Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam!

Začenjam 35. sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da se od 16. ure naprej opravičuje poslanec Franc Medic. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA RESOLUCIJE O PREPREČEVANJU KORUPCIJE V REPUBLIKI SLOVENIJI,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Prejeli smo naslednje gradivo, torej predlog resolucije, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev. Na sejo smo vabili Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravno službo, Državni svet in Komisijo za preprečevanje korupcije. Amandmaje k predlogu resolucije so v poslovniškem roku vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga resolucije, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih poglavjih predloga resolucije.

Odboru predlagam, da se razprava o vseh poglavjih združi. V skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika, po opravljeni razpravi pa bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa glasovali o vseh poglavjih skupaj. Torej, besedo dajem sprva predstavniku predlagatelja, ministrici, torej predstavnici ministrici Andreji Katič. Izvolite.

Lep pozdrav. Spoštovane poslanke in poslanci ter vsi ostali prisotni!

Predlog nove resolucije o preprečevanju korupcije nadomešča resolucijo, ki jo je Državni zbor sprejel leta 2004. Po oceni strokovnjakov je sedaj veljavna resolucija večinoma že izpolnjena, delno pa tudi zastarela. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije predvideva, da osnutek resolucije pripravi Komisija za preprečevanje korupcije, predlog potrdi Vlada, sprejme pa jo Državni zbor. Resolucija se je pripravljala relativno dolgo časa. KPK je s procesom oblikovanja začel konec leta 2021 in v proces vključil preko 120 deležnikov iz vladnega in nevladnega sektorja, ki so bili vključeni v 16 delovnih skupin in osnutek resolucije pripravil konec oktobra 2023. KPK je namreč želela že v fazi priprave resolucije vključiti ključne deležnike, prepoznati čim več tveganj in pridobiti širok nabor ciljev, ki prispevajo k preprečevanju korupcije in krepitvi integritete. V letu 2024 sta potekala dva kroga medresorskega usklajevanja, vlada pa je predlog resolucije potrdila 16. 1. 2025. Resolucija je strateško politični okvir in usmeritev za ukrepe na področju preprečevanja korupcije. Vsebuje oceno stanja na področju korupcije ter opredeljuje 77 strateških ciljev, ki predstavljajo podlago za pripravo akcijskega načrta, ki bo pa natančno opredeljeval ukrepe, njihove nosilce ter roke. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije določa, da akcijski načrt sprejme Komisija za preprečevanje korupcije v sodelovanju z nosilci ukrepov v treh mesecih po sprejemu resolucije. Kot sem seznanjena, je KPK že pristopil k pripravi akcijskega načrta. Menim, da Slovenija potrebuje posodobljeno Resolucijo o preprečevanju korupcije. Prav tako pa je pomembna tudi današnja razprava v Državnem zboru, saj je ključno, da krepitev integritete in preprečevanja korupcije kot prioriteto prepoznamo tako funkcionarji, poslanci, javni uslužbenci oziroma celotna družba. S tem se krepi zaupanje javnosti v delovanje pravne države. Pri osveščanju vseh pa je in bo imel pomembno vlogo tudi KPK. Nenazadnje nas je k sprejemu resolucije pozvala tudi Evropska komisija v okviru poročila o vladavini prava. Naj se zaključno zahvalim Zakonodajno-pravni službi Državnega zbora za mnenje k predlogu resolucije. Na podlagi pripomb je bilo pripravljeno več redakcijskih amandmajev, ki bodo nedvoumno izboljšali končno besedilo resolucije. Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju izpostavlja tudi splošnost ciljev resolucije in odsotnost opredelitve ukrepov in nosilcev za uresničitev njenih ciljev. Naj pojasnim, da je bilo to vprašanje predmet razprave že v času priprave osnutka resolucije s strani Komisije za preprečevanje korupcije. Prevladala je ocena Komisije za preprečevanje korupcije, da je ustreznejši splošni pristop. Ukrepi, nosilci in roki pa bodo opredeljeni v akcijskem načrtu, pri pripravi katerega bodo sodelovali tudi nosilci ukrepov. Za konec bi želela povedati še to, da smo na Ministrstvu za pravosodje že ustanovili tudi delovno skupino, ki bo s sodelovanjem predstavnikov Komisije za preprečevanje korupcije in Ministrstva za javno upravo naslovila tudi pobude in predloge za spremembo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zadnja obsežna novela, kot smo včeraj govorili, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je bila sprejeta leta 2020, zato je čas, da se pogovorimo, kako so se zakonski instituti uveljavili v praksi in da tudi vidimo, katere spremembe je potrebno zopet nasloviti. Hvala, spoštovani zbor.

