Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 35. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Na seji kot nadomestni član s pooblastilom sodeluje poslanec Franc Breznik, ki nadomešča poslanko Alenko Helbl.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, točka 2 - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, točka 3 - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji in točka 4- Razno. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembe dnevnega red, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O EVIDENCAH NA PODROČJU DELA IN SOCIALNE VARNOSTI.

Na spletnih straneh Državnega zbora je objavljeno gradivo za sejo.

K točki so bili vabljeni Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 113. seji, 17. 1. 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona besedo dajem predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državnemu sekretarju Igorju Feketiji.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj!

Torej Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti naslavlja nekatera vprašanja, ki so se pojavila pri izvajanju novele tega zakona v različici A, ki se je začela uporabljati 20. novembra leta 2023. Sledijo pobudi za spremembe, ki so bile podane v okviru strokovnega odbora za obravnavo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki ga je ustanovil Ekonomsko-socialni svet. Na 352. seji, 28. junija leta 2024. Ta strokovni odbor se je sestal na dveh sejah, na 357. seji Ekonomsko-socialnega sveta, 6. decembra lani pa je bil dosežen dogovor o spremembah 2., 18. in 19. člena tega zakona. Torej poglavitni cilji predloga novele Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti - B so naslednji: jasnejša določitev razmerja, za katero je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa, poenostavitev vpisovanja podatkov v evidenco o izrabi delovnega časa, določitev izjeme od obveznosti vodenja evidence o izrabi delovnega časa za poslovodne osebe, jasnejša določitev kraja hrambe evidence o izrabi delovnega časa in pa dopolnitev možnih načinov obveščanja delavca o podatkih iz evidence. S predlogom zakona se torej spreminja opredelitev tistih oseb, za katere je ob zaposlenih delavcih treba voditi evidence, in sicer se jasneje določa krog oseb, za katere je vodenje evidence tudi utemeljeno. Predlaga se, da kot delavec v smislu tega zakona šteje tudi: oseba, ki je na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca; oseba, ki opravlja samostojno poklicno kmetijsko ali drugo dejavnost pod pogojem, da se za njo uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja glede delovnega časa, odmorov in počitkov, ali pa če ta oseba opravlja delo osebno in je vključena v delovni proces delodajalca in pa oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja. In tako se s predlagano spremembo bolj jasno določa, jasneje določa, da mora delodajalec evidence v skladu s tem zakonom tudi evidenco o izrabi delovnega časa voditi za tiste osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo - dijakov, študentov, začasno občasno delo upokojencev in začasno občasno delo v kmetijstvu. Hkrati se pa s to predlagano spremembo črta določilo, da je treba evidenco voditi za osebe, ki opravljajo delo na tak način, da pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca, ker bi ta določba lahko po nepotrebnem zajela tudi osebe, ki opravljajo delo s sredstvi delodajalca, ampak dela ne opravljajo osebno in niso vključene v njegov delovni proces, zato je bilo ugotovljeno, da je ta določba ob obstoju drugih določb neustrezna in je v skladu s predlagano spremembo odstranjena iz definicije delavca.

S predlogom novele se v okviru poenostavitve, lahko bi rekli tudi administrativne razbremenitve kakor je strokovna delovna skupina to poimenovala, torej poenostavitev vpisovanju podatkov v evidenco o izrabi delovnega časa predlaga črtanje obveznosti vpisa izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom tako imenovana malica. Ta sprememba sledi načelu sorazmernosti urejanja določenega pravnega področja. Ni namreč zagotovljeno, da bi tak zahteven podatek izkazoval dejansko stanje na področju izrabe odmora med delovnim časom.

Nadalje se glede vpisa podatkov v evidenco o izrabi delovnega časa s predlagano novelo naslavlja nepotrebna pogostost vnosa v evidenco za tiste podatke, ki ob obstoju drugih podatkov iz evidence in ob sočasnem obstoju z zakonom ali drugimi akti predpisanih dokazil pri delodajalcu ob dnevnem vnosu ne bi zagotavljali višje stopnje zaupanja v podatke iz evidence glede na dejansko stanje, ki je podlaga za te vpise. Torej, s predlagano spremembo se določa, da se lahko podatki o opravljenih urah v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa in pa tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu iz katerega je razvidno, referenčno obdobje? Ki se upošteva za neenakomerno porazdelitev in začasno prerazporeditev polnega delovnega časa, v evidenco o izrabi delovnega časa vpisuje mesečno. Ocenjuje se namreč, da bo ob obstoju dnevne obveznosti vpisovanja, natančnega časa prihoda na delo in odhoda z dela ter dnevnih obveznosti beleženja obsega opravljenega nadurnega dela, verodostojnost evidenca zagotovljena tudi ob mesečnem vpisovanju.

