Lepo pozdravljeni vsi!

Bomo kar začeli 29. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Še enkrat pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne.

Danes imamo nekaj pooblastil. Bom kar prebrala: doktor Martin Premk nadomešča magistrico Tamaro Kozlovič in doktorica Tatjana Graf nadomešča poslanko Natašo Sukič.

K dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red tak kot je bil določen s sklicem.

In zdaj prehajam na 1. TOČKO DANAŠNJE SEJE - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TUJCIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 21. 1. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo mnenje: Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, pripombe Ustavnega sodišča, pripombe Vrhovnega sodišča, odziv Ministrstva za notranje zadeve na pripombe Ustavnega sodišča … Upravnega sodišča, se opravičujem, Odgovor Ministrstva za notranje zadeve na mnenje Zakonodajno-pravne službe in stališče Zavoda Biotech Hills k predlogu zakona.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za notranje zadeve, Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Amandmaje so v poslovniškem roku, to je do vključno 5. 3., vložile Poslanska skupina Svoboda, SS in Levica. Predloge za amandmaje odbora je 11. 3. predložila Poslanska skupina SDS. In imamo še amandmaje odbora, ki so predložene danes in to s strani poslanskih skupin Svoboda in SD in skupaj poslanskih skupin koalicije.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona in odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora, p opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje najprej o amandmajih in nato o vseh členih skupaj. Verjetno temu nihče ne nasprotuje.

In sedaj dajem besedo predstavnikom vabljenih. Najprej dobi besedo predstavnica predlagatelja zakona, Ministrstva za notranje zadeve, državna sekretarka Tina Heferle.

Izvolite.

Lepo pozdravljeni vsi!

Bomo kar začeli 29. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Še enkrat pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne.

Danes imamo nekaj pooblastil. Bom kar prebrala: doktor Martin Premk nadomešča magistrico Tamaro Kozlovič in doktorica Tatjana Graf nadomešča poslanko Natašo Sukič.

K dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red tak kot je bil določen s sklicem.

In zdaj prehajam na 1. TOČKO DANAŠNJE SEJE - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TUJCIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 21. 1. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo mnenje: Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, pripombe Ustavnega sodišča, pripombe Vrhovnega sodišča, odziv Ministrstva za notranje zadeve na pripombe Ustavnega sodišča … Upravnega sodišča, se opravičujem, Odgovor Ministrstva za notranje zadeve na mnenje Zakonodajno-pravne službe in stališče Zavoda Biotech Hills k predlogu zakona.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za notranje zadeve, Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Amandmaje so v poslovniškem roku, to je do vključno 5. 3., vložile Poslanska skupina Svoboda, SS in Levica. Predloge za amandmaje odbora je 11. 3. predložila Poslanska skupina SDS. In imamo še amandmaje odbora, ki so predložene danes in to s strani poslanskih skupin Svoboda in SD in skupaj poslanskih skupin koalicije.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona in odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora, p opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje najprej o amandmajih in nato o vseh členih skupaj. Verjetno temu nihče ne nasprotuje.

In sedaj dajem besedo predstavnikom vabljenih. Najprej dobi besedo predstavnica predlagatelja zakona, Ministrstva za notranje zadeve, državna sekretarka Tina Heferle.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednica.

Lep pozdrav vsem tudi z moje strani!

Bom probala biti karseda kratka in predstaviti tiste ključne spremembe zakona, ki smo jih pripravili. Zdaj, kot vemo, Zakon o tujcih ureja vstop v Republiko Slovenijo, pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, zapustitev države, vračanje in odstranjevanje tujcev ter tudi posebnosti glede nasploh tujskih postopkov in pa organe, ki odločajo o njih, to je tista glavnina zakona. In eden izmed ključnih ciljev novele, ki smo jo pripravili, je bila uskladitev zakona z zakonodajo Evropske unije, predvsem gre tukaj za prenos revidirane direktive o modri karti. Zdaj glede na to, da je bila novela sicer zastavljena bolj ambiciozno, torej širše, vsebinsko širše kot je zgolj usklajevanje z evropskim pravnim okvirom, smo to daljšo časovnico vsebinskega usklajevanja zakona oziroma novele, smo nekako zamudili potem prenos te direktive, kar pa sedaj urejamo, tako da tukaj to zadevo rešujemo. Gre pa za evropsko direktivo, ki jo je komisija sprejela leta 2023 in v bistvu gre za odpravo nekih pomanjkljivosti, ki so oziroma revidirane, ki so se pojavile v izvajanju te direktive. Zdaj med drugim tudi odpravljamo določene pomanjkljivosti pri implementaciji Direktive o pravici državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic in Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Te pomanjkljivosti so se pokazale tudi, kot rečeno, že v praksi in jih zgolj formalno urejamo. Potem nadaljuje, nadalje se zagotavlja še realizacija priporočil, priporočila varuha iz letnega poročila za leto 2021, ki se nanaša na status rezidentov za daljši čas. Uveljavljajo se tudi spremembe, ki so nujne zaradi izpolnjevanja obveznosti v skladu z Uredbo o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, tako imenovanega ETIAS. In pa kar se tiče še z vidika tega evropskega pravnega okvira, se odpravljajo določene pomanjkljivosti pri prenosu direktive o sezonskih delavcih. Kot rečeno pa uvodoma, direktiva o modri karti je pa tista ključna, ki jo zasledujemo tukaj.

