Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 102. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam.

Prehajam torej na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga torej prejeli s samim sklicem.

Naj omenim, da sta datum obeh zasedanj zaradi posebnega oziroma izrednega zasedanja evropskega sveta 6. marca nekoliko spremenjena.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KONKURENČNOST, KI BO V BRUSLJU 12. MARCA 2025.

Gradivo k 1. in 2. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade. 27. februarja 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Za to zasedanje je bilo sprva predvideno, da bo torej 6. marca.

Pri tej točki bom sedaj prosil magistra Dejana Židana, državnega sekretarja z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta.

Državni sekretar Židan, izvolite, beseda je vaša.

Gospod predsednik, hvala za besedo, spoštovana poslanka, poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Najlepša hvala, da ste opozorili, da je sedaj svet nekoliko drugače kakor izhodno gradivo. Namreč zdaj v četrtek 6., je sklican svet Evropske unije in kadar je ta svet, se ostali sveti načeloma odpovedo, tako da nas je prestavljen na 12-tega. Hkrati pa kljub vsemu del gradiva vsebuje pa tudi predstavitvene pogovore našega ministra Matjaža Hana z novimi evropskimi komisarji. Ker so datumi usklajeni, pa bodo ti razgovori potekali v sredo in v četrtek. Minister Han se bo sestal z izvršnim podpredsednikom za blaginjo, industrijsko strategijo, z izvršno podpredsednico za pravičen, čist in konkurenčni prehod, s komisarjem za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport in dodatno tudi s komisarko, ki je pristojna za širitev, hkrati ima pa tudi srečanje, povabil je na srečanje evropske poslance iz Slovenije.

Delegacija, ki pa bo naslednji teden, torej 12-tega, prisotna v Bruslju, pa je delno sestava spremenjena. Sicer takole, da jo sam vodim.

Sedaj, če lahko gremo na svet, videli ste, da imamo štiri v resnici orientacijske razprave ali izmenjave mnenj. Dovolite, da jih prav naštejem, potem pa povem kot celoto, ker vse bodo usmerjene v isti cilj. Bo orientacijska razprava na temo konkurenčne evropske industrije, kompas za konkurenčnost in čisti industrijski dogovor, Orientacijska razprava na temo horizontalne strategije za posodobljen enotni trg, potreba po akcijskem načrtu za storitve, Orientacijska razprava na temo svežnja Omnibus za poenostavitve, izmenjava mnenj na temo konkurenčne in razogljičene industrije. Potem pa še dve točki pod razno, obe je tudi Slovenija podprla na predlog Španije, točka o revitalizaciji Evropske industrijske proizvodnje in na predlog Finske tudi nove strategije za enotni trg.

Če nekoliko, gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci poenostavim, sedaj pa je prišel čas akcije. Poznano nam je, rezultati revizij, ki sta jih opravila gospod Draghi in gospod Letta(?). Ugotovila sta kar nekaj točk, zakaj evropska industrija in gospodarstvo kot celota nazaduje. Komisija ji obljublja, da bo naredila paket, da bo sledila tem priporočilom. In to se sedaj dogaja.

Mogoče samo kot operativno. Samo v marcu je ena posebna delana skupina, ki ima dosti običajni naslov, Antici se imenuje v formatu 1 + 2. Samo v marcu bo zasedala sedemkrat. Cilj te skupine in podobnih skupin je pa večslojni. Prvi cilj je huda poenostavitev, cilj Evropske komisije je in prvi zakonodajni pogledi, osnutkov sicer še ni, pogledi so že pred nami, poznate Kompas, poznate Omnibus 1, vsak čas bo prišel Omnibus 2, so, da se splošno za gospodarstvo, upravna, administrativna bremena v času te komisije zmanjšajo za 25 odstotkov, za skupino majhna in srednja podjetja pa celo več, za več kot 35 odstotkov. Tokrat niso to prazne besede, ker prihajajo Omnibusi. Zakaj pa je to za nas pomembno? Omnibusi pomeni, da bodo posegli v več direktiv, več uredb. Na naši strani bo to seveda tudi zahtevalo napor, ki verjamem, da ga zmoremo, da bomo istočasno spreminjali celo skupino zakonov in se prilagajali.