Naprej v izogib dvomu ali se evidenca o izrabi delovnega časa vodi za poslovodne osebe ali ne. V predlogu novele zakona se izrecno izključuje obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa za poslovodne osebe. S predlagano novelo se z vidika jasnosti predlaga tudi izrecna določitev, da delodajalec evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpišejo podatki, hrani na sedežu ali na kraju opravljanja dela delavca. Torej, s spremembo se odpravlja morebitna nejasnost pomena izraza oziroma, ki je bil v zakonu prej, in se določa, da se evidence in dokumentacija hrani. Na sedežu ali na kraju opravljanja dela.

Glede načina obveščanja delavcev, prej omenjenega s predlogom novele se omogoča tudi elektronski način obveščanja delavcev na elektronski naslov, v katerem se delodajalec in delavec dogovorita in tako bo delodajalec pisno obvestil delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec. Tudi na zasebni elektronski naslov delavca, če se tako dogovorita.

Velja poudariti, da je predlog te novele, torej ZPDSV-B obravnaval Ekonomsko-socialni svet na svoji 357. seji, 6. decembra 2024, in da je njegova vsebina usklajena s socialnimi partnerji pomeni torej kompromis, ki je bil dosežen v socialnem dialogu med Vlado, predstavniki delavcev in predstavniki delodajalcev oziroma zastopniki lastnikov in upravljavcev podjetij, pri čemer je Ekonomsko-socialni svet sprejel tudi sklep, s katerim poziva Vlado Republike Slovenije, da Predlog Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti sprejme v nespremenjeni obliki, takšni kot je bil potrjen na Ekonomsko-socialnem svetu in ga kot takega zagovarja tudi v Državnem zboru Republike Slovenije. To je torej sklep in sporočilo, socialnih partnerjev, tako delavcev kot delodajalcev,

Izpostavljam še predlog amandmaja s katerim se upošteva, hvaležno upošteva pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Ta je ugotovila, da je v predlaganem novem šestem odstavku 19. člena zakona napačen sklic na 12. in 19. člen zakona, zato se v tretjem odstavku 3. člena spreminja besedilo tako, da so ti sklici urejeni. Hvala za to.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magistrici Sonji Bien Karlovšek, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

K pisnemu mnenju Zakonodajno-pravne službe so bila podana pojasnila pristojnega ministrstva. In sicer je pripomba Zakonodajno-pravne službe k 1. členu, ki se nanaša na opredelitev osebe, ki se tudi šteje za delavca, ustrezno obrazložena v teh pojasnilih. Enako velja glede pripombe k 2. členu, ki v predlogu zakona ni bila obrazložena, k 3. členu pa je podano pojasnilo, ki se nanaša na razmerje te določbe do opredelitev temeljnih pojmov zakona, vendar ZPS še zmeraj meni, da izrecna določba, po kateri vodenje evidence o izrabi delovnega časa ni potrebno, za poslovodne osebe ni potrebna. Vložen amandma k 3. členu koalicijskih poslanskih skupin pa odpravlja nejasne sklice na to evidenco, zato je z zakonodajno tehničnega vidika ustrezen. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Državnega sveta.

Gospod Danijel Kastelic, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Spoštovani poslanke in poslanci, državni sekretar in ostali prisotni, lep pozdrav!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 37. seji, 30. januarja in pri tem ugotovila, da veljavni zakon že od njegovega sprejema kali odnose med socialnimi partnerji. Pa tudi, da predložene zakonske rešitve predstavljajo kompromisno rešitev, ki je bila soglasno podprta na Ekonomskosocialnem svetu. Kljub temu predstavniki interesov delodajalcev v Državnem svetu opozarjajo, da zakonodaja na tem področju še vedno ne ustreza aktualnemu stanju, precej spremenjenim oblikam dela in rahljanjem definicije dela.