Zdaj z novelo se uresničuje tudi več podciljev iz strategije Vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja. Tako se recimo ureja uvedba dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade, kar bo imelo učinek pri pridobivanju visoko kvalificirane delovne sile v našo državo. Enako bo, kot sem že prej omenila, tudi z direktivo o modri karti. Glede zagotavljanja delovne sile s strani tujcev, ki pa so že v Republiki Sloveniji, se ureja možnost vložitve prošnje in izdaje prvega enotnega dovoljenja tujcem, ki jim je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito, pa so, seveda ob pogoju, da so vsaj devet mesecev bili vključeni, aktivno vključeni na trg dela. Tukaj gre v bistvu za prenos ukrepa iz 27. člena zakona, interventnega zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov na upravnih enotah. Potem na drugi strani urejamo oziroma novela predvideva tudi širitev namenov za izdajo vizuma D. Hkrati se tudi odpravlja nekatere pomanjkljivosti pri izdaji vizumov za dolgoročno bivanje v Republiki Sloveniji. Glede teh novih namenov bo, recimo tujcev, zaradi sodelovanja v mednarodnih študijskih izmenjavah, v večini primerov gre tukaj za študente, za Erasmus študente, bo torej tem študentom olajšano priseljevanje zaradi sodelovanja v mednarodnih študijskih izmenjavah. Potem zaradi vizuma D, potem pač vizum D bo omogočil tudi na novo izdajati, se pravi na, tudi hitro izvedbo postopkov zaradi preselitve oseb zaradi interesa Republike Slovenije. Tukaj gre za to, da bo na podlagi sklepa o obstoju interesa Republike Slovenije, ki ga bo sprejela Vlada, izdano dovoljenje za začasno prebivanje tistemu tujcu, ki ga bo Vlada pač na podlagi sklepa sprejela z ozirom na podlagi tretjega odstavka 51. člena Zakona o tujcih. Potem naslednja kategorija sprememb v zakonu oziroma v noveli so predlogi, ki so v novelo vključeni na podlagi sklepov medresorske delovne skupine za odpravo administrativnih ovir in nadaljnjo optimizacijo postopkov na upravnih enotah. Uvaja se pravna podlaga za nadgradnjo registra tujcev, s katerim bo omogočen dostop do evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje in s tem tudi neposredne povezave z evidenco ZZZS. Tukaj gre za rešitev, ki bo sicer implementirana potem v prihodnjih mesecih. Potem dodaja se možnost vročanja odločb tujcev neposredno na naslovu prebivališča v tujini ali po elektronski poti, kar tudi bistveno olajšuje in pohitri postopek pred upravnimi enotami. Potem ureja se možnost izdaje prvega enotnega dovoljenja, dovoljenja za začasno prebivanje za tujce, ki opravljajo dela na področju raziskav višjega in visoko…, visokega šolstva ter za prostovoljno delo za največ dve leti, do zdaj je veljalo to za eno leto. Tudi tukaj bo posledično potem manjši priliv oziroma manjši pritisk na upravne enote. Potem zagotavlja se podlaga za povezovanje registra tujcev z evidencami policije za potrebe izvajanja sistema vstopa in izstopa, tudi tukaj bo šlo potem v nadaljnji fazi za implementacijo te rešitve v roku približno pol leta od sprejema zakona oziroma uveljavitve novele. Novela tudi izboljšuje, se pravi, pravni okvir na področju priseljevanja tujcev, odpravlja nekatera notranja neskladja med Zakonom o tujcih in določena neskladja v razmerju Zakona o zaposlovanju in samozaposlovanju tujcev. Tukaj se odpravlja določena neskladja, in sicer odpravlja se trenutna pomanjkljivost pri Zakonu o tujcih glede pravnih podlag za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje, kar sem že omenila, odpravlja se določene pomanjkljivosti glede spremembe krajevne pristojnosti v postopkih za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje. Sicer krajevna pristojnost je bila odpravljena že v Zakonu o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, pa je v tem obdobju prišlo v praksi do spoznanja, da je potrebno urediti še, še dva druga postopka na enak način. Torej odpravljamo neko nekonsistentnost na ta način.

