Lepo pozdravljeni vsi!

Bomo kar začeli 29. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Še enkrat pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne.

Danes imamo nekaj pooblastil. Bom kar prebrala: doktor Martin Premk nadomešča magistrico Tamaro Kozlovič in doktorica Tatjana Graf nadomešča poslanko Natašo Sukič.

K dnevnemu redu seje ni bilo drugih predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red tak kot je bil določen s sklicem.

In zdaj prehajam na 1. TOČKO DANAŠNJE SEJE - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TUJCIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 21. 1. 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo mnenje: Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, pripombe Ustavnega sodišča, pripombe Vrhovnega sodišča, odziv Ministrstva za notranje zadeve na pripombe Ustavnega sodišča … Upravnega sodišča, se opravičujem, Odgovor Ministrstva za notranje zadeve na mnenje Zakonodajno-pravne službe in stališče Zavoda Biotech Hills k predlogu zakona.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za notranje zadeve, Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, Državni svet in Zakonodajno-pravna služba.

Amandmaje so v poslovniškem roku, to je do vključno 5. 3., vložile Poslanska skupina Svoboda, SS in Levica. Predloge za amandmaje odbora je 11. 3. predložila Poslanska skupina SDS. In imamo še amandmaje odbora, ki so predložene danes in to s strani poslanskih skupin Svoboda in SD in skupaj poslanskih skupin koalicije.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona in odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora, p opravljeni razpravi pa bomo opravili glasovanje najprej o amandmajih in nato o vseh členih skupaj. Verjetno temu nihče ne nasprotuje.

In sedaj dajem besedo predstavnikom vabljenih. Najprej dobi besedo predstavnica predlagatelja zakona, Ministrstva za notranje zadeve, državna sekretarka Tina Heferle.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednica.

Lep pozdrav vsem tudi z moje strani!

Bom probala biti karseda kratka in predstaviti tiste ključne spremembe zakona, ki smo jih pripravili. Zdaj, kot vemo, Zakon o tujcih ureja vstop v Republiko Slovenijo, pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, zapustitev države, vračanje in odstranjevanje tujcev ter tudi posebnosti glede nasploh tujskih postopkov in pa organe, ki odločajo o njih, to je tista glavnina zakona. In eden izmed ključnih ciljev novele, ki smo jo pripravili, je bila uskladitev zakona z zakonodajo Evropske unije, predvsem gre tukaj za prenos revidirane direktive o modri karti. Zdaj glede na to, da je bila novela sicer zastavljena bolj ambiciozno, torej širše, vsebinsko širše kot je zgolj usklajevanje z evropskim pravnim okvirom, smo to daljšo časovnico vsebinskega usklajevanja zakona oziroma novele, smo nekako zamudili potem prenos te direktive, kar pa sedaj urejamo, tako da tukaj to zadevo rešujemo. Gre pa za evropsko direktivo, ki jo je komisija sprejela leta 2023 in v bistvu gre za odpravo nekih pomanjkljivosti, ki so oziroma revidirane, ki so se pojavile v izvajanju te direktive. Zdaj med drugim tudi odpravljamo določene pomanjkljivosti pri implementaciji Direktive o pravici državljanov Evropske unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic in Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Te pomanjkljivosti so se pokazale tudi, kot rečeno, že v praksi in jih zgolj formalno urejamo. Potem nadaljuje, nadalje se zagotavlja še realizacija priporočil, priporočila varuha iz letnega poročila za leto 2021, ki se nanaša na status rezidentov za daljši čas. Uveljavljajo se tudi spremembe, ki so nujne zaradi izpolnjevanja obveznosti v skladu z Uredbo o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, tako imenovanega ETIAS. In pa kar se tiče še z vidika tega evropskega pravnega okvira, se odpravljajo določene pomanjkljivosti pri prenosu direktive o sezonskih delavcih. Kot rečeno pa uvodoma, direktiva o modri karti je pa tista ključna, ki jo zasledujemo tukaj.