Kaj je smisel te poenostavitve? Generalno je smisel poenostavitev v tem, da poročajo naj tisti, ki res morajo poročati, naj ne bo kaskadnih obremenitev, torej, da se breme poročanja prenaša navzdol na srednja in majhna podjetja. Pri poročanju recimo, ki tako zelo obremenjuje industrijo, morajo biti merila enostavna. Namreč, podjetja javljajo, da je marsikdaj problem, kako implementirati merila, ki jih niti komisija ne razume, potem je tudi države v celoti težko implementiramo, Potem pa podjetja ne izvajajo in nikoli ne vedo, če pravilno izvajajo. Posega se pa zdaj na celo količino področij. Ne posega se samo na trajnost, posega se na celotno področje. Naslednja in tudi so že najavljeni kakšni so prihranki, ki jih komisija ocenjuje. Iz Omnibusa je nekaj milijard, medtem ko pri Omnibusu 2 in paketu zadaj pa ocenjujejo, da bi naj bilo predvidenih prihrankov 350 milijard v obdobju seveda. Čeprav so številke velike, Pa le morate vedeti, da je evropsko gospodarstvo zelo veliko, kakor smo se mogoče enkrat pogovarjali, samo blagovne in storitvene menjave Med Evropo in Ameriko je leta 2023 bilijon tisoč 540 milijard evrov, torej in to pomeni kljub vsemu, samo en del evropskega gospodarstva, torej evropsko gospodarstvo je zelo veliko.

Naslednja zadeva, kar se sedaj dogaja, je v bistvu iskanje možnosti, ker namreč vsi se zavedamo, da poleg birokratizacije, ki ovira slovenska, evropska in torej evropska podjetja, je naslednji problem, tako imenovani ne implementirani notranji trg, zlasti na področju storitev. Tukaj je zanimivo, je ocena Evropske komisije. Da nam to povzroči izgubo 350 milijard zelo velika številka. Vidimo pa, kaj ta ne implementacija pomeni, če recimo pri blagu, ker kljub vsemu je Evropska družba nastala kot celota v začetku zaradi blagovne menjave in tukaj smo v veliki meri implementirani - samo moram paziti, da preveč ne govorim, ker ni nobene, da smo časovno omejeni - pa v bistvu pri storitvah pa implementacije ni bilo do konca. To danes vidimo, če slovenska podjetja prodajajo storitve, ali so gradbene ali druge že v sosednje države, ali je to Italija ali je to Avstrija ali Nemčija, na grad pravila, ki se jih tu mora upoštevati, so tam nezadostna in to pomeni, da notranji trg ni implementiran in to je drugo področje delovanja.

