Spoštovani kolegi in kolegice, dobro jutro!

Obveščam vas, da bom jaz vodil današnjo sejo odbora po pooblastilu predsednika odbora, gospoda Franca Breznika.

S tem pričenjam 103. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Naj vas obvestim, da je zadržan z današnje seje kolega Jonas Žnidaršič. Imam pa še dve pooblastili, da kolegica Katarina Štravs nadomešča poslanko magistrico Almo Intihar in kolega Franc Rosec nadomešča poslanca Franca Breznika.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZAPOSLOVANJE, SOCIALNO POLITIKO, ZDRAVJE IN VARSTVO POTROŠNIKOV, KI BO V BRUSLJU 10. MARCA.

Gradivo k 1. in 2. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 6. marca na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj prosim gospoda Dana Juvana, državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju tega sveta. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj. Predstavil bom izhodišča za zasedanje Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov v sestavi ministric in ministrov, pristojnih za zaposlovanje in socialno politiko, tako imenovani svet epsko.

Zasedanje bo potekalo 10. marca v Bruslju, vodila pa ga bo poljska ministrica za delo, družino in socialno politiko /nerazumljivo/ Fak. Na kratko bom torej povzel dnevni red zasedanja, v nadaljevanju pa, če želite tudi kaj bolj podrobno. Torej marčevsko zasedanje Sveta Epsko, ki bi ki je prva v času poljskega predsedovanja bo pol dnevno z začetkom ob 10. uri. Sklenilo pa se bo z delovnim kosilom. Tema razprave na delovnem kosilu bo Pravica do odklopa. Na dnevnem redu ni zakonodajnih točk. Osrednja nezakonodajna točka zasedanja bo evropski semester 2025, v okviru katere bodo ministri najprej opravili orientacijsko razpravo na temo izzivov tako imenovane srebrne preobrazbe s poudarkom na pobudah in sistemskih rešitvah za spodbujanje prostovoljnega podaljševanja delovne aktivnosti starejših. Ministrice in ministri so zaprošeni, da v svojih intervencijah predstavijo nacionalne spodbude za spodbujanje delovne aktivnosti ter svoja stališča, ali je v okviru evropskega semestra izzivom in priložnostim, povezanim s staranjem, namenjene dovolj pozornosti ali pa bi bilo treba nekaterim od njih nameniti več pozornosti? Minister Mesec bo v razpravi izpostavil nacionalne ukrepe za ohranjanje starejših delavcev na trgu dela. V Sloveniji namreč že vrsto let obravnavamo starejše kot prednostno skupino v aktivni politiki zaposlovanja, izvajamo ciljno usmerjene ukrepe in dodajamo nove, recimo Zaposli me, podpora podjetjem za podaljševanje delovne aktivnosti Asi in tako dalje. Ministrice in ministri bodo odobrili tudi zaposlitvene in socialne vidike priporočila o ekonomski politiki evroobmočja. Priporočila za države evroobmočja v obdobju 2025 do 2026 se nanašajo na izboljšanje konkurenčnosti, odpornosti ter makroekonomske in finančne stabilnosti. Slovenija na priporočila nima pripomb in se z besedilom priporočil strinja.

Ministri in ministrice bodo sprejeli tudi skupno poročilo o zaposlovanju, ki ga je komisija objavila decembra 2024 kot del jesenskega svežnja dokumentov Evropskega semestra. Skupno poročilo o zaposlovanju spremlja stanje zaposlovanja v Uniji in izvajanje smernic o zaposlovanju v skladu s členom 148PD-EU. Republika Slovenija dokument podpira.

Ministrice in ministri bodo odobrili sklepe o skupnem poročilu o zaposlovanju za leto 2025, ki med drugim pozivajo h krepitvi vseživljenjskega učenja, modernizaciji socialne zaščite ter izboljšanju dostopa do stanovanj in socialnih storitev. Potrebne so nadaljnje reforme za dosego ciljev Evropske unije do leta 2030 na področju zaposlovanja, spretnosti in zmanjšanja revščine. Slovenija sklepe sveta podpira. Ministrice in ministri se bodo seznanili s pismom predsednikov odborov za zaposlovanje in socialno zaščito glede srednjeročnih fiskalno strukturnih načrtov.

V točki razno bo med drugim predsedstvo poročalo o dogodkih v času predsedovanja. Španija bo podala informacijo glede posodobitve direktive o postopnem izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk na področju socialne varnosti. Na pobudo Francije je pod točko razno uvrščena tudi nota na temo predlaganega umika. Torej te direktive o enakem odobravanju in to noto podpira tudi Republika Slovenija.

Toliko za uvod k posameznim točkam, pa lahko v nadaljevanju še kakšno obrazložitev. Hvala.

Najlepša hvala.

Sedaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo besedo? Magister Gregorič, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Glede na to, da pašem v kategorijo starejših in bi rad nekaj rekel na te izzive srebrne preobrazbe, cela Evropa in mogoče Slovenija še posebej, se je, je v izzivu v trajnem izzivu krute demografske situacije. Jaz sem že večkrat rekel, ko je bil moj sin rojen, je bilo 32 tisoč novo rojenih v Sloveniji, danes jih je 16 tisoč 500 in teh 16500. Ko bomo imeli čez 25, 30 let otroke, bo tista generacija še manjša.