Zdaj z novelo se uresničuje tudi več podciljev iz strategije Vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja. Tako se recimo ureja uvedba dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade, kar bo imelo učinek pri pridobivanju visoko kvalificirane delovne sile v našo državo. Enako bo, kot sem že prej omenila, tudi z direktivo o modri karti. Glede zagotavljanja delovne sile s strani tujcev, ki pa so že v Republiki Sloveniji, se ureja možnost vložitve prošnje in izdaje prvega enotnega dovoljenja tujcem, ki jim je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito, pa so, seveda ob pogoju, da so vsaj devet mesecev bili vključeni, aktivno vključeni na trg dela. Tukaj gre v bistvu za prenos ukrepa iz 27. člena zakona, interventnega zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov na upravnih enotah. Potem na drugi strani urejamo oziroma novela predvideva tudi širitev namenov za izdajo vizuma D. Hkrati se tudi odpravlja nekatere pomanjkljivosti pri izdaji vizumov za dolgoročno bivanje v Republiki Sloveniji. Glede teh novih namenov bo, recimo tujcev, zaradi sodelovanja v mednarodnih študijskih izmenjavah, v večini primerov gre tukaj za študente, za Erasmus študente, bo torej tem študentom olajšano priseljevanje zaradi sodelovanja v mednarodnih študijskih izmenjavah. Potem zaradi vizuma D, potem pač vizum D bo omogočil tudi na novo izdajati, se pravi na, tudi hitro izvedbo postopkov zaradi preselitve oseb zaradi interesa Republike Slovenije. Tukaj gre za to, da bo na podlagi sklepa o obstoju interesa Republike Slovenije, ki ga bo sprejela Vlada, izdano dovoljenje za začasno prebivanje tistemu tujcu, ki ga bo Vlada pač na podlagi sklepa sprejela z ozirom na podlagi tretjega odstavka 51. člena Zakona o tujcih. Potem naslednja kategorija sprememb v zakonu oziroma v noveli so predlogi, ki so v novelo vključeni na podlagi sklepov medresorske delovne skupine za odpravo administrativnih ovir in nadaljnjo optimizacijo postopkov na upravnih enotah. Uvaja se pravna podlaga za nadgradnjo registra tujcev, s katerim bo omogočen dostop do evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje in s tem tudi neposredne povezave z evidenco ZZZS. Tukaj gre za rešitev, ki bo sicer implementirana potem v prihodnjih mesecih. Potem dodaja se možnost vročanja odločb tujcev neposredno na naslovu prebivališča v tujini ali po elektronski poti, kar tudi bistveno olajšuje in pohitri postopek pred upravnimi enotami. Potem ureja se možnost izdaje prvega enotnega dovoljenja, dovoljenja za začasno prebivanje za tujce, ki opravljajo dela na področju raziskav višjega in visoko…, visokega šolstva ter za prostovoljno delo za največ dve leti, do zdaj je veljalo to za eno leto. Tudi tukaj bo posledično potem manjši priliv oziroma manjši pritisk na upravne enote. Potem zagotavlja se podlaga za povezovanje registra tujcev z evidencami policije za potrebe izvajanja sistema vstopa in izstopa, tudi tukaj bo šlo potem v nadaljnji fazi za implementacijo te rešitve v roku približno pol leta od sprejema zakona oziroma uveljavitve novele. Novela tudi izboljšuje, se pravi, pravni okvir na področju priseljevanja tujcev, odpravlja nekatera notranja neskladja med Zakonom o tujcih in določena neskladja v razmerju Zakona o zaposlovanju in samozaposlovanju tujcev. Tukaj se odpravlja določena neskladja, in sicer odpravlja se trenutna pomanjkljivost pri Zakonu o tujcih glede pravnih podlag za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje, kar sem že omenila, odpravlja se določene pomanjkljivosti glede spremembe krajevne pristojnosti v postopkih za izdajo in podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje. Sicer krajevna pristojnost je bila odpravljena že v Zakonu o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, pa je v tem obdobju prišlo v praksi do spoznanja, da je potrebno urediti še, še dva druga postopka na enak način. Torej odpravljamo neko nekonsistentnost na ta način.