Hvala, gospa ministrica. Besedo sedaj dajem predstavniku Zakonodajno-pravne službe, gospodu Remsu. Izvolite, prosim.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog resolucije preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter je o tem pripravila pisno mnenje. Predlog resolucije niti na najsplošnejši ravni ne opredeljuje pač ukrepov za uresničitev zapisanih ciljev, temveč je navedeno prepuščeno akcijskemu načrtu kot izvedbenemu dokumentu resolucije. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe mora pač resolucija celostno zajeti vsebino obravnavanega področja preprečevanja korupcije ter določiti vsaj, pač okvir za podrobnejšo opredelitev ukrepov, rokov za njihovo izvedbo, tveganj in podobno. Pač, ravno tako predlog resolucije ne zajema nosilcev pač ukrepov, čeprav se skladno s tretjim odstavkom 51. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije k pripravi akcijskega načrta povabi nosilce, ki jih opredeli že resolucija. S predlogom resolucije bo po vsebini, čeprav to ne izhaja iz naslova, sprejet Nacionalni program preprečevanja korupcije v Republiki Sloveniji, ki nima opredeljene časovne veljavnosti. Opredelitev časovne veljavnosti je bistveni element nacionalnih programov, zato predlog resolucije kot tudi veljavna resolucija odstopata od drugih pa resolucij, ki določajo nacionalne programe. Predlagatelj z vloženimi amandmaji odpravlja le nomotehnične pomanjkljivosti in nadomešča nekatere neustrezne besede, medtem ko bistvenih pomislekov iz tega mnenja ne naslavlja, niti zanje ni pripravil pojasnil. Hvala.

Hvala, gospod / nerazumljivo/. Sedaj pa dajem besedo predstavnici Državnega sveta, državni svetnici gospe Bojani Potočan. Izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav z moje strani vsem navzočim.