Potem nenazadnje pa novela tudi na primeren način odpravlja ugotovljeno ustavno neskladnost 79. člena zakona. Tukaj bom nekoliko bolj podrobno pojasnila tudi nastajanje te spremembe. Zdaj, kot rečeno, spreminja se torej vsebina omenjenega člena, s katero se izvršuje odločitev oziroma se odpravlja protiustavnost, ki je bila ugotovljena z ustavno odločbo dne 30. oktobra 2024. Iz te odločbe izhaja, da sta prva poved drugega odstavka in druga poved petega odstavka 79.a člena zakona v neskladju z Ustavo, pri čemer je Ustavno sodišče naložilo, da mora Državni zbor ugotovljeno neustavnost odpraviti v roku šestih mesecev od objave te omenjene odločbe v Uradnem listu. Torej v spremenjenem členu se črta pristojnost Ministrstva za notranje zadeve, da poleg sodišča opravi preizkus utemeljenosti odreditve omejitve gibanja. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, se v postopkih preizkusa omejitve gibanja pred upravnim in vrhovnim sodiščem zaradi posebnosti teh postopkov določbe Zakona o upravnem sporu ne morejo v celoti neposredno uporabljati, zato je s predlagano določbo posebej urejen postopek preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja pred upravnim sodiščem in postopek odločanja o pritožbi. Upravno sodišče prejeto dokumentacijo skupaj s pojasnili glede postopka vračanja tujca nemudoma vroči tujcu in mu potem omogoči, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ter razpiše glavno obravnavo. Upravno sodišče pa sme tudi svojo odločitev opreti na dejstva, glede katerih je bila tujcu dana možnost, da se o njih o njih izjasni. In še nadalje, upravno sodišče lahko zahteva udeležbo tujca in drugih oseb, ki so sodelovali v postopku s tujcem, na glavni obravnavi. Zdaj v zvezi s tem ste člani odbora bili seznanjeni tudi z dopisom Upravnega in Vrhovnega sodišča. Obe sodišči sta problematizirali postopek priprave novele, na kar smo na ministrstvu odgovorili in ta očitek tudi zavrnili. Problematizirata tudi na splošno ureditev instituta omejitve gibanja, gibanja na center za tujce in njegovo podaljšanje. V nadaljevanju je na to opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju. No, in zaradi vsega navedenega so bila v zvezi s tem izvedena tudi z naše strani in s strani vseh deležnikov dodatna usklajevanja med resorji, tudi s predstavniki sodišč, kjer so bile potem dogovorjene spremembe tudi 78. in 79. člena, ki so vključene v predlog amandmajev k predlogu zakona oziroma k noveli.

Glede 79.a člena pa je bilo ugotovljeno na tem usklajevalnem sestanku, da je besedilo ustrezno in da sledi ureditvi, ki jo je določilo že Ustavno sodišče. Zdaj besedilo tega člena se tudi skladno s pripombami ZPS tako z amandmaji zgolj redakcijsko popravlja.

Naj za konec še povem, da so bile določbe zakona oziroma novela, ki se nanaša na zaposlovanje tuje delovne sile obravnavane tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, in sicer dvakrat na plenarni seji in dvakrat v strokovnem odboru ESS za zaposlovanje tuje delovne sile. In vse določbe so bile tam usklajene.

Kar se tiče amandmajev oziroma predlogov oziroma odziva ministrstva oziroma Vlade na pripombe Zakonodajno-pravne službe naj samo na kratko povzamem, ker smo sicer vsebinsko pisno odgovorili, da smo nekatere pripombe smiselno upoštevali. Gre za dopolnitev 44. člena novele, 48., 49. in 50. člena novele zakona in tudi upoštevaje vseh seveda nomotehničnih pripomb. Pri nekaterih členih pa smo vsebinsko in strokovno pojasnili zakaj se s pripombami ZPS ne strinjamo. Pa glede na to, da imate pisni odziv ministrstva, se tu ne bom ponavljala. Toliko na kratko.

Hvala lepa, predsednica.

