Vse članice in člane odbora, ostale vabljene ter strokovne službe in vse prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 28. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da se, pač, so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani, pač, kolega Medic se je že od 4. ure naprej opravičil, tako da mislim, da lahko štejemo to opravičilo tudi za to sejo, čeprav ni formalno predloženo. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - URESNIČEVANJE USTAVNE ODLOČBE, KI UREJA UDELEŽBO DRŽAVLJANOV PRI IZVAJANJU SODNE OBLASTI.

Kot gradivo smo prejeli zahtevo Poslanske skupine sds za sklic nujne seje. Na sejo pa so vabljeni pač vlagatelj zahteve, kdo je sedaj v imenu Poslanske skupine SDS, ne vem točno, kolega Poglajen, Vlada, Ministrstvo za pravosodje, Vrhovno sodišče Republike Slovenije ter Društvo porotnikov Republike Slovenije, pardon.

Prehajamo na obravnavo, se pravi, najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja zahteve.

Izvolite.

Ja, predsedu…

Kolega Poglajen.

…Predsedujoča, hvala za besedo.

Zdaj, kot že vam sam sklic seje pove in kot navajamo v gradivu za sejo, je na podlagi 128. člena Ustave Republike Slovenije, država Slovenija vzpostavlja podlago za udeležbo državljanov pri izvajanju sodne veje oblasti. Posledično tudi določa zakon, to je 41. člen Zakona o sodiščih, da državljani lahko sodelujejo pri izvajanju sodne veje oblasti kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih. Slovenska ureditev, kot že vsi vemo, ne pozna klasične porote, ki je posledica delitve odločanja na dejanska in pravna vprašanja. Kot na primer v anglosaških državah, kjer porota odloča o krivdi, sodnik pa v primeru ugotovljene krivde obdolžencu v pravno dopustnih okvirih odmeri kazen. Pristojnost senata je, da odloča tudi o pravnih vprašanjih. Tudi to je iz razvida možnosti vidno, da se to zgodi pred zaključkom glavne obravnave. Senat po končanem, izvajanjih strank ne spozna, da je bilo treba izvesti še dodatne dokaze, predsednik senata naznani, da je glavna obravnava končana. Se pravi, po sto, po 351. členu kazenskega, kazenskega, Zakona o kazenskem postopku, pardon. Nenazadnje sodišče izreče sodbo, predsednik senata pa jo tudi razglasi. Glede na vlogo in položaj sodnikov porotnikov je tudi pomembno, da se te povezujejo. V Sloveniji trenutno deluje Društvo sodnikov porotnikov Slovenije, ki ga je ustanovila skupina sodnikov porotnikov iz Slovenije. Vse navedeno bi sledilo tudi 48. členu Ustave Republike Slovenije, ki določa, da pred nastopom dolžnosti sodnik porotnik pred predsednikom višjega sodišča, ki ga je imenoval, izreče naslednjo prisego: "Prisegam, da bom pri sojenju spoštoval oziroma spoštovala pravni red in da bom odločal oziroma odločala po svoji vesti."

Ob ustanovitvi so tudi navedli, da imajo sodniki porotniki žal velikokrat premalo znanja ter ne poznajo dovolj svojih pravic in dolžnosti. Pogosto se dogaja, da ne znajo pretehtati strokovno zapletene pravne zadeve, mogoče se tudi narobe odločijo pri določeni sodbi. Dogaja se tudi, da so večkrat le nemi opazovalci dogajanja na obravnavah, ki jih vodi profesionalni sodnik kot predsednik senata.

