Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi ostali vabljeni na današnji seji odbora, en lep pozdrav!

Začenjamo 15. sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne more udeležiti poslanec Felice Ziza, medtem ko kot nadomestni člani odbora danes z nami sodeluje poslanec Andrej Poglajen, ki nadomešča poslanko Alenko Jeraj in poslanka Andreja Živic, ki nadomešča poslanko Terezo Novak.

Poslanska skupina SDS je 7. marca 2025 na podlagi tretjega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora v povezavi s 56. členom vložila predlog za umik 4. točke dnevnega reda seje odbora, in sicer naslednje točke, 4 - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, druga obravnava.

Sedaj dajem besedo predlagatelju za umik točke, nato pa še ostalim.

Izvolite, kolegica Godec.

Ja, najlepša hvala. Lep pozdrav.

Zdaj, kot je bilo povedano, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vložili predlog za umik točke z obravnavo Zakona o zdravstveni dejavnosti. Jaz moram reči, da smo že na prvi obravnavi, torej v splošni razpravi opozarjali na zadeve, ki se danes kažejo kot resnične. Ker pa zakona ne moremo več umakniti iz procedure, smo pač predlagali zamik točke. Zdaj, predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je pred nami, je eden izmed prvih zakonov, če rečem tako, ob zakonu o zavarovanju in vars…, Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga imamo pred sabo kot tako imenovano reformo zdravstvenega sistema po Golobovo. To je zakon, ki ga danes po vsebini in tudi drugače ne bi smeli imeti v Državnem zboru v proceduri. V samem predlogu zakona predlagatelj, to je Ministrstvo za zdravje, zapiše, da pacienti, ki naj bi zaradi zdravnikov, ki delajo pri različnih delodajalcih, ostali v državnih bolnišnicah, povečevali stroške zdravstvenega sistema in povzročali izgubo javnim zdravstvenim zavodom. To je predlog zakona, kjer predlagatelj zakona Ministrstvo za zdravje priznava, da so ukrepi, ki jih predvidi v zakonu, v nasprotju z 49. in 74. členom Ustave, torej omejujejo svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo. Kolegi poslanci, pred vami je zakon oziroma predlog zakona, ki ga Vlada Republike Slovenije nikoli v takšni obliki, s takšno vsebino in pa tudi drugače ne bi smela poslati v Državni zbor. Na to smo torej, kot sem dejala, že opozarjali na prvi razpravi oziroma v prvem branju. Upali smo, da vas bo srečala pamet, torej koalicijske poslance, a ta se vas očitno izogiba iz dneva v dan. Predlog zakona na skoraj 200 straneh, ki se težko bere, moram reči, res težko bere, jaz sem prebrala vseh teh 200 strani, ima 49 členov, od tega ste vložili amandmaje na 80 procentov zakona, torej samo deset členov ni amandmiranih. Poleg tega ste dodali še štiri nove člene. Tik pred zdajci, danes pa smo dobili popravke amandmajev. Če vas pač vsebina ne skrbi, vas lahko skrbi torej to, da imamo 49 členov, 80 procentov zakona amandmiranega in danes z novimi amandmaji popravljene amandmaje. Že to, samo to je alarm za to, da takšen zakon danes ne bi smeli obravnavati. In še enkrat poudarjam, takšen zakon sploh ne bi smel priti v Državni zbor s strani vlade in poslanci bi morali takšen zakon zavrniti. In moram reči, da je sramota za to Vlado, da je takšen zakon sploh potrdila, tako vsebinsko kot nomotehnično, ker v normalnih vladah bi to bil le osnutek zakona, osnutek, o katerem bi se razpravljalo, če seveda odmislimo vsebino. Odmislimo vsebino. Še enkrat poudarjam, 200 strani zakona, 49 členov, večina členov amandmiranih in popravljeni amandmaji. Koalicijski poslanci, jaz res upam, no, pa vem, da je to upanje zaman, da boste danes to točko prestavili na eno izmed naslednjih sej, zakon popravili, naredili čistopis in ga bomo potem lahko normalno obravnavali. Jaz si danes ne predstavljam, torej v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke si ne predstavljamo te obravnave člen po člen, amandma po amandma. In v mojem stališču bom kljub temu, čeprav pravite, da se nikoli ne sme pozivati ampak jaz vas res pozivam, dajte ta zakon prestaviti, ga urediti tako kot je potrebno. Ker ta zakon je očitno pisal en zelo slab pravnik, pa nekdo, ki zelo slabo pozna zdravstveni sistem v Sloveniji. Predvsem pa zelo slab pravnik. Členi na dveh straneh, amandmaji na dveh straneh, to je neužitno. Predvsem pa to, da takšen zakon nikoli ne bi smel biti v obravnavi brez, če odmislimo vsebino, ampak samo kako je napisan. Tako da še enkrat, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da takšno besedilo trenutno ni primerno za obravnavo in predlagamo umik točke, ker pač ne moremo več predlagati. Da je zakon neprimeren za nadaljnjo obravnavo.