Tako da, mi bi morali imeti, narediti maksimalne ukrepe, da pridejo mladi čim prej na trg dela in seveda, da čim prej ustvarijo pogoje za družino in za mladino. In obenem bi morali stimulirati starejše za delo po upokojitvi. Življenjska doba se daljša, zdaj ne vem, ali je že v Sloveniji 80 let ali ne, tam nekje pričakovana starost, tako da mi bi morali stimulirati delo po upokojitvi za vse, za določen segment pa še bolj. Tukaj mislim recimo na Slovensko vojsko kot en primer, kar imajo že po svetu ponekod narejeno, da ko zaključiš delo, aktivno delo v profesionalni vojski, naj bo to recimo s 50, 55 letom, dobiš sto procentno penzijo in potem si svoboden na trgu dela, da delaš naprej in plačuješ vse davke, ki pač pripadajo. Jaz se seveda tudi zavzemam za to, da bi tudi naši upokojenci po upokojitvi po 40 let delovne dobe, po polni, po polnem delovnem obdobju se lahko upokojili, dobili sto procentno penzijo in naprej delali, bili na tržišču dela, če bi hoteli delati in če bi jih delodajalec hotel zaposliti. Skratka, to se mi zdi ta izziv iz srebrne preobrazbe se mi zdi zelo zanimiva in aktualna tema. In jaz upam, da boste zastopali dobra stališča. Hvala.

Najlepša hvala za vaš prispevek, želi še kdo besedo? Če ne bi, potem samo še jaz morda kratka replika na izvajanje kolega Gregoriča.

Kolega Gregorič pa brez zamere, vi ste en tak primer, kjer ste zaposleni kljub svoji starosti in jaz to podpiram, hkrati pa, kolikor je meni znano, zdaj, če ste že odprli to razpravo, zdaj aktualna vlada ne podpira tega, da bi se upokojenci lažje zaposlovali in jaz tukaj se strinjam s stališčem magistra Gregoriča, da bi glede na to, da je pred nami je tudi pokojninska reforma pogojena s sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost je absolutno primerno, kdor želi delati, ki je že upokojen, da seveda vplačuje potem preko davkov, preko prispevkov tudi v pokojninski sistem in s tem se tudi lajša ta vsem znana krilatica, da smo za čim bolj dostojne pokojnine, kadarkoli. Tako da to je moj prispevek, absolutno pa jaz ta stališča sam bom podprl.

Tako da sedaj pa državni sekretar, bi želeli še odgovoriti, izvolite.

Čisto na kratko, samo odgovarjam, da že zdaj lahko ljudje delajo in hkrati prejemajo tudi del svoje upokojitve. Ta mehanizem je že nekaj časa aktualen. Tako imamo tudi med poslanci take primere ali pa med ostalimi, recimo v akademski sferi, kjer delavci prejemajo zelo visoke plače, poleg tega pa še del pokojnine zraven. Trenutno Vlada tega sto procentnega prejemanja pokojnine ne podpira, ker smatra, da je pokojnina namenjena delovno neaktivnim, vsaj tak je koncept pokojninskega sistema. In tudi iz solidarnostnega vidika vzdržnosti pokojnin je prav, da predvsem damo tistim, ki so na 1. točki delovno neaktivni in pa razporedimo pokojnine tako, da bodo tudi sredstva ostala za solidarnostne vidike pokojninskega sistema. Hvala.

Hvala lepa za vaš odgovor. Vidim, da ste izzvali repliko kolega Gregoriča, izvolite.

Ja, kot sem že večkrat rekel, včasih je boljše, da si tiho. Jaz letos delam 51. leto, razen leta, ko sem bil v vojski, sem vsako leto vplačeval v penzijski sklad, na katerega nisem imel nič procentov vpliva. Kam je šel moj vložen denar? Kam so šle moje vložene obresti v 50 letih, nimam pojma. Ampak tega, če bi naredil obrestni račun in varčevanje, potem bi videl, da je tega denarja veliko, zelo veliko. Jaz najprej nisem vedel niti, kako pridem do 40 procentov penzije, ki mi jih milostno za tri leta daje sistem, tri leta, ampak moraš dati vlogo. Jaz sploh nisem vedel, da moraš dati vlogo, dokler nisem dal vlogo tega ni šlo. Tako, da je treba pogledati, izvesti stvari. Hvala.

Hvala lepa. No, zdaj bi pa še jaz dodal v piskrček. Jaz se absolutno tu strinjam s kolegom Gregoričem. Jaz pa na drugi strani, ko bom pa najbrž delal najmanj še 40 let glede na kazalce, jaz mislim, da bi država morala zasledovati to premiso. Se pravi, ko si delal 40 let ali več delovne dobe, si vplačeval sistem ZPIZ, je zagotovo zagotovljena tvoja pokojnina tvoja v 100 odstotkih. Potem pa seveda, če te delodajalec, ki absolutno, po navadi išče take, ki imajo izkušnje in predvsem so to nefizična dela, bolj svetovalna ali pa intelektualna, bi jaz kot dober upravljavec državo seveda podprl da, če je le volja, če je le delovno mesto odprto za take poklice ali pa tako znanje so vsi dobrodošli. Toliko.

