Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 98. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestil o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljena na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 98. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 17. marca s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. / nemir v dvorani/ Hvala lepa. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, vsi ste glasovali za.

(Za so glasovali vsi.)

Zatorej ugotavljam, da je dnevni red 98. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH S PODROČJA OSKRBE S PITNO VODO IN ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE, V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer ministru za naravne vire in prostor, gospodu Jožetu Novaku.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani, spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Predstavil vam bom ključne rešitve in razloge za sprejem Zakona o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in odpadne vode. Prvi sklop, ki je najpomembnejši, je pravica do pitne vode, enak dostop do pitne vode za vse prebivalce in varovanje vodnih virov. S tem, ko je država, sprejema ta zakon, ki določa, da oskrbo s pitno vodo izvajajo občine v obliki gospodarske javne službe. Država dejansko s tem zagotavlja sistem oskrbe prebivalstva s pitno vodo, vključno z regulacijo, cenovno politiko in nadzorom. Pri čemer pa distribucija kot izvajanje te javne službe ostaja na ravni lokalnih skupnosti, ker se je izkazalo za učinkovit in dobro sprejet sistem.

Drugič, zakon, v zakonu ustavno pravico do pitne vode uresničujemo na način, da imajo v mislih dobrobit naših prebivalcev. / nemir dvorani/

Ali lahko izkažemo spoštovanje do ministra in mu prisluhnemo, prosim?

V zakonu ustavno pravico do pitne vode uresničujemo na način, da imamo v mislih dobrobit naših prebivalcev tako z vidika dostopa kot stroškov do uporabnika. Prav tako bomo preprečili, da bi z vodooskrbo upravljale tuje multinacionalke, saj je, javne službe oskrbe s pitno vodo ni mogoče več izvajati v obliki profitne koncesije. Na ta način pitna voda ne bo več tržno blago.

S tem, ko sprejemamo ta zakon, bo voda za oskrbo s pitno vodo ostala v slovenskih rokah. Država že z Zakonom o vodah ščiti vodne vire, določa prepovedi in omejitve na vodovarstvenih območjih, s čimer upravlja z vodnimi viri, kot zahteva določba 70. člena Ustave Republike Slovenije. Na način diskriminatorno in pod enakimi pogoji omogoča dostop do vode vsem prebivalcem Republike Slovenije. V drugem sklopu govoriva o anomalijah in težavah na terenu. Država dejansko vzpostavlja preventivne preverjanje primernosti in strokovnosti ter nadomestno ukrepanje. Prosim, dve sliki, če jih lahko pogledamo. Prva govori o tem, kako imamo danes opredeljene stroške omrežnine v Republiki Sloveniji. Čim je bolj temno rdeče, toliko so višje, čim je bolj svetlo, imamo nižje vrednosti. Kot vidite iz te tabele, iz tega prikaza, je razlika danes med posameznimi območji in vodovodi zelo različno. Bi rekel, bi skoraj rekel lahko, da je protiustavno točno in s tem zakonom bomo postavili merila in kriterije, da bodo omrežnine na celotnem območju po enakih merilih in kriterijih vzpostavljene.

Drugi slajd, govori pa o vodarinah. Če pogledate tudi tukaj vse, kar je temno označeno, pomeni, da so izgube v teh območjih enormne in to izgubo plačujemo hočeš ali nočeš vsi tisti, ki seveda dobivamo položnice na svojih delih. Vse, kar je svetlejše in belo, pomeni, da so te izgube manjše, čim je bolj temno, toliko večje. Seveda del teh ukrepov ravnamo z ukrepi, ki so, kot so evropska sredstva za obnovo, bom rekel,vodovodov za izgubo, za odpravljanje izgub in povečanje odpornosti in povezavo posameznih vodovodov, delno pa seveda tudi z merili in kriteriji, ki bodo na podlagi tega zakona opredeljeni in dani na skupni imenovalec. Če pogledamo te podatke / nerazumljivo/ sistema v povprečni vodarini posamezni občini, ki prikazujemo na zemljevidu obarvane glede na določene kriterije, lahko opazimo na tem prikazu določene barvi izstopajo občine, kjer so povprečne cene storitev oskrbe s pitno vodo na kubični meter oziroma vodarine med višjimi v državi. Hkrati pa ne moremo mimo dejstva, da nekateri izvajalci oskrbe s pitno vodo v označenih občinah oziroma območjih poročajo precejšnje stroške povezane z vodnimi izgubami. Oskrba s pitno vodo kot omejeno daje naša Ustava posebno težo, ker se država zaveda svoje vloge pri tako pomembnem vprašanju kot je pravica do pitne vode, s tem zakonom uvaja preverjanje primernosti in strokovnosti izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo. Če država pri tem ugotovi, da občine ne ravnajo v skladu s tem zakonom kot ga predlagamo, jim naloži ustrezne ukrepe, da odpravijo nepravilnosti. Če občina teh ukrepov ne bi izvedla in bi zato lahko nastale škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, okolje in finančne posledice za državni proračun, bo država z nadomestnim ukrepanjem sama zagotovila oskrbo s pitno vodo. Ali mi to zvoni, da zaključim?

