Spoštovani! Začenjam 24. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas vse prav lepo pozdravljam! Opravičil in trenutno za nadomestne člane nimam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red s štirimi točkami, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo. zato je dnevni red določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT AGENCIJE ZA ENERGIJO ZA LETO 2025.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo, objavljeno na spletni strani Državnega zbora: Program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto dva 1025 z dne 6. 12. 2024 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj k programu dela in finančnemu načrtu Agencije za energijo za leto 2025 z dne 7. marca 2025.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni Agencija za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Državni svet.

Uvodoma bi povedal, da program dela in finančni načrt Agencije za energijo za leto 2025 je bil posredovan Državnemu zboru na podlagi petega odstavka 48. člena Energetskega zakona EZ-2, ki določa, da Agencija za energijo s sprejetim programom dela in finančnim načrtom seznani Državni zbor.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo predloženi dokument obravnaval kot matično delovno telo na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa praviloma v treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi samo, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo.

Začenjamo torej z obravnavo programa dela in finančnega načrta Agencije za energijo za leto 2025. Besedo dajem predstavnici predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k programu dela in finančnemu načrtu. Torej besedo dajem direktorici Agencije za energijo, magistri Duški Godina, izvoli.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni. Kot je bilo že povedano, na podlagi sprememb Energetskega zakona v preteklem letu Agencija za energijo s programom dela in finančnim načrtom Državni zbor zgolj seznani. Državni zbor ga torej na podlagi spremembe ne potrjuje več. Verjamem, da nas še posebej na podlagi lanskega leta že zelo dobro poznate, ampak vseeno mi dovolite, da celovito predstavim vlogo Agencije za energijo kot tudi kot tudi naloge, ki so v ospredju v naslednjem letu. Agencija za energijo je regulator energetskega sektorja, ki vse od svoje ustanovitve soustvarja pogoje za zanesljivo, kakovostno in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo in zemeljskim plinom ter podjetja usmerja k stroškovno učinkovitemu razvoju varnih, zanesljivih sistemov za prenos in distribucijo energije, ki morajo biti seveda trajnostno naravnani. Poleg reguliranja omrežnih dejavnosti je ključna vloga agencije tudi na področju delovanja energetskega trga. S stalnim monitoringom trga, nadzorom ter vodenjem postopkov za preprečevanje tržnih zlorab in manipulacij na trgu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, Skrbimo, da trg deluje po konkurenčnih pogojih, še posebej v luči dogajanj na veleprodajnih trgih. V preteklih letih je vzpostavljanje zaupanja v delovanje trga, da so cene oskrbe z energijo oblikovane na dobro delujočem trgu in niso posledica nedovoljenih manipulacij ali zlorab izjemnega pomena. V tem delu agencija sodeluje tudi z drugimi regulatorji in ACER. Na energetskem trgu vladajo številni interesi. In prav zaradi tega in s ciljem enake obravnave vseh uporabnikov morajo na podlagi evropske zakonodaje nacionalni regulativni organi svoje odločitve sprejemati popolnoma neodvisno od katerihkoli zasebnih, tržnih ali javnih interesov. Če bomo resnično želeli opustiti rabo fosilnih energentov in preiti na okolju prijazne, obnovljive vire energije, moramo rabo energije zmanjšati in jo predvsem uporabljati učinkovito. Za stroškovno učinkovit in pospešen zeleni prehod bo pomembna tudi učinkovita raba omrežij za prenos in distribucijo električne energije. Obsežno vključevanje obnovljivih virov energije, toplotnih črpalk in električnih polnilnic sistem in s tem povečana raba električne energije zahtevajo tudi obsežne naložbe v omrežja za prenos in distribucijo električne energije, nujno pa je, da to izvedemo na stroškovno učinkovit način. Zato agencija načrtuje tudi v naslednjem letu izvajanje številnih aktivnosti, ki bodo namenjene ustreznemu komuniciranju z javnostjo z vidika prenove obračuna omrežnine, na kar se da preprost in razumljiv način si želimo vsebino in namen novega obračuna omrežnine približati odjemalcem. Predvsem pa jih razbremeniti nepotrebnega strahu pred spremembami, ki so pogosto posledica tudi populističnih, zavajajočih informacij v javnosti. Spremljali bomo učinke prenove obračuna omrežnine ter se na podlagi kazalnikov odločali o potrebni nadgradnji ali spremembah metodologije. Prva, sicer po obsegu še zelo omejena analiza na podlagi kazalnikov uspešnosti po prvih mesecih izvedenega obračuna daje pozitivne rezultate. Nov način obračuna ocenjujemo kot uspešnega tako s tehnično-procesnega vidika kot tudi z vidika spodbujanja aktivnega odjema.