Torej, Državni svet je v okviru Komisije za državno ureditev 5. 3. obravnaval predlog te resolucije na svoji 35. seji in je predlog resolucije tudi podprl. Na kratko bom povedala glavne poudarke iz naše razprave, sicer je bila zadeva predstavljena obsežno s strani predlagateljev. Komisija je v razpravi opozorila, da je država na področju boja proti korupciji ne napreduje, na kar kaže kar nekaj indeksov, ki se v EU ukvarjajo s tem področjem. Iz predstavljenih kazalnikov v predlogu resolucije torej ocena trenutnega stanja tudi izhaja, da stanje na področju preprečevanja korupcije ni zadovoljivo. Še posebej zaradi dejstva, da na nekaterih lestvicah nazadujemo, namesto, da bi napredovali. Skrb vzbuja tudi dejstvo, da se Republika Slovenija na prikazanih lestvicah pri številnih kazalnikov ne približuje državam, ki so na področju preprečevanja korupcije in krepitve integritete uspešnejše in so zgled na primer nekatere zahodnoevropske in skandinavske države. Torej, na seji komisije je bilo s strani članov tudi izpostavljeno, da v družbi prevladuje občutek, da je korupcije veliko in da je vseprisotna, zato je komisijo tudi zanimalo kako to situacijo vidijo predstavniki KPK. Najprej je predstavnica predlagatelja poudarila, da so dokumenti, kot so resolucije seveda strateški dokumenti, ki dajejo usmeritve za pripravo ukrepov in na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije mora seveda KPK v treh mesecih od sprejetja te resolucije tudi sprejeti akcijski načrt. V tem akcijskem načrtu bodo tudi jasno določeni ukrepi nosilci ukrepov in pa roki za izvedbo tega akcijskega načrta. Kot nam je bilo pojasnjeno s strani Ministrstva za pravosodje, je KPK že pričela pripravljati akcijski načrt, da delovne skupine naj bi bile že ustanovljene in že opredeljujejo nujne ukrepe in ostale podrobnosti, ki so del akcijskega načrta. Ministrstvo za pravosodje bo tudi tesno sodelovalo pri pripravi ukrepov in med njimi na nekaterih področjih, če bo potrebno tudi spremembe zakonodaje, kot je bilo tudi omenjeno na naši razpravi. Torej, poudarjeno je bilo, da je nova resolucija, ne zgolj popravki potrebna, da na to opozarja strokovna javnost in ravno tako tudi Evropska komisija. Člani komisije so pri tem seveda izpostavili tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki opozarja na splošnost tega predloga resolucije, v katerih ni definiranih ukrepov in podrobnejših časovnih opredelitev. In komisijo je seveda zanimalo, kako bo v nadaljevanju se usklajevalo besedilo s predstavniki Zakonodajno-pravne službe. Pojasnjeno nam je bilo, da je že pripravljenih šest amandmajev, ki jih sicer mi nismo obravnavali, ki pa so bolj redakcijske narave. Kajti, pojasnili so, če bi sledili mnenju ZPS, bi morali torej nujno popolnoma prenoviti celoten dokument. Vendar pa je v osnovi prepričanje predlagatelja, da je bila resolucija iz leta 2004 preveč podrobna in da so bile za to v praksi težave z njenim izvajanjem, zato je tokratni predlog na ravni usmeritev in političnega okvira, vse ostalo pa naj bi se, potem definiralo v akcijskem načrtu. Torej, glede konkretnih podatkov in raziskav o samem stanju korupcije v naši državi pa so se odzvali člani, torej predsednik KPK, ki je poudaril, da nekih konkretnih podatkov o tem, koliko je prisotne korupcije v naši državi žal seveda nima nihče. Vse temelji na percepciji in vse raziskave preverjajo te občutke in zato tudi pridemo do rezultata, da je vse narobe in da je korupcija v slovenski družbi ogromen pojav. Ko se preverjajo konkretne številke bodisi preko letnega poročila KPK bodisi preko letnega poročila državnega tožilstva ali policije ali pa poročila o delu sodišč, pa statistika kaže drugačno sliko. Razkorak med občutkom vseprisotni korupciji v družbi in prijavami korupcije je izjemno velika. Tako da bo potrebno narediti še kaj več na tem nivoju, kar se tiče samega ugotavljanja in prijav korupcije. Predsednik KPK je poudaril, da je Slovenija na tem področju v 20 letih ogromno priložnosti že zamudila za izboljšanje stanja v različnih, seveda sestavah parlamenta in vlade. Predsednik KPK je še posebej opozoril, da sama komisija zagotovo ne more biti učinkovita, če ni sodelovanja drugih deležnikov. Predvsem je treba spodbujati in opogumiti ljudi, da bodo prijavili koruptivna dejanja, nanje opozarjali in povedali tisto, kar pravijo, da je narobe. Torej, po tej razpravi, kot sem jo zelo v skrčeni obliki pojasnila smo, potem predlog resolucije podprli. Hvala.

Hvala lepa, sedaj pa besedo predajam še gospod doktor Šumiju, torej predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovane, spoštovani! Lep pozdrav v imenu Komisije za preprečevanje korupcije!

Sam začetek prenove resolucije sega v leto 2020, ko je, potem z nekaterimi odločitvami, da se začasno stvari preložijo. Aktivnost, intenzivnost se je začela pa potem decembra 2021 in 2023, tudi v mesecu oktobru, torej po dveh letih je nastal dokument, ki ga imate pred seboj.