Potem nenazadnje pa novela tudi na primeren način odpravlja ugotovljeno ustavno neskladnost 79. člena zakona. Tukaj bom nekoliko bolj podrobno pojasnila tudi nastajanje te spremembe. Zdaj, kot rečeno, spreminja se torej vsebina omenjenega člena, s katero se izvršuje odločitev oziroma se odpravlja protiustavnost, ki je bila ugotovljena z ustavno odločbo dne 30. oktobra 2024. Iz te odločbe izhaja, da sta prva poved drugega odstavka in druga poved petega odstavka 79.a člena zakona v neskladju z Ustavo, pri čemer je Ustavno sodišče naložilo, da mora Državni zbor ugotovljeno neustavnost odpraviti v roku šestih mesecev od objave te omenjene odločbe v Uradnem listu. Torej v spremenjenem členu se črta pristojnost Ministrstva za notranje zadeve, da poleg sodišča opravi preizkus utemeljenosti odreditve omejitve gibanja. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, se v postopkih preizkusa omejitve gibanja pred upravnim in vrhovnim sodiščem zaradi posebnosti teh postopkov določbe Zakona o upravnem sporu ne morejo v celoti neposredno uporabljati, zato je s predlagano določbo posebej urejen postopek preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja pred upravnim sodiščem in postopek odločanja o pritožbi. Upravno sodišče prejeto dokumentacijo skupaj s pojasnili glede postopka vračanja tujca nemudoma vroči tujcu in mu potem omogoči, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ter razpiše glavno obravnavo. Upravno sodišče pa sme tudi svojo odločitev opreti na dejstva, glede katerih je bila tujcu dana možnost, da se o njih o njih izjasni. In še nadalje, upravno sodišče lahko zahteva udeležbo tujca in drugih oseb, ki so sodelovali v postopku s tujcem, na glavni obravnavi. Zdaj v zvezi s tem ste člani odbora bili seznanjeni tudi z dopisom Upravnega in Vrhovnega sodišča. Obe sodišči sta problematizirali postopek priprave novele, na kar smo na ministrstvu odgovorili in ta očitek tudi zavrnili. Problematizirata tudi na splošno ureditev instituta omejitve gibanja, gibanja na center za tujce in njegovo podaljšanje. V nadaljevanju je na to opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju. No, in zaradi vsega navedenega so bila v zvezi s tem izvedena tudi z naše strani in s strani vseh deležnikov dodatna usklajevanja med resorji, tudi s predstavniki sodišč, kjer so bile potem dogovorjene spremembe tudi 78. in 79. člena, ki so vključene v predlog amandmajev k predlogu zakona oziroma k noveli.

Glede 79.a člena pa je bilo ugotovljeno na tem usklajevalnem sestanku, da je besedilo ustrezno in da sledi ureditvi, ki jo je določilo že Ustavno sodišče. Zdaj besedilo tega člena se tudi skladno s pripombami ZPS tako z amandmaji zgolj redakcijsko popravlja.

Naj za konec še povem, da so bile določbe zakona oziroma novela, ki se nanaša na zaposlovanje tuje delovne sile obravnavane tudi na Ekonomsko-socialnem svetu, in sicer dvakrat na plenarni seji in dvakrat v strokovnem odboru ESS za zaposlovanje tuje delovne sile. In vse določbe so bile tam usklajene.

Kar se tiče amandmajev oziroma predlogov oziroma odziva ministrstva oziroma Vlade na pripombe Zakonodajno-pravne službe naj samo na kratko povzamem, ker smo sicer vsebinsko pisno odgovorili, da smo nekatere pripombe smiselno upoštevali. Gre za dopolnitev 44. člena novele, 48., 49. in 50. člena novele zakona in tudi upoštevaje vseh seveda nomotehničnih pripomb. Pri nekaterih členih pa smo vsebinsko in strokovno pojasnili zakaj se s pripombami ZPS ne strinjamo. Pa glede na to, da imate pisni odziv ministrstva, se tu ne bom ponavljala. Toliko na kratko.