Tretje področje pa tisto, kar vemo. Še vedno velja, da v tem trenutku evropska podjetja imajo energijo na razpolago, ki je bistveno dražja kot našim konkurentom. Ali gledamo Kitajsko ali gledamo Ameriko ali gledamo tudi Indijo. Ko rečemo, da je bistveno dražja, ne govorimo o odstotkih, na žalost govorimo v tem trenutku še vedno o večkratnikih. Pa ali opazujemo ali opazujemo plin, recimo tu je okoli 4 do 5-kratnik, ali opazujemo elektriko, tu je nekaj nižja, ampak v prvi fazi je seveda bilo jasno, zagotoviti je potrebno energijo, polnila so se skladišča in podobno, ampak to je samo prva faza. Srednjeročno evropsko gospodarstvo ne more preživeti, če nima primerljive cene surovin. In če nima primerljive cene stroškov, del tega je tudi energija. Zakaj? Zato ker druga možnost je samo, da se nesorazmerno cena dela zniža, na to pa ne bi smeli pristati. Potem pa, ti papirji, ki so pred vami v vladnem gradivu govori pa še o eni težavi, ki jo imamo kot Evropa. Mi smo čisto dovolj inovativni, imamo čisto dovolj izumov, patentov, kakor je svetovno povprečje, tu ne nazadujemo. Ne zna pa več evropsko gospodarstvo tega izkoristiti. Zelo majhen del tega, kar se v Evropi razvije, se implementira do končnih produktov v Evropi, ampak se to znanje, ki ima v ozadju največjo dodano vrednost, prenaša na tuje trge. Mi seveda govorimo tukaj zlasti o pomanjkanju kapitala investirati v tole. So tudi slovenski Startupi, isto velja za avstrijske, isto nemške, ki želijo svojo proizvodnjo razviti, podobno, pogosto morajo prenesti v firmo ali Združene države Amerike ali v Emirate, kamorkoli kjer je kapital na razpolago. / oglašanje iz ozadja - tvegan kapital/ Tvegan kapital, tako je, ali pa rizičen, kakorkoli rečemo. In zato sedaj so naslovljene prave teme, upanje da gremo v pravo smer so pa Omnibusi, ki nastajajo. Omnibusi so pa tisto, kar se bo v naši državi čez čas kazalo kot prenosi direktiv in zakoni o izvajanju uredb. Mimogrede mogoče, spoštovane poslanke in poslanci, ste opazili, da k vam se zakoni, ki k vam prihajajo, se delno spreminjajo. Če smo recimo v starih letih, mislim, leto, dve ali pa pet, šest let nazaj večinoma, ko je šlo za evropski pravni red, do vas prišli z zakonom, ki je pomenil implementacijo direktive. Imamo samo mi, recimo kot gospodarsko ministrstvo v tem trenutku v javni razpravi že zakone, ki se drugače imenujejo Zakon o izvajanju uredbe. Kaj se namreč počne? Evropa je ugotovila, da direktive države še vedno neenotno prenašamo in ker se ne enotno prenašamo, ne pridemo do enotnega trga in delamo evropskemu gospodarstvu škodo. Uredba pa velja neposredno. Mi smo seveda upali, da uredb ne bo potrebno prenašati z zakoni, ampak zakaj imamo zakone? Zato ker je potrebno določiti organe, ki so pristojni za izvajanje, organe, ki so pristojni za informiranje in organe, ki so pristojni za nadzor in sankcioniranje. Tako da, videli boste sedaj serijo zakonov, ki bo prišla, za razliko od prejšnjih zakonov, ki so velike količine papirja so, novi zakoni bodo zelo kratki, zato ker se izhaja iz tega, da uredba se neposredno izvaja. Treba je brati evropski Uradni list. Tisto, kar pa mi prenašamo, pa so pristojne inštitucije. To je predsednik, jaz sem vse skupaj povedal, ker vse štiri teme bodo o isti točki govorile. Hvala.

Najlepša hvala državnemu sekretarju, jaz mislim, da je kljub temu, da gre za neko birokracijo, tema pomembna.

Tako, spoštovane kolegice, kolegi, odpiram razpravo pri tej 1. točki. Če želi kdo razpravljati? Gospod Gregorič, izvolite, vi ste prijavljeni, imate besedo.

Hvala gospod predsednik, hvala tudi državnemu sekretarju za predstavitev.

Jaz imam samo dve mali vprašanji oziroma... Ali lahko mogoče naštejete ene par glavnih čezmejnih storitev, ki naj bi bile naslovljene? Ali paše pod to tudi recimo delo notariatov, delo odvetnikov, ne vem, ali kaj paše?

In drugo. Veseli me, da je cilj, da je eden izmed ciljev tudi, da pride 3 procente BDP v raziskave in razvoj. Jaz seveda to strogo pozdravljam, želel bi si, da je to 3 procente, da pride iz državnih virov in se nato doda še dodatne procente, ki jih sicer sama daje industrija. Ampak ne vem, to bi rad vašo razlago.

Hvala lepa. Gospod Kosi, vi ste naslednji prijavljeni, izvolite.

Ja, hvala za besedo, lep pozdrav, tudi jaz nekako pozdravljam vse ta zadeva, ki se bodo na tem, tudi ta izhodišča na tej. Ko bo naša delegacija torej sodelovala na Svetu Evropske unije za konkurenčnost, kjer nekako spoznavamo, da Evropa ni na pravi poti in stremimo k tej debirokratizaciji. Torej, boljši zakonodaji, enotni pravila digitalizacije in tako naprej ter spodbujamo boljše poslovno okolje.