Lep pozdrav vsem tudi z moje strani!

Bom probala biti karseda kratka in predstaviti tiste ključne spremembe zakona, ki smo jih pripravili. Zdaj, kot vemo, Zakon o tujcih ureja vstop v Republiko Slovenijo, pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, zapustitev države, vračanje in odstranjevanje tujcev ter tudi posebnosti glede nasploh tujskih postopkov in pa organe, ki odločajo o njih, to je tista glavnina zakona. In eden izmed ključnih ciljev novele, ki smo jo pripravili, je bila uskladitev zakona z zakonodajo Evropske unije, predvsem gre tukaj za prenos revidirane direktive o modri karti. Zdaj glede na to, da je bila novela sicer zastavljena bolj ambiciozno, torej širše, vsebinsko širše kot je zgolj usklajevanje z evropskim pravnim okvirom, smo to daljšo časovnico vsebinskega usklajevanja zakona oziroma novele, smo nekako zamudili potem prenos te direktive, kar pa sedaj urejamo, tako da tukaj to zadevo rešujemo. Gre pa za evropsko direktivo, ki jo je komisija sprejela leta 2023 in v bistvu gre za odpravo nekih pomanjkljivosti, ki so oziroma revidirane, ki so se pojavile v izvajanju te direktive. Zdaj med drugim tudi odpravljamo določene pomanjkljivosti pri implementaciji Direktive o pravici državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic in Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Te pomanjkljivosti so se pokazale tudi, kot rečeno, že v praksi in jih zgolj formalno urejamo. Potem nadaljuje, nadalje se zagotavlja še realizacija priporočil, priporočila varuha iz letnega poročila za leto 2021, ki se nanaša na status rezidentov za daljši čas. Uveljavljajo se tudi spremembe, ki so nujne zaradi izpolnjevanja obveznosti v skladu z Uredbo o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, tako imenovanega ETIAS. In pa kar se tiče še z vidika tega evropskega pravnega okvira, se odpravljajo določene pomanjkljivosti pri prenosu direktive o sezonskih delavcih. Kot rečeno pa uvodoma, direktiva o modri karti je pa tista ključna, ki jo zasledujemo tukaj.

Zdaj z novelo se uresničuje tudi več podciljev iz strategije Vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja. Tako se recimo ureja uvedba dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade, kar bo imelo učinek pri pridobivanju visoko kvalificirane delovne sile v našo državo. Enako bo, kot sem že prej omenila, tudi z direktivo o modri karti. Glede zagotavljanja delovne sile s strani tujcev, ki pa so že v Republiki Sloveniji, se ureja možnost vložitve prošnje in izdaje prvega enotnega dovoljenja tujcem, ki jim je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito, pa so, seveda ob pogoju, da so vsaj devet mesecev bili vključeni, aktivno vključeni na trg dela. Tukaj gre v bistvu za prenos ukrepa iz 27. člena zakona, interventnega zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov na upravnih enotah. Potem na drugi strani urejamo oziroma novela predvideva tudi širitev namenov za izdajo vizuma D. Hkrati se tudi odpravlja nekatere pomanjkljivosti pri izdaji vizumov za dolgoročno bivanje v Republiki Sloveniji. Glede teh novih namenov bo, recimo tujcev, zaradi sodelovanja v mednarodnih študijskih izmenjavah, v večini primerov gre tukaj za študente, za Erasmus študente, bo torej tem študentom olajšano priseljevanje zaradi sodelovanja v mednarodnih študijskih izmenjavah. Potem zaradi vizuma D, potem pač vizum D bo omogočil tudi na novo izdajati, se pravi na, tudi hitro izvedbo postopkov zaradi preselitve oseb zaradi interesa Republike Slovenije. Tukaj gre za to, da bo na podlagi sklepa o obstoju interesa Republike Slovenije, ki ga bo sprejela Vlada, izdano dovoljenje za začasno prebivanje tistemu tujcu, ki ga bo Vlada pač na podlagi sklepa sprejela z ozirom na podlagi tretjega odstavka 51. člena Zakona o tujcih. Potem naslednja kategorija sprememb v zakonu oziroma v noveli so predlogi, ki so v novelo vključeni na podlagi sklepov medresorske delovne skupine za odpravo administrativnih ovir in nadaljnjo optimizacijo postopkov na upravnih enotah. Uvaja se pravna podlaga za nadgradnjo registra tujcev, s katerim bo omogočen dostop do evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje in s tem tudi neposredne povezave z evidenco ZZZS. Tukaj gre za rešitev, ki bo sicer implementirana potem v prihodnjih mesecih. Potem dodaja se možnost vročanja odločb tujcev neposredno na naslovu prebivališča v tujini ali po elektronski poti, kar tudi bistveno olajšuje in pohitri postopek pred upravnimi enotami. Potem ureja se možnost izdaje prvega enotnega dovoljenja, dovoljenja za začasno prebivanje za tujce, ki opravljajo dela na področju raziskav višjega in visoko…, visokega šolstva ter za prostovoljno delo za največ dve leti, do zdaj je veljalo to za eno leto. Tudi tukaj bo posledično potem manjši priliv oziroma manjši pritisk na upravne enote. Potem zagotavlja se podlaga za povezovanje registra tujcev z evidencami policije za potrebe izvajanja sistema vstopa in izstopa, tudi tukaj bo šlo potem v nadaljnji fazi za implementacijo te rešitve v roku približno pol leta od sprejema zakona oziroma uveljavitve novele. Novela tudi izboljšuje, se pravi, pravni okvir na področju priseljevanja tujcev, odpravlja nekatera notranja neskladja med Zakonom o tujcih in določena neskladja v razmerju Zakona o zaposlovanju in samozaposlovanju tujcev. Tukaj se odpravlja določena neskladja, in sicer odpravlja se trenutna pomanjkljivost pri Zakonu o tujcih glede pravnih podlag za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje, kar sem že omenila, odpravlja se določene pomanjkljivosti glede spremembe krajevne pristojnosti v postopkih za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje. Sicer krajevna pristojnost je bila odpravljena že v Zakonu o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, pa je v tem obdobju prišlo v praksi do spoznanja, da je potrebno urediti še, še dva druga postopka na enak način. Torej odpravljamo neko nekonsistentnost na ta način.

