Še enkrat vsi lepo pozdravljeni, pozdravljeni pa seveda še posebej vsi vabljeni, ki ste se nam sedaj pridružili. Pričenjam 27. sejo Odbora za finance. Kolege samo opozarjam, da morajo ponovno preveriti svoje kartice, ker je to nova seja. Ja, v redu. Obveščam vas, da je zadržan, se seje ne more udeležiti naslednji član, to je gospod Jernej Vrtovec in na seji kot nadomestni član sodeluje doktor Matej Vatovec namesto Milana Jakopoviča.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Članice in člane obveščam, da ste 7. 3. 2025 prejeli predlog za umik druge točke dnevnega reda seje odbora, in sicer Statut Slovenskega inštituta za revizijo. Umik je predlagan, da se bo besedilo statuta ustrezno uskladilo s pripombami Zakonodajno-pravne službe in bo obravnavano na eni od prihodnjih sej odbora. Želi predstavnik Ministrstva za finance podati mnenje o predlogu za umik? Ne. Želijo svoje stališče o predlogu predstaviti predstavniki poslanskih skupin. Ne. Prehajamo na odločanje o predlogu za umik druge točke z dnevnega reda seje odbora in glasujemo. Za. Navzočih je 11 poslancev, za jih je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je umik druge točke sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem brez umaknjene druge točke.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O IZVAJANJU UREDBE EU O EVROPSKIH ZELENIH OBVEZNICAH IN NEOBVEZNIH RAZKRITJIH ZA OBVEZNICE, KI SE TRŽIJO KOT OKOLJSKO TRAJNOSTNE OBVEZNICE IN ZA OBVEZNICE POVEZANE S TRAJNOSTNOSTJO, druga obravnava. Predlagateljica zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni: predstavnice, predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vlaganje amandmajev je potekel 6. 3. 2025. Amandmaje so vložile poslanske skupine Svoboda, SD, Levica in sicer k 1., 3., 4., 5. in 6. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona. Izvolite, državna sekretarka Nikolina Prah.

Hvala lepa, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. S predlogom zakona, ki je danes predmet obravnave, se ureja izvajanje uredbe EU o evropskih zelenih obveznicah in neobveznih razkritjih za obveznice, ki se tržijo kot okoljsko trajnostne obveznice in za obveznice povezane s trajnostnostjo. Uredba se uporablja od 21. decembra 2024 dalje in predstavlja pomemben korak v razvoju trajnostnega financiranja v Evropski uniji. Z vzpostavitvijo jasnih in enotnih standardov za tovrstne obveznice se namreč spodbuja pregleden in odporen trg zelenih naložb. Navedene obveznice omogočajo, da se pridobljena sredstva usmerijo v projekte, ki varujejo okolje in spodbujajo nizkoogljično gospodarstvo. S pomočjo takšnih obveznic lahko torej izdajatelji financirajo naložbe v obnovljive vire energije, energetsko učinkovite stavbe, čisto mobilnost in druge okoljsko prijazne projekte. Sredstva, zbrana s prodajo evropskih zelenih obveznic, so namenjena projektom, ki so jasno opredeljena kot okoljsko trajnostna v EU taksonomiji. Da bi zagotovili preglednost in zaupanje vlagateljev, pa morajo izdajatelji podrobno poročati o tem, kako so sredstva porabili. Vsako izdajo evropskih zelenih obveznic pregledajo tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki preverijo, ali so izpolnjeni pogoji za tovrstno izjavo. Evropski organ za vrednostne papirje, tako imenovana ESMA, pa z nadzorom nad zunanjimi preveritelji in z vodenjem registra le teh skrbi, da so pregledi izvedeni nepristransko in da zagotavljajo najvišjo stopnjo preglednosti in zaupanja.

Pomembno je poudariti, da je odločitev za izdajo evropskih zelenih obveznic prostovoljna, torej gre za odločitev vsakega posameznega izdajatelja, ki se odloči, da želi financirati svoje zelene projekte na tak način. Predlog zakona, ki je predmet današnje obravnave pa ureja izvajanje uredbe o evropskih zelenih obveznicah, določa pristojne organe za izvajanje in nadzor nad izvajanjem uredbe, ureja opravljanje nadzora ter določa nadzorne ukrepe in prekrške v zvezi z izvajanjem te uredbe. Kot pristojni nadzorni organi so določeni Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije. Agencija za trg vrednostnih papirjev je pristojna za nadzor nad izdajatelji evropskih zelenih obveznic in izdajatelji, ki uporabljajo skupne predloge iz uredbe o evropskih zelenih obveznicah. Za nadzor nad originatorji pa so pristojne vse tri navedene finančne institucije oziroma finančni regulatorji.