Me pa vseeno zanima pa ta zadeva, ki pa mi ne gre nekako skupaj. Torej dogovor o čisti industriji, torej, Evropska komisija predvideva, da bo dala pobudo za razogljičenje, ki pa bo temeljilo na konkurenčnosti s ciljem, da bo EU postala privlačna lokacija za proizvodnjo tudi za energetsko intenzivno industrijo in da pač tudi s tem zelenim prehodom, z razogljičenjem gospodarstva bi temeljilo tudi znižanje cene energije. Zdaj, trenutno vsi kazalci kažejo, da temu ni tako, da pravzaprav zaradi zelenega prehoda imamo drago energijo. Zdaj to ne gre skupaj. Še posebej zato, ker pa naša konkurenca, predvsem ZDA, ki so pa napovedali odstop od vseh teh sporazumov, tudi od pariškega, in bodo nekako spodbujali tudi še sedaj fosilna goriva in tako dalje in bo potem tudi pri njih energija nekako cenejša in spet bo Evropa zelo težko konkurirala za ceno energije. Zdaj, to, da bomo tako, kot je napovedano, 100 milijard vlagali v neko razogljičenje, je metanje denarja skozi okno. Mi moramo ta denar vlagati. Zdaj, po eni strani govorimo predvsem varnost oziroma predvsem v razvoj. Razogljičenje ne bo prineslo konkurenčnosti evropskega gospodarstva, zato me ne zanima, na kakšen način bo to Evropska unija dosegla.

Hvala.

Najlepša hvala.