Prav omenjeno društvo je prosilo za razjasnitev glede pristojnosti in dejanske vloge sodnikov porotnikov. Vprašanja je postalo tako na Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot tudi na Ministrstvo za pravosodje. Iz odgovora Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki ga vodi magister Miodrag Đorđević, izhaja, da, da vsi predsedniški sistem pravosodja, ki ga poznamo v Sloveniji, razlaga drugače kot pravna služba Ministrstva za pravosodje. Sodnikom porotnikom se namreč odrekajo določene pristojnosti, ki jih po zakonu sicer imajo. Odgovorni Vrhovni, odgovori Vrhovnega sodišča Republike Slovenije seveda niso bili kompatibilni niti z interpretacijo zakona s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije niti s pravno prakso trenutnih sodišč in sodnikov. Ministrstvo za pravosodje je odgovorilo, da Ustava Republike Slovenije ureja oziroma da Ustava Republike Slovenije ureja, ne prepušča zakonu, se pravi, govorimo o 128. členu Ustave Republike Slovenije. Zakon o sodiščih pa določa, da država sodeluje pri izvajanju sodne oblasti kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih. Pristojnost senata, da odloča o pravnih vprašanjih, je nenazadnje razvidno tudi iz možnosti, ki jih imamo na voljo pred zaključkom glavne obravnave. Če senat po končnih izvajanjih strank ne spozna, da bi bilo treba izvajati še dodatne dokaze, predsednik senata naznani, da je glavna obravnava končana.

Na podlagi vsega navedenega in tudi zahtev s strani omenjenega društva, odgovorov Ministrstva za pravosodje ter ostalih deležnikov Odboru za pravosodje predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe: "Odbor za pravosodje poziva Ministrstvo za pravosodje in Vrhovno sodišče Republike Slovenije, da preučita ureditev sistema sodnikov porotnikov in pripravita usklajene rešitve, ki bodo sledile ustavni pravici javnosti sojenja in udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti z namenom zagotavljanja pravne varnosti in poštenega ter nepristranskega sojenja. O tem naj odbor odboru poročata v naslednjih 30 dneh." "Odbor za pravosodje poziva Ministrstvo za pravosodje, da v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Društvom sodnikov porotnikov Slovenije pripravi potrebne zakonske spremembe sistema delovanja sodnikov porotnikov, ki bo sistem poenotil ter zagotovil pravno varnost. Ter pošteno in nepristransko sojenje." Ter tretje: "Odbor za pravosodje poziva Ministrstvo za pravosodje in Vrhovno sodišče Republike Slovenije, da sodnikom porotnikom zagotovita možnost študija sodnega spisa, da bodo z zadevami seznanjeni, saj bodo le tako aktivno sodelovali v postopku sojenja in omogoči, omogočita za to potrebna oziroma ustrezna izobraževanja." Predlogu oziroma kot predlagatelj seveda odboru predlagam, da omenjene sklepe tudi po razpravi sprejme. Hvala lepa.

Hvala lepa. Naj povem, da poslanko Meiro Hot nadomešča poslanec Jani Prednik.