Splošni cilji resolucije, kot jih predvideva Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije so seveda dolgoročna in trajna zamejitev pogojev za nastanek in razvoj korupcije ter tveganj za korupcijo v najširšem pomenu besede. In seveda tudi v ta kontekst dodajamo kršitve integritete. Potem, da se vzpostavi ustrezni pravni in institucionalni okvir oziroma okolje za preprečevanje korupcije in krepitev transparentnosti ter pa tudi dosledna uveljavitev odgovornosti za nezakonita, torej korupcijska kazniva dejanja. Dokument temelji na najsodobnejših paradigmah preprečevanja korupcije, to sta krepitev integritete in transparentnosti. Na statističnih podatkih, na oceni stanja Komisije za preprečevanje korupcije in pa stremi k sodelovanju vseh deležnikov v naši družbi. Namreč, preventiva oziroma preprečevanje korupcije ni zgolj izobraževanje, usposabljanje oziroma ozaveščanje. V ta okvir sodijo tudi specialna in generalna prevencija. Vse navedeno lahko učinkovito dopolnijo primerne in pravočasne sankcije za koruptivna ravnanja v najširšem pomenu besede. Kot pa je bilo že navedeno bo operativni vidik oziroma je predvideno, da se operativni vidik vključi v akcijski načrt, na katerem smo že kar nekaj tudi delali v sodelovanju z deležniki. Menimo, da gre za moderen dokument, ki ima trajno naravo, zaradi tega, ker je korupcija vsesplošen problem. Akcijski načrt kot operativni vidik pa je potrebno sproti posodabljati oziroma ažurirati in zaradi tega je pač v tem segmentu dokument zapisan na ta način. Želimo si, da bi bila resolucija čim prej sprejeta, kajti to vpliva tudi na ocene mednarodnih institucij, ki pravzaprav vsakokratno preverjajo, ali je Slovenija že sprejela nov strateški dokument. Toliko zaenkrat z naše strani. Hvala.

Hvala lepa, sedaj pa odpiram razpravo o posameznih poglavjih ter vloženih amandmajih. Ali imamo že prijave? Ne. Potem pa.../oglašanje iz klopi/ Prav, izvolite, kolega Hoivik.

Hvala lepa. Zdaj, seveda bi v opoziciji radi razpravljali, ampak jaz sem res mislil, da bo koalicija zdaj prva, ker je bilo nenazadnje leto pa pol nazaj s strani koalicije tudi sklic nujne seje Odbora za pravosodje in izredne seje na to temo. Mislim, da je bil gospod Krajnc tisti takrat med glavnimi, pa kolega Lamut, tako da zato sem zdaj malo pustil, da bo koalicija najprej povedala svoje mnenje, najbrž je tudi koalicija usklajevala. To bi bilo fajn, da bi javnost tudi slišala njihovo stališče. Do zdaj tega dokumenta, ki smo ga čakali leto in pol po tisti nujni seji, ker se je tako mudilo. Tako da toliko malo uvida.

Zdaj pa naše stališče poslanske skupine. Odločili smo se, da ne bomo podprli te resolucije, ne bomo pa ji nasprotovali. Zaradi tega, ker je to le dokument po 20 letih, ki torej nadomešča resolucijo iz leta 2004. Resolucija, kot je bilo večkrat v Državnem zboru, tudi rečeno, daje ene usmeritve, ni zavezujoča, pravni akt je pravzaprav usmeritev. Ta akcijski načrt, ki ga bo vladna koalicija oziroma Vlada pripravila po treh mesecih od sprejema te resolucije v Državnem zboru bo kazal res tisto smer, ki bo utrjevala pravne podlage za preprečevanje korupcije v naši državi. Smo pa bili ravno te dni priča, kako hitro se lahko pač en subjekt upre sistemu, ki z digitalizacijo transparentno kaže na poslovanje takšnih in drugačnih praks. Seveda govorimo o Erarju. Tukaj se jaz zahvaljujem osebno predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije, da ni podlegel v zadnjih dneh pritiskom s strani te firme, ko je objavil prenovljeno različico Erar.si in smo tudi lahko vsi pogledali kdo se pravzaprav, kako se kanalizira denar, tako iz ministrstev kot iz države raznim subjektom, nevladnim organizacijam, društvom in tako naprej. Pa ne bom, ker ni danes ta tema, bomo morda mi predlagali sklic enkrat nujne seje Odbora za pravosodje in tudi morebiti Odbora za kulturo, kam gre davkoplačevalski denar, ampak to morda ob kasnejših priložnostih.