Potem nenazadnje pa novela tudi na primeren način odpravlja ugotovljeno ustavno neskladnost 79. člena zakona. Tukaj bom nekoliko bolj podrobno pojasnila tudi nastajanje te spremembe. Zdaj, kot rečeno, spreminja se torej vsebina omenjenega člena, s katero se izvršuje odločitev oziroma se odpravlja protiustavnost, ki je bila ugotovljena z ustavno odločbo dne 30. oktobra 2024. Iz te odločbe izhaja, da sta prva poved drugega odstavka in druga poved petega odstavka 79.a člena zakona v neskladju z Ustavo, pri čemer je Ustavno sodišče naložilo, da mora Državni zbor ugotovljeno neustavnost odpraviti v roku šestih mesecev od objave te omenjene odločbe v Uradnem listu. Torej v spremenjenem členu se črta pristojnost Ministrstva za notranje zadeve, da poleg sodišča opravi preizkus utemeljenosti odreditve omejitve gibanja. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, se v postopkih preizkusa omejitve gibanja pred upravnim in vrhovnim sodiščem zaradi posebnosti teh postopkov določbe Zakona o upravnem sporu ne morejo v celoti neposredno uporabljati, zato je s predlagano določbo posebej urejen postopek preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja pred upravnim sodiščem in postopek odločanja o pritožbi. Upravno sodišče prejeto dokumentacijo skupaj s pojasnili glede postopka vračanja tujca nemudoma vroči tujcu in mu potem omogoči, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ter razpiše glavno obravnavo. Upravno sodišče pa sme tudi svojo odločitev opreti na dejstva, glede katerih je bila tujcu dana možnost, da se o njih o njih izjasni. In še nadalje, upravno sodišče lahko zahteva udeležbo tujca in drugih oseb, ki so sodelovali v postopku s tujcem, na glavni obravnavi. Zdaj v zvezi s tem ste člani odbora bili seznanjeni tudi z dopisom Upravnega in Vrhovnega sodišča. Obe sodišči sta problematizirali postopek priprave novele, na kar smo na ministrstvu odgovorili in ta očitek tudi zavrnili. Problematizirata tudi na splošno ureditev instituta omejitve gibanja, gibanja na center za tujce in njegovo podaljšanje. V nadaljevanju je na to opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju. No, in zaradi vsega navedenega so bila v zvezi s tem izvedena tudi z naše strani in s strani vseh deležnikov dodatna usklajevanja med resorji, tudi s predstavniki sodišč, kjer so bile potem dogovorjene spremembe tudi 78. in 79. člena, ki so vključene v predlog amandmajev k predlogu zakona oziroma k noveli.