Sedaj pa predajam besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju doktor Brglez, izvolite prosim.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki pravosodja. Institut sodnikov porotnikov predstavlja pomemben vidik sodnega sistema v Sloveniji, saj omogoča ustavno zagotovljeno sodelovanje državljanov pri sojenju. V demokratični družbi naj bi soudeležba neprofesionalnih sodnikov pomenila protiutež profesionalni organizaciji sodstva, kar naj bi povečalo kakovost in legitimnost sojenja, s tem pa tudi stabilnost pravnega sistema kot takega. Področje sodnikov porotnikov je v Sloveniji urejeno z Zakonom o sodiščih in Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih. Pristojnosti sodnikov porotnikov v posameznih vrstah postopkov urejajo procesni zakoni, Zakon o kazenskem postopku in Zakon o delovnih in socialnih. Sodiščih. Veljavna ureditev določa, da lahko kandidate za sodnike porotnike okrožnih sodišč predlagajo predstavniški organi občin in interesne organizacije razen političnih strank. Imenuje jih predsednik pristojnega višjega sodišča. Nekoliko drugačna je ureditev v delovnih in socialnih sporih, ki določa, da prvostopenjski senat sestavljata sodnik kot predsednik senata in dva sodnika porotnika kot člana senata, od katerih je eden izvoljen z liste kandidatov delavcev oziroma zavarovancev, drugi pa z liste kandidatov delodajalcev oziroma zavodov. Drugačen je tudi način izvolitve, saj te porotnike voli zakonodajna veja oblasti na podlagi predlogov reprezentativnih sindikatov in združenj delodajalcev. V konkretnih postopkih pred sodiščem je pomembno, da zadevo, tako kot to velja za poklicne sodnike, obravnavajo in njej sodijo naključno izbrani sodniki porotniki. Pri dodeljevanju zadev sodnikom porotnikom se zato dosledno sledi pravilom tako imenovanega naravnega sodnika, kar je temeljno jamstvo za dodatno kakovost in v zvezi s tem tudi pošteno sojenje. Prav tako zanje veljajo enaka pravila glede nepristranskosti in izločitve kot za poklicne sodnike. Vloga sodnikov porotnikov pri sojenju je enakovredna poklicnemu sodniku, zato je ključno tudi, da so ustrezno usposobljeni in pripravljeni svoje naloge. V letu 2024 je bilo ustanovljeno Društvo sodnikov porotnikov, kar kaže na željo po organiziranem združevanju in krepitvi enotnega ter učinkovitega delovanja porotnikov v sodnem sistemu. Ministrstvo podpira tovrstne pobude, saj lahko prispevajo k večji sistemski urejenosti in kakovosti dela sodnikov porotnikov. Delovanje tovrstnega društva ni nič posebnega v Evropi znan nam je podoben pristop na Poljskem. Tudi vprašanja, ki jih sodniki porotniki odpirajo, so vsaj v srednji Evropi niso nič novega - to se pojavlja tako na Poljskem, v Avstriji in v Nemčiji. Veljavni ureditvi nihče ne očita ustavne neskladnosti, niti ni znano, da bi bila vložena kakšna pobuda ali zahteva za oceno ustavnosti. Kar pa kaže, da je potrebno predvsem izhajati iz tega, da je treba na ustavno skladen način zagotoviti izvajanje veljavne zakonodaje, kjer pa je primeren in kjer pa je primeren institut le usposabljanja. Zato smo na ministrstvu že v začetku februarja letos ocenili, da bomo po zaključku priprave reforme sodniške zakonodaje organizirali sistemsko usposabljanje sodnikov porotnikov. V okviru trenutne spremembe sodniške zakonodaje bistvenih sprememb na tem področju ne načrtujemo, saj bi bilo ob pričakovanih spremembah zakonodaje težko hkrati izpeljati dve tako veliki sistemski reformi. Poleg tega, kot sem že povedal, v bistvu veljavni ureditvi nihče ne očita neustavnosti. Torej, zato bo še v tem letu Ministrstvo za pravosodje organiziralo posebno usposabljanje, s katerim se želi izboljšati razumevanje postopkov, pravnih pravil in načel, ki jih morajo sodniki porotniki pri sojenju upoštevati. Priprave na usposabljanje so že v teku, saj se zavedamo, da je za kakovostno in učinkovito delovanje sodnikov porotnikov nujno zagotavljanje ustreznega znanja in podpore. Usposabljanje bi izvedlo strokovno in organizacijsko avtonomen center za izobraževanje v pravosodju. Bilo bi namenjeno vsem sodnicam porotnicam oziroma sodnikom porotnikom ne glede na vrsto sodnih postopkov, pri katerih sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti. Usposabljanje pa bi izvedli pretežno strokovnjaki izven izvršilne veje oblasti in sodne veje oblasti. Vloga laikov v sodnih postopkih je nenadomestljiva oziroma celo potrebna. Prinašajo pogled iz družbenega okolja, dodatno skrb za pravičnost in prispevajo k zaupanju javnosti v sodstvo, zato moramo sistem sodnikov porotnikov nenehno nadgrajevati, da bo kar se da učinkovit, transparenten in skladen z najvišjimi pravnimi standardi. Slednje pa vključuje tudi morebiten sistemski premislek v prihodnosti, v katerih zadevah oziroma področjih je najprimerneje, da sodelujejo sodniki porotniki pri izvajanju sodne oblasti oziroma so pri tem udeleženi kot to določa 128. člen Ustave Republike Slovenije. Štejem, da sem s tem delom predstavitve današnje tematike podal dovolj pozitivne note zlasti z vidika potrebnosti usposabljanja, ki ga bomo izvedli.