Delež prisotnih napak pri obračunu je bil bistveno nižji od pričakovanega, vse napake pa so bile že tudi sistemsko odpravljene. Na trgu so se pojavili ponudniki novih energetskih rešitev. Majhno število odjemalcev je že pristopilo k aktivnemu odjemu in pri tem jih je bilo več kot 70 odstotkov uspešnih, saj jim kljub znižanju dogovorjenih moči presežne moči niso bile zaračunane. Na podlagi ukrepanja agencije pa so se začeli pojavljati tudi produkti za dobavo energije na podlagi dinamičnih cen. Verjamemo, da lahko z vztrajnim delom, s spremljanjem učinkov ter ustrezno komunikacijo v naslednjih letih naredimo pomembne premike tako v razumevanju kot tudi v zavedanju, da je vsak korak na poti k učinkovitemu zelenemu prehodu izjemno pomemben. V času priprave tega programa dela so bile zaključene javne obravnave več zakonov, ki agenciji ponovno nalagajo nekaj dodatnih nalog. Na kratko smo jih izpostavili v uvodnem poglavju tega programa dela, v zvezi z vsemi znanimi in dodatnimi nalogami pa je ponovno prišla v ospredje problematika zaposlovanja v agenciji, na katero opozarjamo že dalj časa. Zaradi izjemno velike razlike v plačah v javnem sektorju, kamor sodi agencija, in plačami v energetiki se soočamo z resnimi težavami tako pri zaposlovanju kot tudi pri zadržanju kadrov, ki v agenciji pridobijo izjemno veliko znanja in izkušenj, ki so zelo zaželene za delo v zasebnem sektorju. Nedavno sprejeta nova zakonodaja na področju plač v javnem sektorju je žal tudi tokrat skoraj popolnoma spregledala poseben položaj regulatornih agencij, kljub vsemu pa si bomo tudi v naslednjem letu prizadevali, da učinkovito in odgovorno opravimo vse naloge, ki so podrobno predstavljene v programu dela in finančnem načrtu za leto 2025, ki vam je bil posredovan v seznanitev. Naše poslanstvo bo še naprej zagotavljanje pogojev za zanesljivo, kakovostno in trajnostno naravnano ter cenovno dostopno oskrbo z energijo. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj? Okej, gospod državni svetnik Gregor Korene, izvolite.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Na 45. redni seji je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj obravnavala poročilo, kot je bilo predstavljeno tudi tu. Namreč, Komisija Državnega sveta se je seznanila s programom dela in finančnim načrtom. Ugotovila, da je bil pač ta lani že sprejet na svetu agencije ter pa izrazila pričakovanje, da bo agencija po zagotovilih, tako kot je bilo tudi rečeno, uspešno izvedla predvidene naloge v letošnjem letu. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? Kolega Gregorič, izvolite.

Hvala lepa. Mislim, da je dobro, da se s tem poročilom odbor seznani. Dobro da ga ne potrjuje, ker vprašanje, kakšno bi bilo to potrjevanje glede na izkušnje z delom in izjavami agencije v lanskem letu in v začetku tega leta, predvsem glede na omrežnino njenega statusa agencije na piedestalu nezmotljivosti. In jaz samo upam, da po tem programu dela bo agencija sproti spremljala učinke novega omrežninskega sistema, o katerem sem že večino stvari povedal, in ga bo, da bo uslišala priporočila, pripombe od gospodinjstev, od gospodarstva, Gospodarske zbornice Slovenije, matičnega ministrstva in nekaterih poslancev in da bo, kot je že najavila agencija, tudi revidirala in poenostavila omrežninsko shemo, ki bo v korist tako gospodinjstvom kot industriji, kot prenosnemu omrežju kot distribuciji. In s temi pripombami pač vzamem na znanje to poročilo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ne. Še želite kaj pojasniti dodatno? Ne. Hvala lepa.

S tem zaključujem obravnavo in ugotavljam, da se je Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor seznanil s programom dela in finančnim načrtom Agencije za energijo za leto 2025.

S tem zaključujem obravnavo poročila na matičnem delovnem telesu.

Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeto ugotovitev.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O CELOSTNEM PROMETNEM NAČRTOVANJU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistro Tamaro Kozlovič s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 113. seji, 17. januarja 2025 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 9. januarja 2025, Mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 26. februarja 2025, mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 7. marca, mnenje Vlade z dne 12. marca, mnenje informacijskega pooblaščenca z dne 20. januarja, mnenje Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja z dne 3. februarja, stališče Skupnosti občin Slovenije z dne 10. februarja, mnenje Združenja mestnih občin Slovenije z dne 10. februarja, mnenje Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije z dne 28. februarja, mnenje Občine Piran in Javnega podjetja Okolje Piran z dne 28. februarja, stališče Primorske gospodarske zbornice z dne 3. marca in mnenje Društva inženirjev prometa Slovenije z dne 5. marca 2025.