Posledično je bilo izraženo pričakovanje, da bo pristojno ministrstvo čim prej pripravilo zakon, ki bo ustrezno naslavljal izzive sodobnega časa in bil prilagojen sodobnim oblikam dela. Hkrati pa zadostil tudi zahtevam in pričakovanjem delodajalcev. Naša komisija je predlog zakona prepoznala kot dober, zlasti z vidika zmanjševanja administrativnega bremena v povezavi z evidentiranjem izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom, ki tako za delodajalce kot tudi za delavce predstavlja dodatno breme. Obenem pa smo opozorili na potencialno podvajanje evidenc, ki se jih bo poleg že obstoječih vodilo za osebe, ki dela ne opravljajo na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, ampak na drugih pravnih podlagah, na primer študenti in upokojenci. Takšna ureditev bi za podjetje lahko predstavljala dodatno birokratizacijo delovnih procesov ter s tem povezane dodatne stroške.

Poudarjamo tudi, da se mora zakonodaja na tem področju v bodoče spreminjati bolj premišljeno. Vse načrtovane rešitve je namreč možno preveriti tudi v okviru pilotnih projektov. Na takšen način bi se lahko izognili težavam pri izvedljivosti sprejetih določb in potreb po nenehnem spreminjanju oziroma popravkih veljavne zakonodaje. V razpravi je komisija v okviru glasovanja predlogu izrekla podporo. Hvala za pozornost.

Hvala lepa.

In prehajamo na obravnavo členov. Rok za vlaganje amandmajev je bil do vključno četrtka, 6. 3. 2025. V poslovniškem roku je bil vložen amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 3. členu. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmaju združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po zaključeni razpravi bomo glasovali o amandmaju, nato pa še o vseh členih skupaj. Kdo temu predlogu nasprotuje?(Ne.) Ugotavljam, da ne.

In prehajamo na razpravo o vseh členih in amandmaju skupaj.

Prva se je k besedi prijavila magistrica Karmen Furman.

Izvolite, imate besedo.

Ja, hvala lepa za besedo, predsednik.

Lep pozdrav vsem skupaj z moje strani!

Zdaj, naj najprej uvodoma povem, da bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke spremembo zakona podprli, je pa treba vendarle malo osvežiti spomin in pojasniti, zakaj je sploh do te spremembe, ki jo imamo danes pred sabo, prišlo. Namreč, sprememba, ki ste jo po skorajda dveh letih, sedaj od takrat, ko ste zakon v koaliciji sprejeli, predlagali, je nujna in je potrebna, ampak nujna in potrebna je za to, da se odpravijo tiste neumnosti, ki ste jih v koaliciji uzakonili spomladi leta 2023. Namreč že takrat smo vas v Poslanski skupini SDS opozarjali, da je zakon neživljenjski, da se s takšno vsebino ne bo mogel izvajati. Trikrat smo predlagali odpravo teh sprejetih sprememb in vedno znova smo bili pri tem s strani koalicije zavrnjeni in ne samo zavrnjeni, padali so tudi grobi očitki na naš račun. Namreč, da se gremo nekakšen politični piar, kako je ta zakon oziroma takratna sprememba potrebna in nujna, da bodo inšpekcijske službe lažje odpravljale kršitve, ki se pojavljajo v praksi. Zdaj, danes pa očitno vidimo, da je bil zakon v pretežni meri oziroma naša sprememba, ki smo jo takrat trikrat predlagali, zavrnjena s strani koalicije zgolj zato, ker pač smo slednje predlagali v opoziciji in seveda to dobronamerno.

Zdaj, jaz si bom dovolila še čisto kratek izsek prebrati še iz stališča zadnje seje, kjer je bila predlagana oziroma zadnja sprememba tega zakona. To je bilo decembra leta 2023, ko smo še tretjič v poslanski skupini predlagali, naj se te neumnosti, ki se dogajajo v praksi, odpravijo. Da so neumnosti, so opozarjali ne samo delodajalci, ampak celo delavci. Bila je narejena anketa, ker je bilo pokazano, da več kot 70 procentov zaposlenih meni, da zakon, da se zakona v praksi ne da izvajati in da je neumen, dobesedno, in takrat ste še vedno recimo v Svobodi trdili, kako je zadeva nujna in potrebna.