V nadaljevanju pa se bom opredelil glede predlaganih sklepov.

Glede predlagane 1. točke. Ministrstvo za pravosodje je del izvršilne veje oblasti, Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče Slovenije pa del sodne veje oblasti, zato ni primerno oba organa pozivati, naj skupaj delujeta, lahko pa sodelujeta. V Sloveniji imamo po ustavi namreč sistem delitve oblasti in ne več nekdanji sistem enotnosti oblasti. Razmerje zakonodajne do sodne veje oblasti je bilo pojasnjeno tudi v precedenčni odločbi Ustavnega sodišča z dne 7. januarja 2021 glede parlamentarne preiskave sodstva, kjer je v 70. točki med drugim navedeno: "Ustavna ureditev položaja sodnikov prepoveduje tudi, da bi se zakonodajna izvršna oblast v okviru oblastnega delovanja kakorkoli vmešavali v odločanje sodišč v konkretnih primerih tudi na način, da bi razpravljali o zakonitosti oziroma primernosti posamičnih sodnih odločb ali vodenja sodnih postopkov." Ta prepoved velja tudi za posamezna telesa Državnega zbora vključno s parlamentarnimi preiskovalnimi komisijami. V tem primeru sicer ne gre za parlamentarno preiskavo, gre pa za razpravljanje o konkretnih vprašanjih delovanja znotraj same sodne veje oblasti, konkretni sodni postopki so namreč tisti, o katerih se razpravlja. Zato bi se morala reševati v konkretnih postopkih in ne kje drugje.

Glede predlagane 2. točke ugotavljamo, da ni primerno predlagati nejasnih, nedoločnih zakonskih sprememb, saj kot navedeno ni znano, da bi bila veljavna zakonska ureditev ustavno sporna. Poleg tega je poziv, naj Ministrstvo za pravosodje in Vrhovno sodišče to pripravita v sodelovanju s pravno osebo zasebnega prava, kar je Društvo sodnikov porotnikov, neprimeren. Namen sodnikov porotnikov je, da delujejo v okviru sodne oblasti, ne pa da preko društva pripravljajo zakonske spremembe. Z njimi pa se lahko izvede le posvetovanje v okviru strokovne ali širše javnosti, ko je podan predlog zakonskih sprememb, kot je pač to običajno.

Glede zadnje predlagane, torej tretje točke ugotavljam, da zgrešeno. Omenja tako Ministrstvo za pravosodje kot tudi Vrhovno sodišče kot organa, ki naj sodnikom porotnikom zagotovita, da bodo imeli predhodni dostop do vsebine sodnega spisa. Pristop je napačen, saj zopet ne upošteva, da je Ministrstvo za pravosodje organ izvršilne veje oblasti, ki se ne sme vmešavati v vodenje konkretnih sodnih postopkov. Vrhovno sodišče pa je najvišje pritožbeno in revizijsko sodišče v državi. Tako kot, tako tudi drugi odstavek določa, drugi odstavek 127. člena Ustave. In kot tako tudi ne posega in ne sme posegati v vodenje nezaključenih postopkov na prvi sodni stopnji. Konkretneje, ta tematika je v pristojnosti predsednikov senatov v konkretnih sodnih postopkih. Gre za procesno vodenje postopkov.