V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Danes, 12. 3., pa so bili vloženi predlogi amandmajev za amandmaje odbora Poslanske skupine Svoboda k 1., 2. in 3. členu. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: predlagatelj, skupina poslank in poslancev s prvopodpisano magistro Tamaro Kozlovič, ki bo torej v imenu predlagatelja, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Državni svet, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, informacijski pooblaščenec in Zakonodajno-pravna služba.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi stošestindvajsetega člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Najprej dajem besedo predlagateljici zakona magistri Mariji Kozlovič, da poda uvodno dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona. Izvoli.

Spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci, predstavniki obeh ministrstev in ostali vabljeni! Lep pozdrav. Zahvaljujem se za priložnost, da vam danes lahko predstavim novelo Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, ki je bila vložena 9. januarja. Novela je v bistvu nastala na poziv in stiske občin in njihovih javnih podjetij, ki so se obrnili na nas poslance s prošnjo po pomoči. Predvsem zato, ker danes obstaja pravno neskladje med dvema zakonoma, in sicer z zakonom o cestnem prometnem načrtovanju in zakon o varstvu podatkov. Občine in njihova javna podjetja so pri izvajanju celostne prometne strategije pri urejanju prometne politike, parkirne politike ugotovile, da imajo na nek način zavezane roke, kar je seveda posledica tega neskladja. Na to neskladje poleg občin in javnih podjetij opozarja tudi informacijski pooblaščenec v več mnenjih, ki jih je izdal, opozarja pristojno ministrstvo, Vlada in ne nazadnje tudi sodba Upravnega sodišča iz septembra 2024, ki je v bistvu posledica spora med eno izmed slovenskih gospodarskih izvajalcev, gospodarskih javnih služb in informacijskim pooblaščencem.

Za katera neskladja pravzaprav gre? Prvo neskladje je naslednje, če malo poenostavim, torej obstoječi Zakon o celostnem prometnem načrtovanju ne opredeljuje dejansko pojma sistem za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, ampak uporablja dva druga izraza. In po mnenju informacijskega pooblaščenca tista dva druga izraza, ki jih zakon uporablja, nista dovolj določna. Po drugi strani tudi obstoječi zakon ne zagotavlja ustrezne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov. In ne nazadnje tudi določba Zakona o varstvu osebnih podatkov izrecno predpisuje, da se ti sistemi za prepoznavo registrskih označb na javnih površinah ne smejo uporabljati. Torej, to so trije izzivi, ki jih imamo danes in zato ta novela v bistvu naslavlja ravno to in odpravlja te neskladnosti v novem 25. členu, ki ga novela predlaga, predpisuje pravno podlago, ki bo omogočala občinam in njihovim z odlokom določenim izvajalcem gospodarskih javnih služb, pa tudi upravljavcem glavnih regionalnih hitrih avtocest in drugih državnih cest, pa tudi upravljavcem javne železniške infrastrukture, da pri svojem delu lahko uporabljajo napredne sisteme za prepoznavo registrskih označb, kar je v bistvu že v uporabi v celi Evropi in širše. Seveda se lahko ti sistemi uporabljajo ob skrbni varovanju osebnih podatkov, zato tudi določbe novele navajajo več korakov, kako slednje zagotoviti. Predlagana novela tako prinaša tudi štiri nove pojme, in sicer pojem parkirni utrip, torej parkirni utrip, območje omejenega prometa, sistem za samodejno prepoznavo vozil in sistem za samodejno prepoznavo registrskih označb in seveda te pojme podrobneje opredeljuje. Predlagana novela določa tudi jasno namen in obseg oziroma varstva osebnih podatkov, ki se pridobivajo preko teh sistemov, torej katere podatke se zbirajo, na kakšen način, kaj je namen zbiranja. In kot tudi sem že omenila, posebno skrb navaja novela s svojimi odločbami o varovanju osebnih podatkov, torej jasno predpise, kdaj se podatki, ko jih več ne potrebuješ, izbrišejo. In tudi, da se podatki v skladu z novelo anonimizirajo oziroma psevdonimizirajo. Tako da je varnost osebnih podatkov resnično zagotovljena. Zakon predpisuje tudi, da v primeru uporabe teh sistemov je potrebno obvezno obvestiti uporabnike teh javnih površin, in sicer s fizično označbo, s podrobnejšimi podatki na spletni strani. Tako da tudi uporabniki teh javnih površin bodo o tem seznanjeni.