Jaz bom samo dodal pri tem razpravi gospoda državnega sekretarja, da Evropa ima zdaj seveda več problemov. Zdaj o obrambnem boljše, da ne govorimo, ker mislim, da bo po tem vrhu se začelo spreminjati tudi, se je redefiniral tudi program že, ki je nastal, novega mandata, nove komisije. Prioritete mislim, da se bodo spremenile, ampak zdaj, če govorimo, koliko več za razvoj, koliko več za inovacije; beseda inovacija v Evropi in tudi v Sloveniji je sama besedna zveza je izrabljena, mi jo nepravilno uporabljamo. v čem je problem? Problem je, da izrazoslovje inovacija je končen, ko izdelek, ko neka inventivna rešitev pride do končne, do končnega cilja, ko ta zadeva uspe na komercialnem tržišču. Takrat je to inovacija. Kolikor pa imamo mi neko idejo, ki smo jo spravili na prvi ali pa drugi nivo še ne dokončnega izdelka, pa je to invencija. To je velika razlika in ljudje pri nas je to kar ponarodelo, mi smo vsi inovativni. Ko se neka zadeva na drugi, tretji stopnji in start up, ki je nekaj naredil, najde nek tvegan kapital, ki ga v Evropi ni, kar ugotavlja tudi, Draghi v svojem poročilu, če ga boste prečitali, ima ravno to točko, odpira torej tam, kjer gre za tveganje ali bo neka zadeva uspela na tržišču, vsi iščejo torej tiste, jaz bi temu rekel botre, angele, kot pravijo, poslovne, nekoč tudi to ime uporabljajo, torej izven, izven Evropske unije. In najhujše je, to je približno tako kot z našimi študenti medicine: tu jih šolamo za par 100 tisoč evrov, je vredno njihovo izobraževanje ali pa še več, kot zdravniki pa na koncu delajo v Avstriji, Nemčiji ali pa še ali pa v Združenih državah Amerike ali pa kjerkoli. To je ta problem, da mi več dajemo za inovacije, več tega odide v tujino. Isto je z našim Inštitutom Jožef Stefan, isto je s Kemijskim inštitutom in marsikaj tega znanja na žalost odide iz Slovenije. Torej poslovno okolje, davčne olajšave za tvegan kapital in vse ostalo, kar bi moralo nastajati, to je naš ključen problem tudi pri tistem delu, kjer pa imamo. Evropa je v preteklosti, če pogledamo sto let nazaj, imela ogromno, dejansko besedno zvezo smo uporabili inovacije, ogromno zadev od motorja z notranjim izgorevanjem, začenši vseh treh verzij, Wankla, dizla in Otto motorja, do, lahko bi rekel tudi raketnih sistemov, do številnih zadev, ki jih na danes tržijo v milijardah v Združenih državah Amerike. Še večji problem pa je, ko pogledamo po letu 2008 bruto družbeni produkt Združenih držav Amerike in Evrope. 2008 sta bila nekako poravnana, Evropa je imela isti bdp kot Združene države Amerike. Trenutno ima 16 tisoč 600, 16 tisoč 800 milijard, torej 16 trilijonov BDP dobrih, Amerika pa ima več kot 25 trilijonov bruto družbenega produkta. Najhujša zgodba, ki pa je, pa gre za tista visokotehnološka podjetja, ker mislim, da obrambno moč in visoko tehnološka moč danes je tisto, kar dela neki, dejansko tudi neki novi imperializem, ki se ga grejo trenutno. In ta del pa pogledamo, prva številka je eno podjetje, ki ima, lahko bi rekel, vsaj v delnicah največjo vrednost, je za približno 3,5 trilijona, je Apple, od Appla, Microsofta, vse to je približno na 3 tisoč milijardah, od 2 tisoč 700, 3 tisoč milijardah vrednosti podjetij imamo prvih osem največjih podjetij v Združenih državah Amerike. Evropsko največja multinacionalka v tem trenutku je ocenjena L' Oreal skupina približno 300 milijard, več kot desetkrat manj, čeprav to farmacevti so tam nekje evropski, med 200 do 250 milijard, potem pa pade vse pod 200 milijard. Zdaj si pa predstavljajte, kje smo. Imamo veliki, pol milijonski trg, Američanov je 300 milijonov. In tukaj se bomo morali vprašati kakšno bo to poslovno okolje. Zdaj, kar se tiče teh uredb in direktiv, se strinjam, to je zelo pereč problem. Direktivo, kot veste, ne rabiš v celoti prenašati, njeno bistvo moraš prenesti, njeno bistvo. In ravno zaradi teh nians kasneje je prišlo do teh problemov, ki so danes pri recimo napotenih delavcih že. Recimo gospod Gregorič, kolega je prej vprašal, nekdo, ki izdeluje recimo storitve, izdeluje okna v Sloveniji, pa vstavlja okna, potem nekje na Bavarskem ima že številne ovire in številne probleme, ali je to delovna zakonodaja in vse ostalo, ker se določene direktive niso popolnoma isto prenesle v nemško zakonodajo, kot se recimo v slovensko in imamo potem tukaj tiste nianse. In tu se bo zdaj poenotilo in to jaz moram priznati, podpiram. Na dolgi rok pa jaz mislim, da z umetno inteligenco in pa s samo neko digitalno preobrazbo, ki mora biti osnova izsuševanje tega birokratskega močvirja, ki nas zelo hromi, ne samo v Sloveniji, predvsem pa v celi Evropski uniji. To je posledica, glejte, neke miselnosti še nekoč nekega germanskega pravnega sistema in tudi upravnega sistema na tem delu Evrope delno. In to je posledica, jaz bi rekel, 150 let, niti ni posledica nastanku Evropske unije. In to se da danes lahko, bi rekel, reševati s tehnologijami, ki so trenutno v dvigu in ki bodo v roku pet let preobrazile. In tisto, kar se lahko bojimo, kjer se izgublja delovna mesta, vam lahko kar povem, recimo, pred leti so govorili, da bodo proizvodni delavci najbolj na udaru, kar se tiče digitalizacije v proizvodnih podjetjih. Sredi četrte industrijske revolucije je prišlo do novega začetek umetne inteligence je pokazal, da bo največ delovnih mest se izgubilo v tako imenovanih pol intelektualnih poklicih, tipičnih upravnih postopkih referentov, nekih višjih svetovalcev v času državne uprave, kjer nekdo na podlagi treh nekih pozitivnih mnenj izda neko odločbo, ne vem, neko priglasitev za neka gradbena dela in tako naprej, kjer danes čakate. Vse to je nepotrebno, ker to lahko danes umetna inteligenca relativno enostavni del umetne inteligence rešuje, izdaja v elektronski obliki. In ne potrebujemo teh ljudi. In vsi ti ljudje lahko nekako gredo na trg, se preobrazijo, kot to delajo v Ameriki, menjajo poklic in gredo v pomoč v gospodarstvo, kjer potrebujejo določene kadre. In vse to so problemi, ne samo v Sloveniji, ampak to je skupni evropski problem. Ovire, ki so pa na tej poti, pa mislim, da se rešujejo ravno s tem, kar je danes povedal del tega državni sekretar. To je prva stopnja. Druga stopnja pa je to, kar jaz govorim, kar se bo moralo začeti izvajati.