Hvala lepa.

Zdaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Špeli Maček Guštin, izvolite.

Hvala za besedo.

Torej naša služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti, kot jih ima po Poslovniku Državnega zbora.

K predlogu zakona smo dali pisno mnenje, iz katerega izhajajo pripombe, ki so večinoma nomotehnične narave, zlasti glede predlagane ureditve, kjer je ta nedosledna z vidika veljavnega besedila zakona oziroma nejasna glede na obrazložitev posameznih členov oziroma je delno tudi neobrazložena. Gre za pripombe, ki so dane z vidika načela jasnosti in določnosti predpisov, kot enega od podnačel pravne države iz 2. člena Ustave.

Z vidika skladnosti z Ustavo smo dali tudi pripombe k 44. členu predloga zakona, kjer bi bila zaradi novega pogoja pri postopku dovolitve zadrževanja lahko okrnjena pravica do pravnega varstva, kar bi bilo v nasprotju z 22. in 23. členom Ustave.

Prav tako je z vidika skladnosti z Ustavo lahko sporna ureditev 47. člena predloga zakona, s katero se kot lažjo kršitev pravil bivanja v centru za tujce določa nespoštovanje prepovedi avdio in video snemanja brez dovoljenja, ker kriteriji za izdajo dovoljenja v teh primerih niso določeni, kar je nadalje sporno z vidika drugega odstavka 120. člena Ustave. Izpostavili pa smo tudi morebitno nesorazmeren poseg take ureditve v pravice tujca, ki mu jih zagotavljajo 19., 35. in 39. člen Ustave, zlasti v kombinaciji z že veljavno prepovedjo uporabe mobilnih telefonov brez dovoljenja v centru za tujce.

Kot poseg v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave smo ocenili tudi ureditev iz 49. člena predloga zakona, kjer se znatno skrajšuje rok za vložitev tožbe iz 30 dni na 5 dni od vročitve odločbe o podaljšanju omejitve gibanja tujcu. Poseg v ustavno varovano pravico je dopusten, če zasleduje ustavno dopusten cilj in je skladen z načelom sorazmernosti v širšem smislu, česar obrazložitev tega člena ne pojasnjuje.

Pri 50. členu predloga zakona smo izpostavili relevantne dele obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 3. 10. 2024, s katero je sicer določen način izvrševanja določb veljavnega Zakona o tujcih, glede katerih je bila ugotovljena neustavnost. Ta način izvršitve je že po odločbi Ustavnega sodišča začasne narave, uskladitev z Ustavo neskladne ureditve pa bi po oceni Ustavnega sodišča morala zajeti vse relevantne elemente sodnega preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja v centru oziroma njegovega podaljšanja tako v materialnem kot procesnem smislu. Predlagana ureditev temu sledi po naši oceni le delno. Med drugim tudi ne ureja ustavno zagotovljenih jamstev, ki jih posamezniku Ustava zagotavlja v 19. členu v primeru posega v pravico do svobode gibanja, kar je Ustavno sodišče prepoznalo kot pomembno. Ustavno sodišče je tudi izpostavilo, da so postopkovna pravila in pooblastila Upravnega sodišča, ki jih določa Zakon o upravnem sporu, prilagojena naravi upravnega spora, v katerem se odloča o zakonitosti upravnega akta na podlagi tožbe. Postopek po uradni dolžnosti je specifičen; smiselna uporaba določenih pravil iz Zakona o upravnem sporu je nejasen kriterij, sploh pa je omejena le na ureditev glavne obravnave pred upravnim sodiščem, zato je treba tako procesna pravila kot tudi pooblastila upravnega sodišča izrecno določiti. Vprašljiva je tudi obrazložitev vloženega amandmaja k 50. členu predloga zakona, kjer se preizkus utemeljenosti omejitve gibanja opredeljuje kot nov poseben upravni postopek. V tem delu je obrazložitev sporna, saj nakazuje na gledanje, da upravno sodišče odloča v posebnem upravnem postopku in posledično lahko postane de facto upravni organ, kar pa bi bilo v neskladju z načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave, saj gre za sodišče, ki je kot del sodne veje oblasti ločeno od izvršilne veje oblasti, katere organi pa sicer odločajo v upravnih postopkih. Zato je treba predlagano ureditev dodatno preučiti z vidika postopkovnih pravil in pooblastil sodišča, kadar opravlja preizkus utemeljenosti omejitve gibanja v centru za tujce po uradni dolžnosti.