Stališče Poslanske skupine Svoboda. Novost ni to, da je za delavca evidenco potrebno voditi. Ja, to vemo, kajti evidence so bile uzakonjene že leta 2006. Dalje, večina podatkov, ki jih je potrebno voditi v evidencah, so bile namreč uzakonjene že prej. Glavna novost je dnevno vpisovanje točnega prihoda in odhoda z dela ter izraba in obseg odmora med delovnim časom. To so bili vaši glavni argumenti, zakaj je zakon tako nujno potreben in zakaj ste zavračali predloge s strani Slovenske demokratske stranke. In glejte, danes imamo pa pred sabo spremembo zakona, ki pravzaprav spreminja prav to, kar se je vam takrat, pred dvema letoma zdelo ključno. In to je dnevni vnos evidenc, kajti po predlogu zakona se bodo sedaj lahko evidence vpisovale mesečno, ker tudi na ta način bo zagotovljeno oziroma bodo te evidence dovolj verodostojne, da bodo lahko inšpekcijske službe ukrepale. In seveda črtate vnos časa odmora in počitka med delom. Ravno to, na kar smo mi takrat v Slovenski demokratski stranki najbolj opozarjali, trikrat pripravili predloge, ampak seveda takrat ne, kajne, ker pač je bilo rečeno, da se gremo v opoziciji nekakšen piar, no, vi ste pa sedaj po dveh letih pa vendarle uspeli pogruntati, da to, kar ste takrat uzakonili se v praksi ne da izvajati in danes imamo to spremembo pred sabo in veste, na tak način ne poteka v tej koaliciji škodljiva politika. Namreč, prvič, najprej uzakonite neumnosti, na katere vas opozarjamo v opoziciji in tudi ljudje, ki bi jih v praksi morali izvajati. Potem ko v opoziciji pripravimo predlog sprememb, ker vseeno pa očitno mi v opoziciji imamo nek stik z realnostjo, ki je v koaliciji nimate. Te spremembe ne želite podpreti, zaradi tega, ker pač jih pripravimo v opoziciji. Potem ustanovite celo delovno skupino za štempljanje, ki se sedaj po dobrih dveh letih pa vendarle pribila do tega, da imamo danes spremembe pred sabo, s katerim pa bomo potrjevali to, kar smo že v opoziciji trikrat predlagali.

Zdaj, glejte, dejstvo, da je to popravek v novo sprejeti noveli in ne vrnitev v prejšnjo vsebino novele, če smo čisto pošteni, bom rekla, praktično ni nekih konkretnih vsebinskih sprememb več med tem, kar je veljalo pred vašo uzakonitvijo teh neumnosti, ampak danes pač verjetno ne boste želeli priznati, da smo že takrat v Poslanski skupini SDS povsem upravičeno opozarjali na ta vaš Zakon o štempljanju in neumnostih, ki jih s tem počnete in pač ste predlagali svojo spremembo zakona. Tako, da pod črto, v opoziciji nismo enaki kot vi v koaliciji, nam se dejansko gre za to, da se stvari uredijo. In bomo danes tudi to spremembo podprli, ker je pač potrebna in nujna. Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji dobi besedo Soniboj Knežak, izvolite.

Hvala lepa predsedujoči.

Spoštovani kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva!