Hvala lepa.

Besedo dajem predlagatelju zakona, torej ministrici za zdravstvo, doktor Valentini Prevolnik Rupel, da pove svoje stališče.

Izvolite.

Ja, najlepša hvala s strani predlagatelja menimo, da ni nobenega razloga za umik tega zakona z današnjega dnevnega reda. Zakon je Vlada potrdila, bil je v široki javni razpravi, bil je tudi v obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu, se pravi najprej na Odboru ESS za zdravstvo, potem tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, tako da ga je, kot da je. Ves čas nastajanja zakona je zakon bil deležen široke razprave s strani številnih deležnikov in mislim, da je prav, da se ta postopek nadaljuje tudi danes, na današnji, današnji seji Odbora za zdravstvo.

Hvala lepa ministrici.

V skladu s Poslovnikom lahko svoje mnenje, stališče povedo v treh minutah še predstavniki poslanskih skupin.

Nataša Sukič, v imenu Levice, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Mislim, vsekakor ne podpiram te pobude s strani SDS, sploh me je zmotila vsebinska opredelitev. Za božjo voljo, mi tukaj se trudimo krepiti javni zdravstveni sistem, tu pa poslušamo o svobodni gospodarski pobudi. Mislim, pa to je skregano z vso pametjo oziroma to je ravno tisto, kar uničuje naš javni zdravstveni sistem, to vztrajanje na pač tržnem, tržni logiki razmišljanja kot da je medicina oziroma zdravstvo neka tržna dejavnost. Mislim, ne bi smela biti, kot vemo.

Kar se tiče teh tehničnih pripomb, pa zelo dobro, da je tako, da se pač pri tako resnem zakonu stvari še urejajo, urejajo do samega konca. Mislim za to, da bodo ja čim boljše, saj gre za zelo zahtevno materijo, za zelo, za zakon, s katerim mislim, to je velika odgovornost na vseh nas, da bo zakon čim boljši. In prav je tako, da se do zadnjega, do zadnje sekunde, dokler ga ne potrdimo, še ureja z amandmaji, če je potrebno. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Dam besedo kolegici Ivi Dimic, Nova Slovenija, izvolite.

Hvala lepa.

Jaz pa mislim, da je predlog SDS povsem na mestu. Imamo pred sabo zakon, za katerega je ministrica sama dejala javno, da je možnost, da bo naš javni zdravstveni sistem lahko ob sprejemu tega zakona zanihal. In že predsedniku Vlade sem rekla, da upam, da ne bo, upam da bo samo zanihal, da ne bo klecnil. Ker to kar se spreminja s tem zakonom jaz ne vem če so, bom rekla deležniki katerih se zakon tiče in na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, pripravljeni. a veste, da se izvirna pristojnost občin za določitev mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni prenaša na državo. Pa vemo, kakšna in kako vitka je država. Jaz mislim, da je, 80 amandmajev pove to, da je zakon slabo pripravljen. Verjamem in vem, da je bil v, dolgo časa v razpravi, ampak smo pa tudi seznanjeni, da nihče od združenj, ki se jih zakon dotika, tega zakona ni podprl. Tisti, katerih se zakon tiče, tega zakona ne podpirajo, tako ne bolniške oziroma nevladne organizacije, ki so, ne vem, združenje bolnikov različnih, dobila sem veliko dopisov, da enostavno se ne strinja s predlogom zakona, tudi Zdravniška zbornica in ostale zdravniške organizacije. Ne vem, zakaj rinete z glavo skozi zid. Jaz se res bojim, da bo sprememba taka, da bo vprašanje dostopnosti do zdravstvenih storitev še slabše. In če mi danes zagotovite, s čim boste vi skrajšali čakalne vrste s tem zakonom, ne, upam, da ne z onim zakonom, ki smo ga sprejemali, da boste zaposlovali tuje zdravnike, ampak mi moramo svoje zdravnike uporabiti in pacientom omogočiti, da pridejo do zdravnikov. Hvala lepa.

Hvala lepa.