Glede 79.a člena pa je bilo ugotovljeno na tem usklajevalnem sestanku, da je besedilo ustrezno in da sledi ureditvi, ki jo je določilo že Ustavno sodišče. Zdaj besedilo tega člena se tudi skladno s pripombami ZPS tako z amandmaji zgolj redakcijsko popravlja.

Naj za konec še povem, da so bile določbe zakona oziroma novela, ki se nanaša na zaposlovanje tuje delovne sile obravnavane tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, in sicer dvakrat na plenarni seji in dvakrat v strokovnem odboru ESS za zaposlovanje tuje delovne sile. In vse določbe so bile tam usklajene.

Kar se tiče amandmajev oziroma predlogov oziroma odziva ministrstva oziroma Vlade na pripombe Zakonodajno-pravne službe naj samo na kratko povzamem, ker smo sicer vsebinsko pisno odgovorili, da smo nekatere pripombe smiselno upoštevali. Gre za dopolnitev 44. člena novele, 48., 49. in 50. člena novele zakona in tudi upoštevaje vseh seveda nomotehničnih pripomb. Pri nekaterih členih pa smo vsebinsko in strokovno pojasnili zakaj se s pripombami ZPS ne strinjamo. Pa glede na to, da imate pisni odziv ministrstva, se tu ne bom ponavljala. Toliko na kratko.

Hvala lepa.

Zdaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Špeli Maček Guštin, izvolite.

Hvala lepa.

Zdaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Špeli Maček Guštin, izvolite.

Hvala za besedo.

Torej naša služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti, kot jih ima po Poslovniku Državnega zbora.

K predlogu zakona smo dali pisno mnenje, iz katerega izhajajo pripombe, ki so večinoma nomotehnične narave, zlasti glede predlagane ureditve, kjer je ta nedosledna z vidika veljavnega besedila zakona oziroma nejasna glede na obrazložitev posameznih členov oziroma je delno tudi neobrazložena. Gre za pripombe, ki so dane z vidika načela jasnosti in določnosti predpisov, kot enega od podnačel pravne države iz 2. člena Ustave.

Z vidika skladnosti z Ustavo smo dali tudi pripombe k 44. členu predloga zakona, kjer bi bila zaradi novega pogoja pri postopku dovolitve zadrževanja lahko okrnjena pravica do pravnega varstva, kar bi bilo v nasprotju z 22. in 23. členom Ustave.

Prav tako je z vidika skladnosti z Ustavo lahko sporna ureditev 47. člena predloga zakona, s katero se kot lažjo kršitev pravil bivanja v centru za tujce določa nespoštovanje prepovedi avdio in video snemanja brez dovoljenja, ker kriteriji za izdajo dovoljenja v teh primerih niso določeni, kar je nadalje sporno z vidika drugega odstavka 120. člena Ustave. Izpostavili pa smo tudi morebitno nesorazmeren poseg take ureditve v pravice tujca, ki mu jih zagotavljajo 19., 35. in 39. člen Ustave, zlasti v kombinaciji z že veljavno prepovedjo uporabe mobilnih telefonov brez dovoljenja v centru za tujce.

Kot poseg v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave smo ocenili tudi ureditev iz 49. člena predloga zakona, kjer se znatno skrajšuje rok za vložitev tožbe iz 30 dni na 5 dni od vročitve odločbe o podaljšanju omejitve gibanja tujcu. Poseg v ustavno varovano pravico je dopusten, če zasleduje ustavno dopusten cilj in je skladen z načelom sorazmernosti v širšem smislu, česar obrazložitev tega člena ne pojasnjuje.