Ja, prosim.

... /nerazumljivo/ pristavek, na podlagi teh pojasnil, ki sem jih uvodu v tem kratkem moral dati, morda še kasneje kakšno drugo. Ugotavljam, da smo pripravili finančno vzdržen sistem, posvetovali smo se z občinami, uskladili, bo m rekel, z njimi rešitve in pripeljali do razumne rešitve tako v lokalni skupnosti in odgovornost države, ki seveda mora pri tem poskrbeti, da bodo lahko dobro funkcionirale na račun tega, da bo pitna voda dosegljiva po razumnih cenah za vse državljane na enak način. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, kolegu Tomažu Lahu, izvolite.

Hvala predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister z ekipo in gostje.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. V daljši dopolnilni obrazložitvi je minister za naravne vire in prostor med drugim poudaril, da se s predlogom zakona v zakonodajo prenaša ureditev 70.a člena Ustave, ki ureja pravico do pitne vode, kar predstavlja pomemben korak k odpravi neustavnega stanja v tem delu. Predlog zakona prav tako povečuje učinkovitost delovanja javnih služb oskrbe s pitno vodo iIn odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter izboljšuje obstoječo raven nadzora. In regulacije cen, saj ureditev prenaša iz podzakonske na zakonsko raven. Izpostavil je, da 70.a člen Ustave določa, da oskrbo s pitno vodo zagotavlja država preko lokalnih skupnosti s tem, ko država sprejema ta zakon, ki določa, da oskrbo s pitno vodo izvajajo občine v obliki gospodarske javne službe, država dejansko zagotavlja sistem oskrbe prebivalstva s pitno vodo, vključno z regulacijo, cenovno politiko in ustreznim nadzorom. z zakonom kot oblastvenim aktom države je zagotovljena oskrba s pitno vodo, s čimer pa distribucija kot izvajanje te javne službe ostaja na ravni lokalnih skupnosti, kar se je izkazalo za učinkovit in dobro sprejet sistem. Veljavni zakon o varstvu okolja oskrbo s pitno vodo in odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode določa kot izvirni občinski obvezni gospodarski javni službi, predlog zakona pa zgolj sledi veljavni ureditvi glede pristojnosti občin na tem področju, v nadaljevanju je konkretneje predstavil posamezne predlagane rešitve iz predloga zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v povzetku njihovega pisnega mnenja izpostavila, da je z ustavno pravnega vidika temeljni namen predloga zakona tudi uskladitev s pravno ureditvijo, kot jo določa 70.a člen Ustave. Ustava v četrtem odstavku tega 70.a člena določa, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. S tem je določeno posebno razmerje med državo in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, zato mora biti z zakonom to razmerje vsebinsko opredeljeno, določena pa mora biti tudi pravna narava in pravne posledice izvajanja teh nalog. Vloženi amandmaji glede financiranja nadzora nad izvajanjem teh nalog deloma sledijo ustavnopravnim zahtevam in v tem delu vsebinsko nadgrajujejo predlog zakona. Izpostavila je, da glede na to, da predlog zakona posega na področje drugih predpisov, morajo biti razmerja do teh predpisov ustrezno urejena in pojasnjena. V takih primerih mora novi zakon vsaj okvirno, vključno z roki, urediti oziroma določiti tudi njihovo uskladitev, vključno z vprašanji njihove uporabe do uskladitve. Preprečiti je treba dvojno urejanje na eni in podnormiranost na drugi strani, ko se določitev podrobnejših pogojev prepušča podzakonski ureditvi brez temeljnih vsebinskih okvirov, ki bi omogočali podrobnejšo ureditev v podzakonskem aktu. Amandmaji koalicijskih poslanskih skupin in njihove spremembe v tem delu v pretežni meri odpravljajo navedene pomisleke in tudi v tem delu vsebinsko nadgrajujejo predlog zakona. V razpravi je bilo izpostavljenih več vprašanj in podanih pripomb, na katere so dodatna pojasnila podali predstavniki predlagatelja. Med drugim so se v zvezi s 57. členom odzvali na opozorila občin z veljavnimi koncesijskimi pogodbami za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, da naj se ponovno premisli o predlaganem petletnem prehodnem obdobju za iztek veljavnosti teh koncesijskih pogodb, kar bi v praksi pomenile predčasno prekinitev nekaterih obstoječih, takim občinam pa bi to lahko povzročilo dodatne stroške. Pojasnjeno je bilo, da je že od leta 2016 znano, da bo prišlo do uzakonitve oskrbe s pitno vodo izključno preko javnih podjetij torej in s tem nujnost prilagoditve na sistem brez možnosti sklepanja koncesij. Po mnenju predlagatelja je za to petletno prehodno obdobje za prilagoditev na nov način izvajanja javne službe primerno. Poudarjeno je bilo, da imajo trenutno v veljavi koncesijske pogodbe še samo tri občine, od teh se iztečeta leta 2027, ena pa leta 2032. Morebitna finančna pomoč občinam, ki še niso izvedle prehoda iz koncesijskega razmerja s strani države, pa bi po mnenju predlagatelja te občine postavila v neenakopraven oziroma privilegiran položaj napram tistim, ki so ta prehod že izvedle. Po razpravi je odbor sprejel večje število amandmajev Poslanskih skupin Svoboda in Levica ter nato glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.

Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Levica, zanjo kolegica Nataša Sukič. Izvolite.

Najlepša hvala predsedujoča. Lep pozdrav!

V programu Levice smo zapisali, citiram: "Ustavno načelo pravice do pitne vode bomo prenesli v zakonodajo in zagotovili, da bo raba vseh virov pitne vode primarno namenjena oskrbi prebivalstva na neprofitni osnovi šele potem za potrebe industrije in vse ostale potrebe." - konec navedka. Tudi v koalicijski pogodbi smo se zavezali, da bomo dokončno uveljavili ustavno pravico do čiste pitne vode z vzpostavljanjem ustreznih sistemov javnih gospodarskih služb za izvajanje te ustavne pravice. Z zakonom, ki ga sprejemamo se te obljube in zaveze uresničujejo. Pot, ki smo jo do sem prehodili, je bila dolga, zato je treba ponovno spomniti, da se je na vodo v preteklih desetletjih gledalo kot na tržno blago. Priča smo bili velikim pritiskom po privatizaciji vodnih virov s strani korporacij, kot je denimo tudi / nerazumljivo/ izkušnje držav in mestnih oblasti, kjer so nadzor in izkoriščanje javnih vodovodov prevzele zasebne korporacije, so bile slabe. Cena vode se je zvišala, korporacije niso vlagale v vzdrževanje vodovodne infrastrukture, kvaliteta pitne vode je upadala, medtem ko je dobiček zasebnih korporacij rastel. Pritiskom po privatizaciji vodnih virov smo bili priča tudi v Sloveniji. Tudi pri nas se je in se še vedno. v nekaterih občinah oskrba s pitno vodo izvaja preko koncesij, ki so bile podeljene podjetjem v privatni lasti. Cene dobave vode so tam, kjer oskrbo izvajajo privatni koncesionarji,(nadaljevaje) občutno višje. Prihajalo je tudi do tega, da se je prednost izkoriščanja vodnih virov dajala komercialni rabi pred oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Zato smo v Levici skupaj s še nekaterimi drugimi takratnimi in sedanjimi parlamentarnimi strankami, sprožili postopek za spremembo Ustave, v katero smo zapisali pravico do pitne vode ter prednostno oskrbo prebivalstva s pitno vodo, ki ni tržno blago in jo izvaja država preko lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. Več let je trajalo, da smo pravico do vode zapisali v Ustavo, še bistveno dlje je trajalo, da smo ustavno pravico prenesli v zakonodajo, ampak s sprejemom tega zakona bo ta krog zaključen.

Nova ureditev, ki je pred nami, vključuje bistvene novosti. Konec bo profitnih koncesij za oskrbo z vodo. Oskrbo s pitno vodo bodo izvajala javna podjetja ali javni gospodarski zavodi v stoodstotni občinski lasti ali režijski obrati. Izvajanje oskrbe preko koncesije bo sicer tudi še vedno možno, a za ta namen zakon uvaja neprofitno koncesijo, ki jo je lahko podeljena le javnemu podjetju v stoodstotni občinski lasti, s čimer izključuje vstop subjektov zasebnega prava. Uvaja se tudi način določanja cene javne službe v primeru naravnih in drugih nesreč, ko je motena oskrba s pitno vodo ter kritje prekomernih stroškov, obveznost zagotovitve pitnikov zaradi boljšega dostopa do pitne vode ter večja transparentnost. Se pravi, gre za izrecno prepoved prepuščanja glavnih delov izvajanja javne službe podizvajalcem z namenom večje transparentnosti izvajanja in poročanja o izvajanju javne službe. Novost je tudi, da izvajalec javne službe pripravi program izvajanja javne službe za vsako občino posebej. Predlagana novost bo omogočila občanom boljši uvid do stanja znotraj njihovih občin.

V Levici predlog zakona, ki torej zagotavlja, da voda ne bo več tržno blago, ampak da je izključno javna dobrina, dostopna vsem, seveda podpiramo. Hvala lepa.