Jaz bi pa šel zdaj samo na teh 77 ciljev, ki so zelo lepo zapisani, zelo transparentno opredeljuje, kaj bi morala oziroma kaj bo morala država narediti v naslednjih mesecih, letih, da bi zmanjševali korupcijo. Pa se bom dotaknil morebiti ciljev od 29 do 32, torej o javnih naročilih. Zdaj ne pozabimo, da je ta Vlada, ki pravzaprav predlaga to resolucijo, seveda je pripravila jo KPK, med prvimi ukrepi naredila to, da se je, vsaj na področju zdravstva, zaustavilo transparentno javno naročanje medicinskih pripomočkov. Takrat zloglasni nujni zakon še ministra Loredana je ukinil pravzaprav z omnibus zakonom to transparentnost, kjer bi lahko postali ena izmed jedrnih evropskih držav, kjer bi imeli transparentno urejeno odločanje in tudi pregled, kako se kupuje medicinske pripomočke. Ampak takrat je vlada s spremembo 1. člena povozila že začeti, ne sicer še operativen sistem javnega naročanja, ampak toliko že časa je minilo, da morebiti so ljudje pozabili, da smo to že za časa prejšnje vlade oziroma vladne koalicije pod Janezom Janšo uredili to, dali pravne podlage, dali sistem, potem je pa prišla Svoboda in to ukinila. Tako da jaz pozdravljam pravzaprav te cilje od 29 do 32. Pa bi morda samo prebral ta 29. cilj, ki se mi zdi med najpomembnejšimi. in to je, citiram: "Postopki javnega naročanja v Republiki Sloveniji morajo biti izvedeni zakonito, učinkovito in z omejevanjem tveganj za korupcijo in kršitev integritete, nasprotje interesov in nedovoljenih vplivov. Ta tveganja je treba omejevati že pred začetkom postopka javnega naročanja v fazi določanja potreb, da bi se izognili neupravičenemu dajanju prednosti določenemu ponudniku." In pravzaprav tiste določbe so bile na začetku mandata, mislim da to je bilo meseca junija 2022, črtane po nujnem postopku in seveda zaradi tega smo morali dokapitalizirati nenazadnje ZZZS z 200 milijoni letno in hkrati tudi tisti zakon, ki je dal, mislim, da več sto milijonov evrov v zdravstvo. In ta denar seveda so tisti ultra kapitalisti in lobisti prejeli in netransparentno trošili nadalje davkoplačevalski denar za lobiranje in nakup teh medicinskih pripomočkov.

Potem bi nadaljeval pri medijih. To so pa cilji 55 do 59, pa bi morda, tukaj bi pa vse prebral, ker so pomembni. Ampak spet črka na papirju in bomo videli potem akcijski načrt, če bo res sledil tem ciljem. Cilj 55, citiram: "Državna finančna podpora za zagotavljanje pluralnosti in demokratičnosti medijev in uresničevanje javnega interesa v medijih mora potekati transparentno, na podlagi objektivne in strokovne presoje." Podpiram. Cilj 56: "Država mora za krepitev integritete celotne družbe podpirati medije, ki zagotavljajo avtonomnost urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin." Podpiram. Cilj 57: "Novinarji morajo biti osebe z visoko stopnjo integritete, ki ohranjajo svojo avtonomnost in objektivnost ter pri delu niso dovzetni za nedovoljene vplive in nedovoljena darila." Podpiram. Cilj 58: "Država mora izvajati učinkovit nadzor nad zagotavljanjem pluralnosti medijev in učinkovito onemogočiti koncentracijo moči na podlagi lastništva." Podpiram. In cilj 59: "Mediji morajo ohraniti avtonomnost delovanja ne glede na svoje vire financiranja, vključno s financiranjem z nakupom oglasnega prostora in najemom drugih tržnih dejavnosti. Medijsko poročanje o politiki mora biti neodvisno od interesov političnih strank oziroma nosilcev političnih funkcij." Absolutno podpiram.