Pri 50. členu predloga zakona smo izpostavili relevantne dele obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 3. 10. 2024, s katero je sicer določen način izvrševanja določb veljavnega Zakona o tujcih, glede katerih je bila ugotovljena neustavnost. Ta način izvršitve je že po odločbi Ustavnega sodišča začasne narave, uskladitev z Ustavo neskladne ureditve pa bi po oceni Ustavnega sodišča morala zajeti vse relevantne elemente sodnega preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja v centru oziroma njegovega podaljšanja tako v materialnem kot procesnem smislu. Predlagana ureditev temu sledi po naši oceni le delno. Med drugim tudi ne ureja ustavno zagotovljenih jamstev, ki jih posamezniku Ustava zagotavlja v 19. členu v primeru posega v pravico do svobode gibanja, kar je Ustavno sodišče prepoznalo kot pomembno. Ustavno sodišče je tudi izpostavilo, da so postopkovna pravila in pooblastila Upravnega sodišča, ki jih določa Zakon o upravnem sporu, prilagojena naravi upravnega spora, v katerem se odloča o zakonitosti upravnega akta na podlagi tožbe. Postopek po uradni dolžnosti je specifičen; smiselna uporaba določenih pravil iz Zakona o upravnem sporu je nejasen kriterij, sploh pa je omejena le na ureditev glavne obravnave pred upravnim sodiščem, zato je treba tako procesna pravila kot tudi pooblastila upravnega sodišča izrecno določiti. Vprašljiva je tudi obrazložitev vloženega amandmaja k 50. členu predloga zakona, kjer se preizkus utemeljenosti omejitve gibanja opredeljuje kot nov poseben upravni postopek. V tem delu je obrazložitev sporna, saj nakazuje na gledanje, da upravno sodišče odloča v posebnem upravnem postopku in posledično lahko postane de facto upravni organ, kar pa bi bilo v neskladju z načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave, saj gre za sodišče, ki je kot del sodne veje oblasti ločeno od izvršilne veje oblasti, katere organi pa sicer odločajo v upravnih postopkih. Zato je treba predlagano ureditev dodatno preučiti z vidika postopkovnih pravil in pooblastil sodišča, kadar opravlja preizkus utemeljenosti omejitve gibanja v centru za tujce po uradni dolžnosti.

Zdaj glede amandmajev. Z vloženimi amandmaji poslanskih skupin koalicije so ustrezno razrešene naše pripombe glede nomotehničnih nedoslednosti predloga zakona. Deloma so te upoštevane tudi z dodatnimi pojasnili Ministrstva za notranje zadeve z dne 28. 2. 2025. Ostale pripombe naše službe so nadalje upoštevane tudi v nekaterih predlogih za amandmaje odbora, ki jih predlagajo poslanske skupine koalicije, delno tudi v predlogih za amandmaje odbora, ki jih predlaga Poslanska skupina SDS ker to ni vedno razvidno iz obrazložitve, jih naštejem: gre za amandmaje k 44. , 47., 48., 49. členu, v tehničnem smislu tudi k 50. členu predloga zakona. V tehničnem smislu rečem zato, ker gre za predlog za amandma odbora, ki ga je vložila Poslanska skupina SDS in predlaga črtanje tega člena - to je zgolj delno eden izmed možnih načinov reševanja problematike. S predlogi za amandmaje odbora, ki jih predlagajo poslanske skupine koalicije, se sicer naslavljajo tudi nekatera druga vprašanja, ki niso povezana s pisnim mnenjem naše službe. Pri njihovi pripravi smo sodelovali v okviru naših poslovniških pristojnosti in s tega vidika nanje nimamo pripomb. Pripomb tudi nimamo k drugim predlogom za amandmaje odbora, ki jih je predlagala Poslanska skupina SDS. Na klop smo dobili še en predlog za amandma od Poslanske skupine SD, do katerega se bom opredelila naknadno, če bo to potrebno. Hvala lepa.

Hvala za besedo.

Torej naša služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti, kot jih ima po Poslovniku Državnega zbora.

K predlogu zakona smo dali pisno mnenje, iz katerega izhajajo pripombe, ki so večinoma nomotehnične narave, zlasti glede predlagane ureditve, kjer je ta nedosledna z vidika veljavnega besedila zakona oziroma nejasna glede na obrazložitev posameznih členov oziroma je delno tudi neobrazložena. Gre za pripombe, ki so dane z vidika načela jasnosti in določnosti predpisov, kot enega od podnačel pravne države iz 2. člena Ustave.

Z vidika skladnosti z Ustavo smo dali tudi pripombe k 44. členu predloga zakona, kjer bi bila zaradi novega pogoja pri postopku dovolitve zadrževanja lahko okrnjena pravica do pravnega varstva, kar bi bilo v nasprotju z 22. in 23. členom Ustave.

Prav tako je z vidika skladnosti z Ustavo lahko sporna ureditev 47. člena predloga zakona, s katero se kot lažjo kršitev pravil bivanja v centru za tujce določa nespoštovanje prepovedi avdio in video snemanja brez dovoljenja, ker kriteriji za izdajo dovoljenja v teh primerih niso določeni, kar je nadalje sporno z vidika drugega odstavka 120. člena Ustave. Izpostavili pa smo tudi morebitno nesorazmeren poseg take ureditve v pravice tujca, ki mu jih zagotavljajo 19., 35. in 39. člen Ustave, zlasti v kombinaciji z že veljavno prepovedjo uporabe mobilnih telefonov brez dovoljenja v centru za tujce.