Zdaj glede amandmajev. Z vloženimi amandmaji poslanskih skupin koalicije so ustrezno razrešene naše pripombe glede nomotehničnih nedoslednosti predloga zakona. Deloma so te upoštevane tudi z dodatnimi pojasnili Ministrstva za notranje zadeve z dne 28. 2. 2025. Ostale pripombe naše službe so nadalje upoštevane tudi v nekaterih predlogih za amandmaje odbora, ki jih predlagajo poslanske skupine koalicije, delno tudi v predlogih za amandmaje odbora, ki jih predlaga Poslanska skupina SDS ker to ni vedno razvidno iz obrazložitve, jih naštejem: gre za amandmaje k 44. , 47., 48., 49. členu, v tehničnem smislu tudi k 50. členu predloga zakona. V tehničnem smislu rečem zato, ker gre za predlog za amandma odbora, ki ga je vložila Poslanska skupina SDS in predlaga črtanje tega člena - to je zgolj delno eden izmed možnih načinov reševanja problematike. S predlogi za amandmaje odbora, ki jih predlagajo poslanske skupine koalicije, se sicer naslavljajo tudi nekatera druga vprašanja, ki niso povezana s pisnim mnenjem naše službe. Pri njihovi pripravi smo sodelovali v okviru naših poslovniških pristojnosti in s tega vidika nanje nimamo pripomb. Pripomb tudi nimamo k drugim predlogom za amandmaje odbora, ki jih je predlagala Poslanska skupina SDS. Na klop smo dobili še en predlog za amandma od Poslanske skupine SD, do katerega se bom opredelila naknadno, če bo to potrebno. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednjemu dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Milošu Poholetu, izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Komisija je o predlogu zakona opravila razpravo, v kateri je izpostavila nekaj opozoril in zastavila tudi nekaj vprašanj. Na seji je bilo izpostavljeno vprašanje ali se s spremembami predloga zakona spreminjajo pogoji za združevanje družin tujcev, vprašanje pa se nanaša na spremembo, ki bo tujcu omogočila vložitev prošnje za izdajo prvega enotnega dovoljenja, če mu je bila pred tem v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito. Predstavnik predlagatelja je glede vprašanja o združevanju družin pojasnil, da se postopki združevanja družine za prosilce za mednarodno zaščito ureja na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti in prosilec, ko mu je priznana mednarodna zaščita, avtomatsko dobi pravico do združevanja družine. Novela sedaj prinaša spremembo, ki bo omogočila prosilcem za mednarodno zaščito, ki jim bo mednarodna zaščita pravnomočno zavrnjena, devet mesecev pred zavrnitvijo pa so bili vključeni v socialno zavarovanje, da bodo lahko uredili svoj status po zakonu o tujcih in bodo lahko zaprosili za izdajo enotnega dovoljenja. V tem primeru se bo tujcu, ki je bil pred tem v režimu zakon o mednarodni zaščiti in mu je bila prošnja za mednarodno zaščito pravnomočno zavrnjena, s tem pa je bil tudi postopek po Zakonu o mednarodni zaščiti končan, dala možnost, da po določbah Zakona o tujcih zaprosi za izdajo enotnega dovoljenja. Predstavnik predlagatelja je posebej opozoril, da ne gre za avtomatizem, ampak da se tujcu daje le možnost, da vloži vlogo, ki se na to presoja po Zakonu o tujcih in v primeru pridobitve enotnega dovoljenja se tudi pravice za združevanje družine določajo na podlagi Zakona o tujcih.

