo stališče Slovenije na tem zasedanju. Seveda s povedanim in tudi z zapisanim se v veliki meri z velikimi stališči strinjam. Torej o tem, da je potrebna dobra kmetijska politika, da je potrebno narediti tudi vzpostaviti skupno migracijsko politiko, ki je zelo raznolika, predvsem na to, da nekatere države zaostrujejo to politiko, druge nekoliko manj. In glede na to, da države v Evropski uniji zelo samostojno pri tem urejajo, vemo, da potem ni več Schengena, torej, ta kontrola na mejah več ni to, kar je dejansko cilj Schengena in to tudi zmanjšuje konkurenčnost Evropske unije. Bi pa imel samo eno pripombo glede tega stališča Slovenije, ki nekako seveda podpiramo, mislim, da to vsi, torej stališče, da mora Evropska unija na področju gospodarstva in industrije postati konkurenčnejša, vendar podpira pa razogljičenje. Dokler bo Evropska unija imela CO dva kupone, ne bo konkurenčnosti. Še posebej, kot je bilo zdaj sedaj povedano, da bi bila Evropska unija privlačna tudi za energetsko potratno gospodarstvo. To ne gre, to ne gre skozi. Dokler bo Evropska unija imela CO dva kupone, ne bomo imeli v Evropski uniji gospodarske panoge in ne bomo konkurenčni. Da bo nekdo plačeval drage CO₂ kupone. Tega ne bo šlo, ampak bo še vedno stremeli k temu, da bodo to proizvodnjo selili v države, kjer je energija cenejša in kjer je to poslovno okolje bolj ugodno za gospodarstvo. To, da govorimo o podpiranju razogljičenja in zelenega prehoda, po drugi strani pa podpiramo konkurenčnost oziroma povečanje konkurenčnosti tudi za energetsko bolj potratne gospodarske panoge ne gre skozi. To je kot plus pa minus pri magnetu. In v tej smeri menim, da tu, da to ni prava smer. Torej, ali tu se bomo pač morali nekako odločiti, ali bomo tu malo pritisnili na zavoro in na tak način pospešili gospodarstvo. Nenazadnje pa tudi to, kar bi bilo pa potrebno za gospodarstvo, torej za konkurenčnost, je pa predvsem na razvoju. Zdaj, včeraj zvečer sem bral, da je Microsoft razvil novi čip, dar pomeni, da bo Amerika spet korak stopila naprej od Evropske unije, vsaj na tem področju. In dejansko bi to moralo biti novica, da je evropsko podjetje razvilo ta čip, ne ameriško. Takrat bomo lahko govorili o neki gospodarski konkurenčnosti. Dokler pa bomo govorili o tem, pa na žalost v tej smeri ne bo prava pot. Hvala.

Hvala, kolega Kosi. Kolega Gregorič, izvolite, imate besedo. Š želi kdo? Kolega Lah? Izvolite.

Hvala, kolega Kosi. Kolega Gregorič, izvolite, imate besedo. Š želi kdo? Kolega Lah? Izvolite.