V imenu Poslanske skupine Svoboda bom tudi jaz povedala stališče. V bistvu uvodoma pozdravljam to skrb vseh poslanskih skupin, da nam je vsem mar, da se krepi javno zdravstvo. In to je spodbudno. Na drugi strani je tudi spodbudno, da imamo različna mnenja. Če bi imela ista mnenja, verjetno bi bili vsi v eni poslanski skupini, tako smo pa v petih različnih. Da je veliko amandmajev k enemu zakonu, to ni nič nenavadnega. Tako v preteklosti kot v tem mandatu se vlaga veliko amandmajev k zakonom, ki jih obravnavamo in to je samo odraz tega, da se želi do zadnje sekunde zakone, ki jih obravnavamo in o katerih odločamo poslanci, maksimalno izboljšati, da poslušamo mnenja, ki jih prejemamo. In jaz tako prakso pozdravljam in vsaj kar se tiče Svobode, bomo s tem nadaljevali. Razprava, kot je že ministrica povedala, je bila obširna, je trajala dolgo časa, jaz si upam trditi, da je trajala kar 20 let, ko sem šla analizirati članke na to temo za nazaj, tako da jaz verjamem, da imamo danes priložnost, da bomo ob 4. točki, in upam, da bomo, ne bomo potrdili predloga Poslanske skupine SDS, da bomo imeli priložnost slišati različne deležnike v zdravstvu, ki mimogrede, kar sem spet brala v člankih, 30 let skorajda niso bili usklajeni pri eni spremembi na področju zdravstva. Tako da ni to nič nenavadnega. Zato v Poslanski skupini Svoboda tega umika ne bomo podprli, ker smo vse poslanske skupine, ki smo želele izraziti stališče, to storile.

Prehajamo na odločanje o predlogu za umik 4. točke dnevnega reda in začenjamo z glasovanjem. Prosim poslanke in poslance, da glasujemo ali umikamo točko dnevnega reda.

Glasujemo. Ugotavljam, da je od 16 navzočih poslancev 6 glasovalo, 6 poslancev glasovalo za umik točke, 10 jih je bilo proti.

(Za je glasovalo 6.)(Proti 10.)

Ugotavljam, da je, da predlog za umik točke ni sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem, torej vključno s 4. točko dnevnega reda.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVILIH, DRUGA OBRAVNAVA.

Amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do vključno srede, 5. marca 2025.

Kot gradivo, objavljeno na spletni strani Državnega zbora, ste prejeli predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

K 1. točki so bili poleg Ministrstva za zdravje vabljeni tudi predstavniki Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Lekarniška zbornica Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravstvo in zdravje in dodatno tudi Zdravniška zbornica Slovenije.

Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona. V roku, ki ga določa Poslovnik so bili vloženi amandmaji koalicije; torej Poslanskih skupin Svoboda, Socialni demokrati in Levica, k 3., 13., 18., 21., 26., 30., 31., 35., 37., 38., 41., 43., 45., 49., 51., 52., 53. in 55. členu, naknadno tudi sprememba amandmaja k 43. členu. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.)

Potem pa kar pričnemo in besedo dajem Ministrstvu za zdravje, ministrici doktor Valentini Prevolnik Rupel.

Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Lepo pozdravljeni poslanke in poslanci ter ostali prisotni!

Naj uvodoma poudarim, da Zakon o zdravilih natančneje ureja področje zdravil v Republiki Sloveniji. Nacionalna zakonodaja se na tem področju usklajuje s pravnim okvirom EU, saj je regulacija zdravil primarno določena na evropski ravni. Cilj zakona je zagotoviti, da so vsa zdravila na trgu varna, kakovostna in učinkovita ter zagotoviti nadzor nad njihovim prometom, proizvodnjo in distribucijo. Zakon o zdravilih je torej ključen za zaščito javnega zdravja, saj zagotavlja, da so na trgu le tista zdravila, ki izpolnjujejo stroge standarde varnosti in kakovosti. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami prenašamo v slovenski pravni red evropske predpise, čisto konkretno direktivo 2017 1572, ki ureja in določa pravila za dobro proizvodno prakso za zdravila za uporabo v humani medicini. Izvajanje uredbe 2022/123 EU, ki podrobneje ureja okrepljeno vlogo Evropske agencije za zdravila pri pripravljenosti na krize in kriznem upravljanju na področju zdravil in medicinskih pripomočkov, na način, da se JAZMP podeli pristojnost za izvajanje te uredbe. Predlagane spremembe zakona upoštevajo določbe uredbe 536/2014, ki ureja klinična preizkušanja zdravil za uporabo v humani medicini in uredbe 2019/6, ki ureja področje zdravil za uporabo v veterinarski medicini. Obe uredbi že veljata in sta bili na nacionalni ravni dopolnjeni z uredbo vlade o izvajanju uredbe. Ker sta obe področji celovito urejeni na ravni eEU, nacionalna zakonodaja ureja zgolj vidike, ki jih skladno z EU uredbama lahko urejamo na nacionalni ravni. V praksi pri izvajanju postopkov nismo zaznali težav, ki bi jih morali nasloviti s sistemskimi spremembami. Res pa je, da sta ti dve področji bili do sedaj urejene na zakonski ravni.