Na koncu, kot sem že povedal, 127. člen Ustave zahteva določeno sodelovanje laikov kot sodnikov porotnikov v določenih sodnih postopkih so za kvaliteto sojenja neizbežni. Vprašanja, ki pa so se v praksi pojavila, pa se bodo reševala v strokovni razpravi v okviru usposabljanja za vse sodnike porotnike. Hvala.

Hvala. Sedaj pa predajam besedo predstavnikom Vrhovnega sodišča, generalni sekretarki gospe Miklavčič, izvolite.

Predsednica, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, ostali prisotni.

Danes smo že slišali, ko govorimo o sodelovanju državljanov pri izvajanju sodne funkcije, v načelu razlikujemo dva načina. Porotno sodišče, ki ga sestavljata dve ločeni telesi porota ter sodišče in pa predsedniško sodišče, ki je sestavljeno iz enega senata, v katerem skupaj zasedajo tako poklicni sodniki kot začasni sodniki laiki. Kot tretji model je potem še tukaj model, v katerem laičnih sodnikov ni. Tak je na primer na Nizozemskem, kjer imajo sistem profesionalnega sodstva. Vloga in obseg sodelovanja laične javnosti pri sodnem odločanju sta odraz vsakokratnih družbenopolitičnih razmer v posamezni državi ter položaja sodstva kot ene od treh vej oblasti v družbi oziroma v celotni državni ureditvi. Prav tako pa tudi odraz zgodovinskega razvoja. V Sloveniji Ustava Republike Slovenije v 128. členu glede udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti določa, da primere in oblike neposredne udeležbe državljanov pri izvajanju sodne oblasti ureja zakon. Danes smo že slišali Zakon o sodiščih v 41. členu določa, da državljani sodelujejo pri izvajanju sodne oblasti kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih. Zakon o sodiščih nato v členih 42. do 52. govori o imenovanju in možnosti razrešitve sodnikov porotnikov. Njihovo sodelovanje v sodnih postopkih je urejeno potem v posameznih procesnih zakonih. V Sloveniji sodelujejo sodniki porotniki v kazenskem postopku, zato ureja način njihovega sodelovanja Zakon o kazenskem postopku. Prav tako pa sodniki porotniki so še vedno del sojenja v delovnih in socialnih sporih. Zato je v tem delu urejeno njihovo sodelovanje v okviru Zakona o delovnih in socialnih sodiščih kot specialnih sodiščih v Republiki Sloveniji. Predvsem pa je pomembno, da se vodi postopek v delovnih in socialnih sporih skladno z določbami Zakona o pravdnem postopku. To pa pomeni, da je potrebno upoštevati razlikovanje med kazenskim in pravdnim postopkom, ki sta v določenih pogledih zelo različna. Naj omenim le enega od osnovnih razlikovanj, to je, da velja v pravdnem postopku razpravno načelo, v kazenskem postopku pa preiskovalno načelo. Slednje je izjemnega pomena pri ugotavljanju relevantnega dejanskega stanja in posledično procesnega vodenja. Ki ga izvaja predsednik senata. Pri tem velja poudariti, da v kazenskih postopkih sodelovanje sodnikov porotnikov se skozi leta zmanjšuje. ZKP namreč omogoča, da obtoženca, ki krivde po obtožbi na predobravnavnem naroku ne priznava, predsednik senata pouči o možnostih dogovora za hitrejši potek in končanje glavne obravnave, če se odpove določenim pravicam, ki jih ima po tem zakonu. Na podlagi izjave obtoženca in po zaslišanju državnega tožilca sme predsednik senata med drugim odločiti tudi, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča - govorimo o 285.f členu ZKP. Obtoženec se torej v fazi predobravnavnega naroka lahko odpove pravici do zbornega sojenja in v takem primeru sodelovanja