Na komisiji je potekala tudi razprava glede mnenja, ki je, ki ga je k predlogu zakona posredoval Zavod Biotech Hills, v katerem menijo, da v določenih pogojih znanje slovenskega jezika ne bi smel biti pogoj za združevanje družin, saj takšen pogoj predstavlja resno oviro za združevanje družin, pri čemer so izpostavili, da gre v sektorju biotehnologije in farmacije za visoko kvalificirane delavce, ki nameravajo v Sloveniji ostati le določen čas, in za specifične naloge. Komisija je v zvezi s tem opozorila, da so člani komisije že ob obravnavi novele Zakona o tujcih, ki je uvedel raven znanja slovenskega jezika na tako imenovani preživitveni ravni, niso strinjali z zniževanjem standardov za znanje slovenskega jezika. Člani komisije so zato tokrat znova poudarili, da je znanje jezika najosnovnejši temelj za integracijo tujcev v slovensko družbo. Na komisiji je bilo opozorjeno na številne težave, ki se pojavljajo predvsem v lokalnem okolju in v vsakdanjem življenju družinskih članov tujcev, razlog pa je neznanje slovenskega jezika. Komisija je že tedaj opozorila, da razume potrebe gospodarstva po delovni sili in razume željo po združevanju družin delavcev, hkrati pa je opozorila na nujnost znanja slovenskega jezika in na nujnost večjega vlaganja države v sistem integracije tujcev, saj je to na dolgi rok pozitivno za celotno družbo.

Komisijo je tudi zanimalo, v kakšni meri so bila v pripravo sprememb zakonodaje vpeta podjetniška in gospodarska združenja oziroma delodajalci. To je bilo tudi pojasnjeno že danes, da so se večkrat dobili in usklajevali predlog zakona. Člane komisije pa člani komisije pa so v razpravi opozorili tudi na prejeta stališča Upravnega in Vrhovnega sodišča glede sprememb 79. člena Zakona o tujcih, in da ni potekalo strokovno usklajevanje. Ter opozorili tudi na mnenje Zakonodajno-pravne službe. Na koncu je pač komisija po obravnavi zakon podprla. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem še direktorici Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, magistrici Katarini Štrukelj, izvolite.

Lepo pozdravljeni!

Državna sekretarka je že zelo natančno predstavila zakon, mislim spremembe na v bistvu delo urada se nanaša samo 61. člen predloga zakona, ki umika krajevno pristojnost za izdajo potrdil o upravičencih do programov učenja slovenskega jezika in s to spremembo seveda se strinjamo in podpiramo.

Hvala lepa.

Končali smo z uvodnimi predstavitvami.

Zdaj prehajamo na razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Kdo želi razpravljati? Če nihče, potem…

Ja, Andrej Kosi, izvolite.

Hvala za besedo.

Sem čakal, da se mogoče kdo drug pred mano prijavi. Ja, zdaj ta Zakon o tujcih prinaša več sprememb, ki so predvsem vezane tudi na Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev in tudi v neki meri vnaša tudi določene prenose direktive Evropske unije in pa tudi odpravlja torej to odločbo Ustavnega sodišča in daje neke konkretne spremembe in v bistvu bolj izboljšave k hitrejši, k pridobitvi hitrejšega dovoljenja za delo, za delo tujcev.