Zakaj sem se osredotočil na to? Jaz nisem specialist za infrastrukturo niti za obrambo, katere cilje bo morda kdo od kolegov ali s strani koalicije ali iz opozicije omenil, se pa malo zdaj me je ta služba naučila, da se moram poglobiti v medijsko delovanje. Zdaj akcijski načrt, ki se že izvaja s strani vladne koalicije in to je Zakon o medijih, je v totalnem nasprotju s cilji 55, 56, 57, 58 in 59, in če sem prav gledal časovnico bo ta resolucija sprejeta pred Zakonom o medijih, ki ga je danes vladna koalicija sicer umaknila na Odboru za kulturo, hkrati pa cenzurirala, cenzurirala, prepovedala javno predstavitev mnenj o tem dotičnem zakonu. Tako da, jaz če bi bili samo ti cilji od 55 do 59 umeščeni v to resolucijo, bi rekel, da je že to dovolj, da preprečimo korupcijo v Republiki Sloveniji. Ne potrebujemo ne ciljev iz zdravstva, ne ciljev iz javnega naročanja, ciljev iz obrambe, ciljev iz infrastrukture, če bi teh pet ciljev dosledno država upoštevala, bi zajezili korupcijo, pravzaprav zelo zlahka, kajti mediji so tisti, ki odločajo na koncu dneva, ali bo toleranca do korupcije visoka ali pa je ne bo. In zato, kot sem dejal, če bi samo te cilje opredeljevala ta resolucija, ki so ključni in seveda, če bi imeli na mizi že morda akcijski načrt, pravne akte za uresničevanje teh ciljev bi jaz to resolucijo z veseljem podprl, bi glasoval za. Ker pa temu ni tako in so pa na drugih področjih, na področjih na primer kulture, to je pa cilj 53, zelo zvito zapisani, nasprotujoča si stališča onim ciljem, ki sem jih navedel in tukaj bom pa zdaj prebral cilj 53 - Okrepiti je treba upoštevanje javnega interesa zagotavljanja pogojev za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin na področju javnih medijev, kulturne vsebine morajo prejeti ustrezna finančna sredstva in prostor v programski shemi. Tukaj pa zdaj se zapiše v drugem odstavku potem boljše obrazložitve tega cilja, pri tem se upošteva samostojnost in avtonomnost javnih medijev, med njimi RTV pri razporejanju finančnih sredstev in umeščanju vsebin v programsko shemo.

No, prav zaradi tega drugega odstavka pa jaz ne morem potrditi te resolucije, osebno govorim moje osebno stališče, ker je Zakon o RTV še vedno na ustavnem sodišču. Po več kot 800-dnevih ne vemo, ali RTV hiša deluje na ustaven način in celo prejema zdaj višji RTV prispevek od državljanov in nenazadnje prejema dotacije v višinah 15 milijonov evrov direktno iz davkoplačevalskega denarja, pa ima kljub temu še dva ali tri milijone minusa, govorim za leto 2024. Tako da, absolutno sta si ta dva cilja kontradiktorna. Jaz podpiram tiste o medijih, tega pa pač ne podpiram in zato pač ne morem podpreti te resolucije, ki v 77 ciljih zapiše usmeritve nadaljnje politike katerekoli vlade, ki bo sledila. Kajti zdaj, če smo potrebovali 20 let oziroma celo 21 let, da smo dobili novo resolucijo, menim, da bo vsaj eno desetletje ta resolucija zdržala in je to podlaga ne zdaj za aktualno Vlado, ampak tudi za nadaljnje vlade, ki še pridejo.

Pa bi se samo odzval še na mnenje Zakonodajno-pravne službe. Sam predstavnik ZPS je povedal, da amandmaji koalicije ne rešujejo tistih opozoril in tudi s tega vidika pač ne moremo v Poslanski skupini SDS tukaj glasovati za to resolucijo.

Hvala lepa.