sodnikov porotnikov preko senata v kazenskem postopku ni. Takih primerov, pravijo na okrožnih sodiščih, je vedno več. Nesporno je torej, da sodniki porotniki pri sojenju sodelujejo in odločajo. Način sodelovanja pa določa procesna zakonodaja, ki se uporablja v posamezni vrsti sodnega postopka. Tako določb ZKP v pravdnem postopku ne moremo uporabiti in obratno. Rada bi dodala, da Vrhovno sodišče v okviru delovanja sodne uprave ne pojasnjuje zakonskih norm. Sodišča razlagajo pravo skozi sodne postopke, ko odločajo o vloženih pravnih sredstvih. Ker pa se je na Vrhovno sodišče obrnilo Društvo sodnikov porotnikov, da naj bi kot vrh sodne uprave sodelovali pri ugotavljanju morebitnih in domnevnih kršitev, do katerih naj bi prišlo v sodnih postopkih, smo jim slednje morali pojasniti, torej, da v okviru pristojnosti sodne uprave Vrhovno sodišče ne more posegati v konkretne sodne postopke, niti dajati kakršnihkoli navodil sodnikom glede procesnega vodenja ali vsebinskega odločanja v sodnih postopkih, saj bi s tem posegli v načelo neodvisnosti sodnikov v okviru 23. člena Ustave Republike Slovenije. Pojasnili smo tudi, da so predlogi za sistemske rešitve na zakonodajnem področju, o katerih odloča Državni zbor v pristojnosti Ministrstva za pravosodje, Vrhovno sodišče pa sodeluje pri tem, ko in če je vključeno kot pravosodni deležnik. To ponavljamo tudi za namen današnje seje Odbora za pravosodje oziroma v zvezi z vsebino predlaganih sklepov. Prav tako moramo poudariti, da ne moremo govoriti o neusklajenosti med Ministrstvom za pravosodje in Vrhovnim sodiščem ali o tem, da si naj bi Vrhovno sodišče po napačnem razumevanju norme drugače razlagalo. O nobeni usklajenosti ali neusklajenosti ne moremo govoriti, pristojnosti posamezne institucije so jasne in izhaja iz ustave in zakona. Odzvati smo se želeli le na to, da so določena pojasnila morda lahko napačno razumljena. Obseg in način sodelovanja sodnikov porotnikov v sodnih postopkih je namreč po našem mnenju še vedno treba presojati celovito skozi ustavo in zakone, pri tem pa izhajati tudi iz ustavnega položaja sodnika. Na tem mestu lahko dodamo, da je vloga sodnikov porotnikov glede odločanja v zadevi enakovredna vlogi sodnika, vendar pa je sodnik dominus litis - to je gospodar postopka. Ne sme se namreč spregledati, da so se za izvajanje sodne funkcije potrebna posebna pravna znanja, pa tudi določena posebna avtoriteta. Ta je bodisi naravna bodisi umetna. V sodobnem času je sodniška avtoriteta umetna, saj se pridobi s pravnim izobraževanjem in se kaže predvsem v obrazložitvi sodb, glede na to, da je najpomembnejše procesno načelo, da je treba vsako sodbo obrazložiti, torej utemeljiti, argumentirati, se jasno in v ustreznem obsegu opredeliti do odločilnih dejstev, ki so pomembna za odločitev. Da je temu tako, pritrjujejo tudi sodniki porotniki sami, ko navajajo, da velikokrat nimajo dovolj znanja za sodno odločanje, kar je navedeno v obrazložitvi predlagatelja sklica te seje. Ker se Vrhovno sodišče zaveda pomena instituta sodnikov porotnikov, je o vsem tem pravicah, dolžnostih, imenovanju, v katerih postopkih sodelujejo in podobno, povzelo na svoji spletni strani na sodišču.si, ki je vzpostavljena že dlje časa. Pri sojenju gre torej za obsežno in strokovno tematiko, ki je ni mogoče poenostaviti, saj lahko v sodnih postopkih to pomeni tudi poseganje v ustavne in konvencijsko zagotovljene pravice strank sodnih postopkov.