Dejstvo je, da se v Evropski uniji in tudi v Sloveniji ubadamo z demografskimi težavami, med katerimi je tudi premajhno število oziroma pomanjkanje števila delavcev. Gre pač za napačno politiko skozi vsa ta leta za nazaj na osnovi Evropske unije in tudi Slovenije, ki so poveličevali ideologijo, takšno in drugačno, v raziskavi takšnih in drugačnih spolov, tudi poveličevanje LGBTQ skupnosti in tako dalje, ne pa poveličevanja torej pomena družine. Pomena imeti otroke in tako dalje in skrbeti za demografijo. To je pač napaka, s katero se sedaj ubadamo tudi v Sloveniji. Kajti predvsem v medijih lahko vidimo bolj ali manj posnetke o tem, kako so pomembne te parade ponosa in tako dalje, noben pa ne govori o pomenu družine kot take. Žal to pomeni tudi to slabost, s katerim se zdaj ubadamo. Potem je tudi nenazadnje tudi staranje prebivalstva in tako dalje. Seveda gospodarstvo temelji k temu, da je proces pridobitve delavcev čim hitrejši oziroma razumen. To ne pomeni, da mi olajšujemo postopke kot take, da zmanjšujemo neke zahteve, ampak da samo postopek pohitrimo. In pri tej spremembi zakona smo nekako pričakovali, da bo ta zakon odpravljal težave, ki so se v praksi pojavile. Ena izmed bistvenih težav je neznanje slovenskega jezika, ki ste ga že v tej Vladi ta kriterij zmanjšali, tako se soočamo s težavami v šolstvu, zdravstvu in tako dalje. Predvsem vemo, da so potem težave, ko pač pridejo tudi družine v Slovenijo živeti in tako dalje, ko pač otroci, ki jih pač damo v razred, med ostale vrstnike, ne znajo slovenskega jezika in imajo potem težave pri sprejemanju učne snovi in s temi se ubadajo tudi zelo v šolstvu. In vse rešitve, ki so bile dane s strani opozicije, ste zavrgli, ena izmed teh je bila tudi ta, ko je Nova Slovenija predlagala ta pripravljalnico, tako dalje. Danes si vi predstavljajte otroka, ki pride v Slovenijo 14 dni pred začetkom šolskega leta in ga položite med ostalih 20 vrstnikov brez znanja slovenskega jezika. To je ogromna težava. Tudi komunikacija pri vseh teh ostalih potrebah, ki jih pač človek potrebuje v državi, brez znanja jezika zelo problematična. In res je, da z uvedbo te modre karte in tako dalje privabljamo visoko usposobljen, visoki kader, predvsem IT kader, da s tem nekako tudi poenotimo zakonodajo v Evropski uniji, pa vendar si ne znam predstavljati oziroma ne želim, da ko bom šel k zdravniku ali katerokoli drugo, da bom pa se zdaj jaz prilagajal tisti osebi v Sloveniji in govoril jezik, ki ga govori on. Danes se to dogaja, danes pride k zdravniku in ne govori slovenski jezik. Tudi določena praksa je pokazala, jaz sem že takrat, ko smo imeli prvo obravnavo, ko je direktorica doma upokojencev na Ptuju povedala, da si s tujci niso veliko pomagali, ker so kljub temu, da so jim omogočili tečaj slovenskega jezika, kljub temu, da so jim omogočili celo stanovanje, da so lahko živeli, se niso hoteli intergirati, niso hoteli iti na tečaje oziroma niso hoteli delati. Kar je bilo ustavno sporno, ker so imeli tujci večje pravice kot jo imajo domači ljudje, ki delajo v teh domovih, kajti zaposleni Slovenec ni, mu dom ni priskrbel stanovanja, da je lahko živel, tujec je pa to možnost imel. In je potem tudi povedal, da pač te ljudi iz bivše Jugoslavije, ki so jih dobili na teh kariernih sejmih, so potem kar zelo hitro odšli. Sicer imajo nekaj tujcev, ki so seveda prekrasni in delajo in so pač tudi s tem zadovoljni. No, tudi jaz sem imel tak primer. Nedolgo nazaj sem, v enem izmed lokalov v enem hotelu bila tam natakarica. Mlada punca, ki je zelo lepo govorila slovenski jezik, sicer iz Srbije. In ko sem govoril z njo, je rekla, jaz sem se tega zavedala, delam tukaj pri vas in sem pač začela takoj učiti in res. Sem jo kar pohvalil, sem rekel, glej, zelo zanimivo, kajti velikokrat srečaš človeka, ki živi v Sloveniji več desetletij pa noče izreči niti ene besede slovenske. Tako da ta zakon, pri tej spremembi zakona bi morali govoriti predvsem o pomenu slovenskega jezika in pa tudi o pomenu, da s tem tudi izboljšamo integracijo.