Kot poseg v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave smo ocenili tudi ureditev iz 49. člena predloga zakona, kjer se znatno skrajšuje rok za vložitev tožbe iz 30 dni na 5 dni od vročitve odločbe o podaljšanju omejitve gibanja tujcu. Poseg v ustavno varovano pravico je dopusten, če zasleduje ustavno dopusten cilj in je skladen z načelom sorazmernosti v širšem smislu, česar obrazložitev tega člena ne pojasnjuje.

Pri 50. členu predloga zakona smo izpostavili relevantne dele obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 3. 10. 2024, s katero je sicer določen način izvrševanja določb veljavnega Zakona o tujcih, glede katerih je bila ugotovljena neustavnost. Ta način izvršitve je že po odločbi Ustavnega sodišča začasne narave, uskladitev z Ustavo neskladne ureditve pa bi po oceni Ustavnega sodišča morala zajeti vse relevantne elemente sodnega preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja v centru oziroma njegovega podaljšanja tako v materialnem kot procesnem smislu. Predlagana ureditev temu sledi po naši oceni le delno. Med drugim tudi ne ureja ustavno zagotovljenih jamstev, ki jih posamezniku Ustava zagotavlja v 19. členu v primeru posega v pravico do svobode gibanja, kar je Ustavno sodišče prepoznalo kot pomembno. Ustavno sodišče je tudi izpostavilo, da so postopkovna pravila in pooblastila Upravnega sodišča, ki jih določa Zakon o upravnem sporu, prilagojena naravi upravnega spora, v katerem se odloča o zakonitosti upravnega akta na podlagi tožbe. Postopek po uradni dolžnosti je specifičen; smiselna uporaba določenih pravil iz Zakona o upravnem sporu je nejasen kriterij, sploh pa je omejena le na ureditev glavne obravnave pred upravnim sodiščem, zato je treba tako procesna pravila kot tudi pooblastila upravnega sodišča izrecno določiti. Vprašljiva je tudi obrazložitev vloženega amandmaja k 50. členu predloga zakona, kjer se preizkus utemeljenosti omejitve gibanja opredeljuje kot nov poseben upravni postopek. V tem delu je obrazložitev sporna, saj nakazuje na gledanje, da upravno sodišče odloča v posebnem upravnem postopku in posledično lahko postane de facto upravni organ, kar pa bi bilo v neskladju z načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave, saj gre za sodišče, ki je kot del sodne veje oblasti ločeno od izvršilne veje oblasti, katere organi pa sicer odločajo v upravnih postopkih. Zato je treba predlagano ureditev dodatno preučiti z vidika postopkovnih pravil in pooblastil sodišča, kadar opravlja preizkus utemeljenosti omejitve gibanja v centru za tujce po uradni dolžnosti.

Zdaj glede amandmajev. Z vloženimi amandmaji poslanskih skupin koalicije so ustrezno razrešene naše pripombe glede nomotehničnih nedoslednosti predloga zakona. Deloma so te upoštevane tudi z dodatnimi pojasnili Ministrstva za notranje zadeve z dne 28. 2. 2025. Ostale pripombe naše službe so nadalje upoštevane tudi v nekaterih predlogih za amandmaje odbora, ki jih predlagajo poslanske skupine koalicije, delno tudi v predlogih za amandmaje odbora, ki jih predlaga Poslanska skupina SDS ker to ni vedno razvidno iz obrazložitve, jih naštejem: gre za amandmaje k 44. , 47., 48., 49. členu, v tehničnem smislu tudi k 50. členu predloga zakona. V tehničnem smislu rečem zato, ker gre za predlog za amandma odbora, ki ga je vložila Poslanska skupina SDS in predlaga črtanje tega člena - to je zgolj delno eden izmed možnih načinov reševanja problematike. S predlogi za amandmaje odbora, ki jih predlagajo poslanske skupine koalicije, se sicer naslavljajo tudi nekatera druga vprašanja, ki niso povezana s pisnim mnenjem naše službe. Pri njihovi pripravi smo sodelovali v okviru naših poslovniških pristojnosti in s tega vidika nanje nimamo pripomb. Pripomb tudi nimamo k drugim predlogom za amandmaje odbora, ki jih je predlagala Poslanska skupina SDS. Na klop smo dobili še en predlog za amandma od Poslanske skupine SD, do katerega se bom opredelila naknadno, če bo to potrebno. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednjemu dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Milošu Poholetu, izvolite.

Hvala lepa.

Naslednjemu dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Milošu Poholetu, izvolite.