Tako, če sem koga spodbudil še kakšni razpravi, vidim, da ni več prijavljenih, potem bom zaključil. Besedo pa še dajem seveda državnemu sekretarju. Izvolite, gospod Židan.

Jaz lahko samo potrdim to, kar ste rekli, gospod predsednik. Ko opazujemo bruto domači proizvod ali dodano vrednost na Evropejca pred 20 leti ali sedaj, v primerjavi z Ameriko, pa v primerjavi s Kitajsko, pa v primerjavi z Rusijo, pa v primerjavi z Indijo vidimo, zakaj bo v Evropi začel standard padati. Nemogoče si zamišljati, da če ne poskrbimo za dodano vrednost na prebivalca, na zaposlenega, da bomo lahko vzdrževali sedanji standard. Zato je to sedaj, in jaz čisto verjamem to, kar sta Draghi in /nerazumljivo/ napisala, to je sedaj zadnja priložnost ali obrnemo, veliki sistemi so znali obrniti tok zgodovine, če tega sedaj ne naredimo, časa je pa malo, smo v bistvu posegli v standard ljudi preveč in te pravice nimamo. Tisto, kar se mogoče premalo ljudi, samo to dovolite, da povem, izvolite, premalo ljudi zaveda je, da moč gospodarstva, ki definira tudi standard ljudi, je odvisna od cenovne politike vhodnih surovin. Tukaj širše gledano cenim tudi energijo. Drugič, od stroška dela in od tretjega, kako smo inovativni. Če si zelo inovativen in imaš višjo dodano vrednost, pa lahko recimo tam imaš višje tako delo, kakor tudi surovine. Mi smo v tem trenutku inovativni povprečno, nismo podpovprečno, nismo pa tudi več nadpovprečno, smo povprečno inovativni, ne znamo pa tega prenesti v proizvodnjo. To je ta problem. Drugič. Cenovno gledano, kar se tiče stroškov dela je prav, so stroški dela še vedno visoki tukaj in jaz upam, da bo tako tudi ostalo. Ampak ostane lahko samo tako, če obvladamo cene vhoda. In o tem se pogovarjamo.

Če odgovarjam pa zdaj na konkretna vprašanja. Notranji trg za storitve velja za čisto vse storitve, velja tudi za pravne, notariat in podobno, čeprav to ni glavni izvozni artikel storitev iz Slovenije, saj se zavedamo. Glavni izvozni artikel so ti veliki tovornjaki slovenski, ki vozijo po celi Evropi.

In potem takoj v bistvu naši skorajda obrtniki, to so večinoma obrtniška dela, ne pa samo obrtniška dela, ki se srečajo - s čim? recimo, s tako neumnostjo, kot je, da potrdilo o varnosti pri delu, ki ga dobijo skozi izobraževanje pri slovenskem organu, v sosednji državi več ne velja. Če to ne velja, notranji trg v resnici ne deluje, in to je trenutno stanje. In zato je tudi za nas zelo pomembno, ker mi smo pa kljub vsemu izvozno naravnana ekonomija, čeprav to ni izvoz, ko znotraj notranjega trga ni izvoz, ampak to ni prodaja znotraj Slovenije. Kar se tiče številk bruto domačega proizvoda za raziskave in razvoj, je seveda seštevek, tu govorimo o seštevku javnega in zasebnega denarja. Ampak verjemite mi, da v tem trenutku tudi, če bi bila številka 5, je bila realizirana. Če bi imeli še dosti več inovacij in patentov in če jih ne bi znali pripeljati do industrije, smo čisto enaki reveži kakor tudi drugače v Evropi pa tudi v Sloveniji, ne. Mi moramo inovacijsko vrzel v tem trenutku, ki je inovacijska vrzel, prenos v prakso, da se od tega tudi v Sloveniji služi. To je potrebno urediti. Tudi mene bega tole, da številke, ki jih Evropska komisija tako rada napiše, 5 milijard, 350 milijard, 100 milijard, 100 milijard, pa potem pozabi povedati, da je 100 milijard na deset let, tako da je samo 10 milijard na leto, 10 milijard razdeljeno po evropskih državah, pa potem pridemo do nekih manjših številk, te številke pogosto, ko se seštejejo, ne držijo in za temu je namenjena razprava. Meni je povsem jasno, da ko se pogovarjamo, kaj narediti, da bo evropski industriji na razpolago primerljiva cena energije. In če je odgovor 100 milijard v desetih letih in potem ostalo, kar trenutno piše, v resnici ne da pravega odgovora in temu bo namenjena razprava naslednji teden.