S predlaganimi spremembami usklajujemo določbe zakona z evropskim pravnim redom na omenjenih področjih, pri čemer v obstoječo ureditev ne posegamo. Omeniti velja, da na ravni EU trenutno poteka prenova farmacevtske zakonodaje. Po njeni uveljavitvi bo v prihodnjih letih treba tudi na nacionalni ravni pristopiti k celoviti prenovi zakonodaje na področju zdravil in takrat bo priložnost, da se celostno uredi v enem predpisu v novem Zakonu o zdravilih, tudi področje kliničnih preizkušanj in zdravil za uporabo v veterinarski medicini.

Predlog zakona prinaša tudi druge, druge novosti. Na podlagi izkušenj s pandemijo Covid-19, predlog zakona uvaja celovite sistemske rešitve za financiranje in dostop do zdravil v izjemnih razmerah ali kriznih situacijah za vse paciente v Republiki Sloveniji. S tem vzpostavljamo mehanizem, ki bo omogočal, da se v izjemnih razmerah, ki so definirane na predlog ministra za zdravje, zagotavlja proračunska sredstva za nabavo potrebnih zdravil za preskrbo pacientov za stroške, povezane s sprejemom, shranjevanjem in distribucijo ter zbiranje ter za stroške izvajalcev zdravstvene in lekarniške dejavnosti. Skladno z uskladitvijo z določbami evropskih predpisov za preskrbo z zdravili se imetnikom dovoljenja za promet z zdravili dodaja obveznost zagotavljanja ustrezne in neprekinjene preskrbe z zdravili, ki so skupaj z veletrgovci vsak v svojem delu odgovorni za preskrbo z zdravili. Navedeno bo ključno prispevalo k jasnejši odgovornosti za boljšo preskrbo prebivalcev Slovenije z zdravili in s tem k varovanju in ohranjanju javnega zdravja. Z namenom zaščite pacientom nadgrajujemo določbe, ki bodo omogočale lažje izvrševanje in izvajanje sankcij v primerih kršitve na področju prepovedi zavajajočega predstavljanja in oglaševanja izdelkov, ki niso zdravila in nimajo dovoljenja, da so lahko v prometu kot zdravilo na podlagi zakona. Kot veste, se Slovenija tako kot druge članice EU sooča s pomanjkanjem zdravil, zato zakon obravnava tudi področje obvladovanja tveganj pomanjkanje zdravil na trgu. S predlogom zakona se namreč dopolnjujejo obveznosti deležnikov v celotni dobavni verigi zdravil glede obveščanja o prihodu zdravila na trg, sporočanja informacij o začasnem ali stalnem prenehanju opravljanja prometa z zdravilom ter o motnjah v preskrbi z zdravilom in sporočanja podatkov o obsegu zalog, porabi, nabavi in izdaji zdravil. Uvaja se tudi možnost, da lahko JAZMP v primeru napovedanih motenj v preskrbi z zdravilom ali pomanjkanje zdravil na osnovi določenih kriterijev uvede oziroma predlaga različne ukrepe za varovanje javnega zdravja, nekatere v soglasju z Ministrstvom za zdravje. Za večjo varnost preskrbe z zdravili na celotnem območju Slovenije pa uvaja tudi možnost, da lahko vlada na predlog ministra za zdravje uvede ukrep, s katerim določi po količini in vrsti najmanjši zahtevani obseg zalog zdravil ali skupin zdravil pri imetnikih dovoljenj za promet z zdravili, veletrgovcih in izvajalcih lekarniške in zdravstvene dejavnosti. Pristopili smo tudi k celostni ureditvi področja uporabe nerutinsko pripravljenih zdravil za napredno zdravljenje za uporabo v humani medicini in za vpis v register zdravnikov, ki tako zdravilo uporabljajo. Zaradi varovanja javnega zdravja uvajamo tudi uradno kontrolo kakovosti učinkovin v prometu, ker se pač slednje vgrajujejo magistralna zdravila, ki niso podvržena uradni kontroli zdravil.

Predlog zakona torej naslavlja več ključnih področij z namenom zagotavljanja večje varnosti, učinkovitosti in dostopnosti zdravil za vse prebivalce in prebivalke. Z uvajanjem jasnejših postopkov in izboljšanjem nadzora nad trgom zdravil postavljamo trdne temelje za sodobnejši in bolj učinkovit sistem. Za konec naj poudarim, da se zavedamo odgovornosti, da zagotovimo zakonodajni okvir, ki bo odražal najvišje standarde varnosti in kakovosti ter hkrati omogočal hitrejši in enostavnejši, predvsem pa varen dostop pacientov do terapij.