Vsak pristojni organ je pristojen za nadzor nad tistim orginatorjem, ki je oseba, nad katero sicer opravlja nadzor na podlagi področnih zakonov. Torej, če je orginator zavarovalnica, je pristojni nadzorni organ Agencija za zavarovalni nadzor, če je orginator banka, je to Banka Slovenije. Orginator po uredbi je namreč oseba, ki ustvari finančna sredstva, kot so posojila oziroma druge terjatve, jih združi in izda vrednostne papirje, ki so zavarovani potem s temi sredstvi. Pristojni organi bodo lahko v okviru nadzornih postopkov spremljali, zbirali in preverjali objavljene informacije in poročila ter obvestila oseb, ki jim poročajo, lahko bodo pridobili informacije in izvajali nadzorna ter preiskovalna pooblastila v skladu z uredbo, prav tako bodo lahko izrekali nadzorne ukrepe v skladu s pooblastili in vodili postopke o prekrških zaradi kršitev, določenih v zakonu. Pomembno je poudariti, da pristojni organi ne bodo preverjali, ali so projekti financirani z zelenimi obveznicami, tudi dejansko okoljsko trajnostni. To nalogo imajo namreč neodvisni zunanji strokovnjaki. Vloga pristojnih nadzornih organov je predvsem v zagotavljanju transparentnosti oziroma preglednosti izdaj.

Glede na navedeno predlagam, da podprete predlog zakona in amandmaje koalicijskih strank, ki sledijo predlogom Zakonodajno-pravne službe in dodatno izboljšujejo zakon. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, gospa Petra Komel.

Hvala lepa za besedo, lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnimi smernicami ter pripravila pisno mnenje. Ugotavljam, da so pripombe iz pisnega mnenja v večji meri ustrezno naslovljene z amandmaji poslanskih skupin koalicije. Nenaslovljene ostajajo pripombe Zakonodajno-pravne službe glede skladnosti prekrškovnih določb s sistemskim zakonom o prekrških, na kar je Zakonodajno-pravna služba že opozorila v drugih zakonodajnih postopkih v zvezi z izvajanjem uredbe Evropske unije. Sklicevanje na ustrezen materialni predpis v 2. in 3. členu predloga zakona ni dovolj določno, kar zmanjšuje jasno zakonskega besedila. Drugi odstavek 5. člena predloga zakona pa bi bil lahko sporen z vidika 87. člena ustave, ker ne ureja višine nadomestila za druge naloge na podlagi tega zakona in uredbe. Ter za odločanje o posamičnih zadevah. Presojo predlaganih rešitev otežuje tudi na določenih mestih pomanjkljiva obrazložitev posameznih členov, pri čemer se posebej izpostavlja 4. člen predloga zakona. Hvala.

Hvala lepa. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja in prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Gospa Andreja Živic, izvolite.

Ja, najlepša hvala za besedo, predsedujoča. Jaz bi najprej mogoče nekaj o zelenih obveznicah povedala, da so to finančni instrumenti, ki so namenjeni okolju, financiranju okolju prijaznih projektov, kot so obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost in trajnostna infrastruktura. Eden glavnih izzivov pri zelenih obveznicah pa je pomanjkanje usklajenih standardov, ki lahko seveda otežuje preglednost, zaupanje vlagateljev in primerljivost med različnimi izdajatelji. Zdaj, glavni izzivi zaradi pomanjkanja teh usklajenih standardov so bili zagotovo pri različnih kriterijih za to zelenost. Tukaj ni bilo enotnega globalnega standarda za določitev, kaj natančno velja za zeleno investicijo. In različne jurisdikcije so in organizacije, recimo Evropska unija ICMA, CBI pa so imele vsaka svoje smernice. Potem imamo tako imenovane green washing, zeleno zavajanje, kjer brez jasnih standardov je obstajalo oziroma obstaja tveganje, da podjetja izdajo zelene obveznice za projekte, ki niso resnično okolju prijazne in seveda to zagotovo slabi zaupanje vlagateljev. Potem je tudi tukaj slaba primerljivost, kjer ni univerzalnih meril za poročanje o okoljskem vplivu in projektu in seveda regulatorna razdrobljenost. Seveda s tem Zakonom o izvajanju Uredbe o evropskih zelenih obveznicah želimo povečati. preglednost in kot sem že prej omenila, zaupanje v trg zelenih obveznic in z določitvijo strožjih meril za to, kaj se šteje za evropsko zeleno obveznico, navedena uredba preprečuje zlorabe te oznake zeleno. Torej s pomočjo teh obveznic lahko izdajatelji financirajo naložbe v obnovljive vire energije. In sredstva, zbrana s prodajo evropskih obveznic, so namenjena tudi izključno projektom, ki so jasno opredeljeni kot okoljsko trajnostni v evropski taksonomiji. Tukaj mogoče je, se mi zdi tudi pomembno, da vsaka izdaja evropskih obveznic je pod drobnogledom neodvisnih zunanjih strokovnjakov, ki preverjajo te pogoje. To je že obrazložila tudi državna sekretarka. In s tem zakonom bomo zagotovili, da bodo omejeni izdajatelji spoštovali jasna pravila in da bodo pristojni organi lahko učinkovito preprečevali zlorabe. Hvala lepa.