Tako lahko odgovorim. Hvala.

Najlepša hvala državnemu sekretarju. Torej s tem smo zaključili razpravo in tudi dobili odgovore.

Sedaj dajem na glasovanje predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za konkurenčnost, ki bo v Bruslju 12. marca 2025.

Glasujemo. Ugotavljam, da je bilo 10 kolegic in kolegov za, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 5. IN PA 7. MARCA 2025. No, to zasedanje je bilo torej tudi sprva predvideno, da bo 6. in 7. marca.

Pri tej točki bom pa sedaj prosil, nasvidenje, / oglašanje iz dvorane/ pri tej točki bom sedaj prosil gospo Tino Heferle, torej državno sekretarko na Ministrstvu za notranje zadeve, da nam predstavite izhodišča za področje torej notranjih zadev. Izvolite, gospa državna sekretarka.

Ja, hvala lepa, predsednik, za besedo. Lep pozdrav vsem.

Kot že rečeno, se bodo ministri za notranje zadeve 5. marca sestali na Svetu za pravosodje in notranje zadeve. Teme bodo naslednje. V okviru schengenskega sveta je predviden pregled stanja v schengenskem območju in izmenjava mnenj o izvajanju tretje prednostne naloge v okviru schengenskega cikla 2025-2025, ki se nanaša na okrepitev učinkovitosti vračanja. Tu Slovenija podpira redno razpravo ministrov o stanju v schengenskem območju in tudi spremljanje izvajanja prednostnih nalog. Zaveda se, da je vračanje eden izmed temeljnih vidikov celovite in verodostojne migracijske politike in tudi, da predstavlja pomemben element evropskega integriranega upravljanja meja, ob tem pa poudarjamo tudi seveda pomemben element za dobro delovanje schengenskega območja. Zdaj, za izboljšanje učinkovitosti sistema vračanja je po mnenju, bo po mnenju Republike Slovenije, ključnega pomena prenova pravne podlage na ravni Evropske unije, s čimer bi se nadomestilo direktivo o vračanju iz leta 2008, ki je po našem mnenju zastarela in ne daje več ustreznih rešitev za današnje izzive. Ob tem Slovenija tudi podpira, da se s prenovljeno pravno podlago vpeljejo torej ne samo pravice, temveč tudi obveznosti državljanov tretjih držav, ki so v postopku vračanja. Nadalje je predviden sprejem predloga izvedbenega sklepa sveta o priporočilih za obravnavo skupnih področij za izboljšave, opredeljenih med tematskim schengenskim ocenjevanjem 2024, na področju vračanja. S sprejemom tega izvedbenega sklepa bodo države članice tudi pozvane, da pripravijo akcijski načrt in v njem pojasnijo, kako nameravajo priporočila, ki jih prepoznajo kot relevantna, tudi v nadaljevanju izvesti. Seveda Republika Slovenija tudi ta sklep, sprejem sklepa podpira. Predsedstvo tudi računa na sprejem splošnega pristopa glede uredbe o odstopanju do uredbe sistema vstopa in izstopa. Tu gre za centraliziran sistem Evropske unije, ki je namenjen evidentiranju podatkov o vstopu, izstopu in tudi o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav. Zaradi številnih tehničnih težav je prišlo do več zamikov zagona tega SVI sistema in posledično je bila sprejeta tudi odločitev, da se sistem zažene v vseh državah članicah postopoma v delnem obsegu in nato časovnoma, s časoma doseže svojo polno delovanje. Republika Slovenija se torej tudi tukaj strinja s predlogom uredbe. Cilj te uredbe je v bistvu uvesti oziroma nadomestiti ročno žigosanje potnih listov in avtomatiziran izračun trajanja dovoljenja bivanja ter seveda