Problematika s katero se soočamo oziroma bi rekel, kar je zadnje leto burila duhove, pa je po mojem mnenju bistveno prenapihnjena. Je ta, to evidentiranje oziroma štempljanje, kot ga običajno ljudje poimenujejo. jaz sem pred vstopom v to politiko 37 let delal v gospodarstvu. Vsako jutro sem se evidentiral, poštempljal, ko sem šel domov sem poštempljev, s tem, da je evidentiranje leta 1980, ko sem začel delati, bilo zgolj kartica. Kjer so se odštempljali, pa je administratorka konec meseca iskala tiste ure. štima. Je bil odhod ali ni bilo zamud, da smo imeli v računovodstvu, glede na to, da nas je bilo 1200 dve kolegici, ki sta samo bone štela v papirnati obliki, aha, ta je imel 17 krat, je bil v službi, 17 komadov so jih z gumicami speljali in tako naprej. Ko sem pa šel 2018 iz firme ven, je bil pa sistem evidentiranja, vse drugo kot namenjen temu, ali sem prav zaključil ali ne. Evidentiranje, tehnologija, ki je v teh letih vsa pametna podjetja izkoriščajo za več način, ko se registriraš, je dejansko povezano z obračunom plač. Če si prišel v nedeljo, tvoj urnik v nedeljo ne omogoča delo ob nedeljah, ti je pisalo nadurno delo. Če je bil praznik, je hkrati v obračun zabeležil, da je to praznik. Skratka, to je en pripomoček, da nenazadnje omenjam tudi te kartice, ene in iste se uporabljajo seveda za evidentiranje, ne za evidentiranje malice, ampak da si bil na malici, ti pripada, da si potegnil, hkrati pa je ta kartica tudi odpirala dostope v določene obrate, kamor si imel vstop ali pa ne. Skratka, hočem povedati, da to ni nič kaj takega, da je verjetno bil dober namen ministrstva, glede na številne težave in pa, saj mi vemo, to je večinoma, če se spomnim, je bilo takrat rečeno, da targetirajo gradbeništvo. Tam vem, da je terensko delo, da je težko evidentirati, da ne govorim, da imajo nekateri sploh s tujimi delavci, da delajo vse prej kot spoštljivo in pa korektno. Poznamo dosti teh žalostnih zgodb in je verjetno ta predpisana evidenca bila namenjena temu.

Drugo, jaz od začetka govorim, da je to evidentiranje pa konkretno malice pa nisem videl neke smiselnosti, da bo prinesel kak, bi rekel, koristen podatek, razen morda za inšpekcije, inšpekcije. Jaz sem bil v času, ko sem delal s sindikati, parkrat v Nemčiji, enkrat sem bil priča enemu velikemu gradbišču, kjer so imeli precej tujcev, ker je prišla od policije, mislim, da celo davčna uprava ima pooblastila. Inšpektorji so zaprli celo območje, pa kontrolirali te zadeve, tako da, da bi pa zaradi tega, ker nekateri posamezniki to izkoriščajo, pol pa v bistvu odvajali neke administrativne obremenitve, se mi pa že od začetka ni zdelo smiselno.

Drugo, črtati ven tisto, kar je sedaj že tudi v praksi. Poslovodstvo se, kolikor jaz vem, že kar lep čas po podjetjih ne štemplja, ker so zaposleni po tako imenovanih individualnih pogodbah, kjer je delovni čas ni predpisan, vedo, zakaj so dogovorjeni, kakšne cilje imajo. Tako da, čeprav je to na drugi strani pa glede na to, da imamo pa kar restriktivno zakonodajo, kar se tiče nadzora, ne vem, obremenitve nadurnega dela vem, da smo imeli velikokrat primere mladih, ki so z veseljem naredili kakšno naduro, ustvarjajo življenje, pa smo jih nekaj obremenjevali, čeprav je bila potreba po tej zakonski omejitvi števila nadur, po drugi strani imamo pa preko kaste poslovodnih delavcev, na drugi strani imamo primere tudi v zdravstvu, ker tudi ni nobenih glih zakonskih, nekih kontrol. Poznam zdravnike, ki delajo sedem dni v tednu in to že leta in leta, malo v zdravstvenem domu popoldan še v drugem zdravstvenem domu čez vikend dežurajo. Skratka, to so pa ljudje, ki so pa dejansko obremenjeni in pri nas so imeli tudi žalosten primer, ki je pri 40 letih človek dobesedno izgorel. Tako da, to je tudi gre v prid tistega, da kar noter razlagate tudi v obrazložitvi iz Državnega sveta, da pač časi se spreminjajo, oblike dela se spreminjajo, tako da je to, ta popravek ni nič tragičnega, hvala bogu. Če bi bil bolj kvaliteten socialni dialog, ker če se prav spomnim, naj bi bil tudi prvi del tega zakona, ki je do sedaj v veljavi, nekako sklenjene v Ekonomsko-socialnem svetu, pa bi bilo prav, pa da so partnerji, ki se tam pogovarjajo, pa da vedo, o čem se pogovarjajo pa kaj sprejemajo, pa mi ne bi imeli zdaj eno leto tega nepotrebnega, bi rekel, džumbusa. Zaradi vsega tega navedenega bom seveda te spremembe podprl.

Hvala lepa.