Zdaj tudi, kar je zelo sporno, je tudi ta 79. člen oziroma 50. člen te novele glede preizkusa utemeljenosti omejitve gibanja v centru. Tu govorite pač, da torej policija pri odreditvi gibanja v centru, torej da Upravnemu sodišču po uradni dolžnosti, ki pri tem preizkuša utemeljenost, in govorite, da se razpiše glavna obravnava. Medtem pa štiri policiste obsodite brez tega, da je bila glavna obravnava, sodišče, ki so sodelovali tam pri protestih pred tremi leti nazaj. Policisti, ki so opravljali svojo službo, upoštevali ukaze nadrejenih, jih obsodite brez glavne obravnave, tujcu, ki se vam pa omeji gibanje, pa omogočate glavno obravnavo in tudi s tem obremenjujete sodišče, ki so že tako ali tako obremenjeni. In pa tudi ta, mislim, da je 11. člen, ki govorite, da se tujcu, ki mu je bila v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito pravnomočno zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito in ima seveda rok neko obdobje, da se prostovoljno potem izseli iz Slovenije, da se mu omogoča delo. Glede na vso situacijo, ki se danes v Evropi dogaja, kjer se zaostrujejo azilni postopki in tako dalje, samo poglejte, kaj bo zdaj naredila Nemčija, človeku, ki se z odločbo pravnomočno zavrne prošnja za mednarodno zaščito, se ga mora čim prej deportirati iz Slovenije, ne pa omogočati živeti v tej državi in s tem še tvegati mogoče še kakšno kaznivo dejanje in tako dalje, ki pa jih je vseeno v Sloveniji še vedno ogromno. Res je, da se, da sicer pri tem konkretno govorimo o legalnih migracijah, predvsem legalnih, seveda tisti, ki legalno pridejo, se integrirajo in prav je, da kdorkoli pride, da se integrira, nič ni narobe, vendar vsekakor je potrebno pri tem biti nekako pazljiv. Predvsem pa tudi, ko se je govorilo, kako je ta zakon bil veliko dela vloženega, je pa vseeno zelo površno pripravljen na številne pripombe Zakonodajno-pravne službe in pa tudi pripombe, ki so jih dali obe sodišči. Čeprav ste potem obravnavali, da vi pač niste usklajevali tega zakona s sodišči ampak z Ministrstvom za pravosodje, pa vendar bi pri tem moralo biti vložen nekoliko več truda kot ste ga vložili. In menim, da ta zakon ne rešuje nekaterih bistvenih težav, ki se v praksi, oziroma ta novela zakona ne rešuje bistvenih težav, ki se pa v praksi dogajajo, in da bodo še vedno tu težave, tako kot imamo težave tudi z zlorabo prijav prebivališč, z vsemi temi negativnimi posledicami, ki se srečujejo v različnih občinah, Kranj, Slovenska Bistrica, Velenje in tako dalje. In zato bi zakon moral najprej naslavljati v bistvu te probleme in rešitve, rešitve, da se ti problemi odstranijo, ne pa da dejansko zgolj dajemo neke še dodatne privilegije tujcem, s katerim pa že tako ali tako tako v tem členu, ko mu že ni več določena pozitivna odločba za azil oziroma mednarodno zaščito, kakor tudi v tem, da se pri omejitvi gibanja še dodatno obremenjuje Upravno sodišče.

Hvala.