izboljšati tudi učinkovit nadzor na zunanjih schengenskih mejah. V nadaljevanju je predvidena tudi izmenjava mnenj glede izvajanja interoperabilnosti na podlagi novega kažipota, ki ga bo pripravila agencija eu-LISA. Republika Slovenija se tukaj se tudi strinja s predlaganimi spremembami časovnice za implementacijo sistemov interoperabilnosti; vemo, da je cilj projekta interoperabilnosti informacijskih sistemov Evropske unije na področju svobode, varnosti in pravice, je torej izboljšanje pogojev za učinkovit pretok informacij med državami članicami in povečan nadzor meja, migracij, obravnave vlog za azil ter tudi nudenje večje opore državam članicam v njihovem boju proti kriminalu in terorizmu. Potem v popoldanskem delu zasedanja bo najprej Evropska komisija predstavila akcijski načrt Evropske unije za kabelsko varnost. Evropska komisija bo tu predstavila skupno sporočilo komisije in visokega predstavnika za okrepitev varnosti in odpornost podmorskih kablov. Skupno sporočilo, ki ga je predstavila Ursula von der Leyen, predstavnica Ursula von der Leyen ga je napovedala 9. februarja na baltskem dnevu energetske neodvisnosti. Uvaja vrsto ukrepov za krepitev odpornosti te kritične infrastrukture, ki obravnavajo preprečevanje, odkrivanje in odzivanje in seveda okrevanje in odvračanje. V nadaljevanju bo potem sledila tudi razprava o stanju na področju zunanjih razsežnosti migracij, kjer bo poudarek na Siriji. Republika Slovenija podpira nadaljnjo pozorno spremljanje razmer v Siriji, ki ostajajo sicer nestabilne in občutljive tudi z vidika razseljevanja in migracij. Zdaj države članice zaenkrat ne beležijo spremembe migracijskih trendov zaradi padca Asadovega režima oziroma ne podajo ocene oziroma podajo, takšno podajanje ocene še prezgodaj, so se po političnih spremembam, spremembah v Siriji številne države članice odločile za prekinitev obravnave prošenj podanih s strani Sircev. Tukaj je stališče Slovenije nekoliko drugače, mi se nismo odločili za ustavitev postopka obravnavanja prošenj za mednarodno zaščito, vloženih s strani državljanov Sirije, saj se še vedno lahko odločajo o tistih primerih prosilcev za mednarodno zaščito, ki uveljavljajo razloge, ki pa niso povezani in so neodvisni od spremenjenih trenutnih političnih razmer v Siriji. Prav tako lahko tudi nemoteno poteka ugotavljanje morebitne odgovornosti drugih držav članic za obravnavo prošnje skladno torej z Dublinsko uredbo. Potem še na kratko, na tokratnem zasedanju bodo ministri še izmenjali mnenje o trenutni geopolitični situaciji in njenih posledicah za Evropsko unijo. Vemo, da v neposredni soseščini Evrope se odvijajo konflikti, ki lahko posredno vplivajo na evropsko varnost in stabilnost. Če bodo, če se bodo te krize in konflikti stopnjevali regionalno, bodo hkrati predstavljali tudi večjo grožnjo za notranjo varnost Evropske unije in izpostavljeni državi v razpravi, kot sem že omenila, bosta Sirija in pa Ukrajina, kjer bo predstavljeno trenutno stanje vojne v tej državi. Na koncu pa bo organizirano še redno poročanje o napredku na področju boja proti trgovini z drogo in organiziranim kriminalom. Pod točko razno pa bo komisija poročala še o izvajanju reform na področju migracij in azila, Portugalska pa bo podala tudi informacije o udeležbi na 42. srečanju arabskih ministrov. Toliko.