Hvala lepa. želi še kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi. In glasujemo o amandmaju k polnemu 1. členu. Glasujemo. Navzočih je 13 poslancev, devet jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 2. člen, h kateremu ni vloženega amandmaja. Ne vidim želje po razpravi in prehajamo na 3. člen in amandma vložen k temu členu Poslanskih skupin SD, Svoboda in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Glasujemo. Navzočih 13, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 4. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne želi, Glasujemo. Navzočih 13 poslancev, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 5. člen in amandma k temu členu poslanskih skupin Svoboda SD, Levica. Želi kdo razpravljati? Ne. Glasujemo. Navzočih 13 poslancev, devet jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 6. člen in amandma poslanskih skupin Svoboda SD, Levica. Želi kdo razpravljati? Ne.

Glasujemo. Navzočih 13 poslancev, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem še preostale člene, od sedem do deset, katerim ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Zaključujem tako razpravo o členih in vloženih amandmajih. v skladu s prej odločitvijo odbora prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj in glasujemo. Trinajst navzočih, devet za, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da so členi sprejeti.

S tem zaključujem obravnavo predloga zakona o odboru na Odboru za finance. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Določiti moramo še poročevalca na seji Državnega zbora in predlagam, da je to podpredsednica Andreja Živic. Kdo nasprotuje? Ne, hvala. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2., 3. točko, pardon, NA 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O PRODAJI IN DRUGIH OBLIKAH RAZPOLAGANJA S FINANČNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE V LETU 2024. V okviru te točke gre za obravnavo poročila, ki ga je Vlada Državnemu zboru posredovala na podlagi drugega odstavka 48. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025. K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Državnega sveta. Uvodno besedo dajem predstavnici Ministrstva za finance, državni sekretarki Nikolini Prah, izvolite.

Hvala za ponovno besedo. Torej, spoštovane poslanke, poslanci.

Drugi odstavek 48. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 določa, da o prodaji finančnega premoženja države Vlada enkrat letno za preteklo leto, najpozneje pa do 31. maja, poroča Državnemu zboru. Poročilo mora vsebovati najmanj navedbo prodanih terjatev, knjigovodsko vrednost prodanih terjatev, razloge za prodajo in višino kupnine. Iz poročila Vlade za leto 2024 tako izhaja, da smo v letu 2024 prejeli dve ponudbi za odkup terjatev Republike Slovenije, ki smo jih tudi realizirali, in sicer do družbe Rešet d. o. o. v stečaju in Ekol d. o. o. v stečaju. Za prodajo terjatev do družbe Rešet d. o. o. v stečaju je Republika Slovenija prejela 192000 evrov kupnine. Celotna terjatev je znašala 384750,08 evra. Poplačilo Republike Slovenije je bilo tako 49,9 odstotno. V postopku prodaje terjatve je bilo pridobljeno mnenje Finančne uprave Republike Slovenije, ki je bila tudi nosilka terjatve in prodaji ni nasprotovala. Zaprosili smo tudi za mnenje stečajnega upravitelja, ki je navedel, da za navedene terjatve, ki jih je imela Republika Slovenija, ni pričakovati, da bodo poplačane.

Za prodajo terjatev od družbe Ekol d. o. o. v stečaju je Republika Slovenija prejela 58000 evrov kupnine. Celotna terjatev je v tem primeru znašala 116635,30 evra. Republika Slovenija je bila v tem primeru poplačana v višini 49,73 procentov. S prodajo terjatve se je strinjala tudi Finančna uprava Republike Slovenije, ki je bila nosilka terjatve. Zaprosilo za mnenje je bilo prav tako posredovano stečajni upraviteljici, ki je navedla, da bi bile terjatve, ki jih je imela Republika Slovenija, poplačane v manj kot enem odstotku, in sicer v primeru, če se uspešno izvede prodaja premoženja.

Prodaja obeh terjatev je bila izvršena v decembru 2024, ko sta bili sklenjeni pogodbi in skladno z njimi tudi plačani ustrezni zneski. Ministrstvo za finance letno prejme nekaj ponudb za odkup terjatev, a do same prodaje potem ne pride, saj ponudbe niso ustrezne z vidika vsebine ponudbe, ponudniki namreč ne opredelijo, kaj želijo kupiti, ali pa ponujajo odkupe terjatev, ki niso prodajljive na primer globe ali terjatve do fizičnih oseb. Hvala.

Hvala lepa, odpiram razpravo o obravnavanem poročilu. Želi kdo razpravljati? Ja, izvolite, Andreja Živic.

Ja, hvala lepa. Izhajam iz financ, zato bi imela samo eno vprašanje, mogoče nisem zasledila, kakšno je pa povprečje poplačila recimo pri odkupu terjatev? Tukaj vidimo, da je nekje 50 procentov odkup. Če imamo podatek, seveda, saj če nam ga lahko pošljete. Hvala.