Naj tudi izpostavim, da je informacijski pooblaščenec v svojem mnenju, ki smo ga vsi poslanci pridobili danes je poslal še dodatno mnenje, da tudi on ugotavlja, da je zbiranje podatkov o registrskih označbah učinkovito orodje za opravljanje prometnih režimov in parkirnih površin in tudi površin z omejenim dostopom, kar seveda jaz osebno tudi pozdravljam zdaj zakon, vsaj namen zakona, podpira tudi Državni svet brez glasu proti. Pridobili smo mnenje, ki ste jih že našteli v uvodu, torej Združenja mestnih občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Občine Piran, Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, Javno podjetje Okolje Piran, Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega zavarovanja in še drugi, vsi z namenom, da zakon podprejo, ker ugotavljajo, da danes veljavna ureditev žal ni ustrezna in onemogoča občinam učinkovito upravljanje prometne politike. Torej, danes obravnavani zakon ima široko podporo in ne rešuje in daje možnost, pravno podlago kar 212 slovenskim občinam in njihovim javnim podjetjem, da te sisteme, ki jih, mimogrede, danes že uporabljajo, tudi naprej uporabljajo Brez večjih zapletov.

Amandmaje odbora, ki ste jih danes dobili, smo usklajevali aktivno tako s predstavniki Zakonodajno-pravne službe, kot s predstavniki informacijskega pooblaščenca, kot tudi z obema ministrstvi, torej Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvom za infrastrukturo, in po moji oceni odgovarjajo na vse pomisleke, ki so jih v postopku izrazili tako informacijski pooblaščenec, kot tudi Zakonodajno-pravna služba.

V pripombah, ki smo jih danes prejeli s strani informacijskega pooblaščenca naj dodam le to, da tudi danes prejete pripombe so smisel vključene v amandmaje odbora, ki jih imate danes na mizi. In jaz prosim poslanke in poslance, da tudi oni danes noveli izrazijo podporo in s tem omogočijo občinam njihovo učinkovito upravljanje javnih površin.

Naj se za konec samo zahvalim resnično strokovnim službam Poslanske skupine Svoboda, gospe Sladjani Ješić iz Zakonodajno-pravne službe in res predstavnikom informacijskega pooblaščenca, ki smo res kooperativno, konstruktivno pripravljali te amandmaje, da smo, upam, da na koncu vsi z njimi zadovoljni. Predvsem pa, da bodo potem zadovoljne občine, ki bodo ta zakon dejansko izvajali. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Želi besedo predstavnica Ministrstva za okolje in prostor in energijo, državna sekretarka magistra Tina Seršen, izvolite.

Ja, najlepša, hvala predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci!

Veseli nas, da je pred vami predlog sprememb 1. in 25. člena Zakona o celostnem prometnem načrtovanju. Saj se s tem omogoča pomemben segment izvajanja parkirne politike, kjer imajo predvsem občine danes velike izzive zaradi nedorečenosti področja. Predlog zakona odpravlja neskladnosti in nejasnosti pri tolmačenju določb veljavnega zakona v povezavi z določbami ZVO-2 ter celovito ureja uporabo sistemov za samodejno prepoznavanje registrskih označb vozil in obveznosti upravljavcev podatkov, pridobljenih iz tovrstnih sistemov. Slovenija s tem sledi praksam številnih evropskih mest, kjer so napredne tehnologije že dolgo ključni del upravljanja prometa in parkirne politike. Občinam in njihovim izvajalcem, gospodarskih javnih služb ter nekaterim drugim upravljavcem cest, avtocest in javne železniške infrastrukture bo uveljavitev predloga zakona omogočila izboljšano upravljanje prometa ter uspešno oblikovanje parkirne politike kot enega od pomembnih ukrepov trajnostne mobilnosti ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varstva osebnih podatkov. Uporabnikom parkirišč bo z uporabo naprednih sistemov olajšan dostop do parkirišča, poenostavljeni in pohitreni bodo postopki, ki jih uporabniki sicer opravljajo ročno. Vlada podpira celovito ureditev uporabe sistemov za samodejno prepoznavanje registrskih označb vozil pri načrtovanju, upravljanju in nadzoru prometa ter parkirne politike, saj lahko ti sistemi zagotovijo pomemben prispevek k učinkovitemu upravljanju mobilnosti in izboljšanju prometnih razmer. Vlada zato podpira predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o celostnem prometnem načrtovanju ob upoštevanju pripomb, ki jih je k predlogu novele zakona podal informacijski pooblaščenec ter nekaterih drugih pripomb vlade. Poseben poudarek je po mnenju Vlade treba nameniti zagotovitvi skladnosti z načeli varstva osebnih podatkov, določitvi obsega podatkov, ki se pridobivajo v sistemu za samodejno prepoznavanje registrskih označb vozil. Celoviti ureditvi nabora upravičenih upravljavcev teh podatkov na ravni države in občin, pravilom hrambe podatkov in njihovega povezovanja ter zagotavljanju transparentnosti pri obveščanju posameznikov o uporabi sistemov za samodejno prepoznavanje registrskih označb vozil. Najlepša hvala.