Jaz mislim, da smo s tem izčrpali to temo.

Imam pa še eno pooblastilo, da gospa Tamara Vonta nadomešča kolega Tomaža Laha.

Sedaj zaključujem razpravo ter dajem na glasovanje predlog sklepa, ki se glasi: "Odbor za zadeve Evropske unije podpira izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, ki bo v Bruslju 10. marca 2025." Pričenjam z glasovanjem.

Glasujemo. Ugotavljam, da je 10 prisotnih, 10 je glasovalo za.

(Za je glasovalo 10.)

S tem ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda in se zahvaljujem predstavnikom Ministrstva za delo.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 11. MARCA.

Sedaj prosim gospo Nikolino Prah, državno sekretarko na Ministrstvu za finance, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju tega sveta.

Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Dovolite mi, da vam predstavim izhodišča Republike Slovenije za naslednje zasedanje sveta za ekonomske in finančne zadeve. Potekalo bo v torek, 11. marca, v Bruslju.

Ministri bodo na zasedanju nadaljevali razpravo o načinu za spodbujanje konkurenčnosti na EU ravni, tokrat bodo obravnavali zakonodajne predloge za poenostavitve. Gre za tako imenovani omnibus paket, ki ga je Evropska komisija napovedala v Kompasu za konkurenčnost. Predlog zajema nekatere odprave ovir na notranjem trgu EU in poenostavitve postopkov, s katerimi bi zagotovili bistveno zmanjšanje regulatornih in administrativnih bremen za podjetja in za finančne institucije. Slovenija pozdravlja pobude za krepitev konkurenčnosti in odpornosti gospodarstva EU in meni, da mora EU nadaljevati z aktivnostmi za poenostavitev zakonodaje in znižanje obremenitev, predvsem za mala in srednje velika podjetja. Ministri bodo predvidoma potrdili tudi splošni pristop glede sprememb direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, ki v zakonodajo EU vključuje nove obveznosti glede vložitve enotnega informativnega obrazca za obračun povrhnjega davka. Cilj direktive je zlasti izvajanje drugega stebra te davčne reforme, ki uvaja globalno minimalno davčno stopnjo za velika podjetja. Gre za izvajanje obstoječih obveznosti iz 44. člena Filar(?) 2 direktive zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v EU na način, ki je v celoti skladen z razvojem na svetovni ravni, in sicer v zvezi z obveznostmi glede vložitve enotnega informativnega obrazca za obračun površnega davka. Ta vsebina je v pravni red Republike Slovenije prenesena v Zakon o minimalnem davku. Ta je začel veljati 1. januarja 2024. Davčne informacije iz tega enotnega obrazca za obračun se bodo avtomatično izmenjevale z davčnimi organi v ustreznih državah članicah, kar bo omogočilo oceno skladnosti in izračun povrhnjega davka kot razliko med dejansko davčno stopnjo in 15 odstotno minimalno davčno stopnjo. Slovenija podpira prizadevanja predsedstva, da bi Ecofin potrdil ta splošni pristop glede sprememb direktive o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, vključno glede sprememb obrazca informativnega obračuna povrhnjega davka, ki bi se na podlagi spremembe informativnega obračuna globi, ki ga je razvila OECD na EU raven prenesla s spremembo direktive. Za Slovenijo je pomembno, da se oblikuje rešitev, ki je enotna in skladna z razvojem na mednarodni ravni ter zagotavlja dobro ravnovesje med pozitivnimi učinki na javnofinančne prihodke in dodatnimi bremeni.

Na dnevnem redu bo tudi razprava o aktualnih političnih oziroma geopolitičnih razmerah in glede pomoči Ukrajini. Evropska komisija bo ministrom za finance na rednem delu predstavila stanje na področju izvajanja sankcij, predvsem njihov carinski vidik. Carinski organi namreč igrajo ključno vlogo pri izvajanju omejevalnih ukrepov, zato si vseskozi tudi prizadevajo za večjo usklajenost in premostitev razlik, za večjo doslednost pri izvajanju sprejetih sankcij. Ministri se bodo seznanili tudi z izidi zasedanja G20 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank, ki je potekalo februarja ter pripravili izhodišča za zasedanje G20 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank, ki bo 23. in 24. aprila letos.

Ecofin bo kot redno točko obravnaval še stanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost in sprejel spremembe izvedbenih sklepov glede načrtov za okrevanje in odpornost Belgije in Irske. Dan pred zasedanjem Ecofina pa bo potekalo še zasedanje evroskupine, ki bo obravnavalo makroekonomsko stanje evroobmočja in koordinacijo fiskalnih politik ter v razširjenem formatu razvoja aktivnosti kripto sredstev in potrebne korake za Unijo kapitalskih trgov, kot pripravo predvidenega zasedanja evrovrha. Hvala.