Naj na koncu le še dodam nekaj besed k bolj konkretnemu, kar se tiče študija spisa. Omogočanje vpogleda v spis je stvar procesnega vodstva ter s tem predsednika senata, v kar Vrhovno sodišče v okviru sodne uprave in mimo sodnih postopkov ne more posegati. Kar se tiče izobraževanja sodnikov porotnikov, slednje tudi ne sodi v okvir sojenja oziroma v ustavni okvir sodišč, zato tudi to ne more biti obveznost ali dolžnost Vrhovnega sodišča. V tem oziru pa ne smemo pozabiti, da je namen predsedniškega sistema tudi, da prinesejo sodniki porotniki v sojenje svoj laični pogled, ki lahko pripomore k bolj pravični sodbi, sodniku pa pomagajo zadevo osvetliti z druge strani pogosto s povsem praktičnimi vidiki. To je bistvo porotništva; laičnost in praktični vidiki. Bistvo sojenja pa je subsurpcija spodnje premise pod zgornjo, torej dejanskega stanja pod pravno normo. Kar pa je potrebno pravno in ne laično znanje. Za delo v senatu in sojenje, pa je po našem mnenju predvsem najbolj pomembno medsebojno spoštovanje vseh senatnikov, sodelovanje in zaupanje. Vse to je potrebno imeti prav tako v mislih pri morebitnih posegih v zakonodajne rešitve. Hvala.

Hvala lepa.

Želijo mogoče besedo še predstavniki Društva, želite besedo, gospod? Prosim? / oglašanje iz dvorane/

Tako. Sedaj dajem torej besedo predsedniku Društva sodnikov porotnikov Slovenije, gospodu Petru Hartmanu. Jaz bi vas samo prosila še, običajno je, na sejah odborov imamo vedno nekje 5, 6 minut, imajo vabljeni gostje še, tako da bi prosila, če lahko čim bolj strnete.

Izvolite, gospod.

Dober dan želim!

(Peter Hartman, predsednik Društva sodnikov porotnikov Slovenije.)

Jaz se vam zahvaljujem, da ste nas povabili po 34 letih na ta odbor. Društvo je bilo ustanovljeno prav zaradi tega, da se pač v taki širši debati izvede, bi rekel, ta razgovor, da pač naredimo ta sistem bolj pravičen za ljudi, bolj pošten in pravičen za ljudi, kajne.

Mi nikakor ne nasprotujemo recimo, če se danes ukine recimo v zakonu zakonska podlaga, da sodniki porotniki ne smemo odločati o pravnih vprašanjih, kajne, ampak v zakonu imamo to zapisano. Ne vem, zakaj nam zakon nalaga, da odločamo o pravnih in stvarnih vprašanjih, če nam to bolj odrekajo določeni sodniki, vedno mislimo na določene sodnike in na določenih sodiščih, kjer sodniki porotniki nastopamo, in tu vidimo problem v zakonodaji, da se pač to spremeni oziroma največji problem je do sedaj v 34 letih bil ta, kjer sodnik porotnik ne dobi obtožnice, ne dobi obtožnega gradiva, kako bo potem on sodil, on ne sme zastavljati vprašanja, kako bo on potem sodil, vas vprašam. To je osnovni problem. Mi nikakor ne osporavamo, ker sodniki porotniki niso pravniki, imamo tudi pravnice, ki so doktorsko in, bi rekel, magistrsko izobražene, ampak pravijo, da ne upajo zahtevati od določenih sodnikov na določenih sodiščih, da dobijo spis, kar jim Ustava in zakon, bi rekel, omogoča. Samo to mi osporavamo. Pa še to ne bi osporavali oziroma nasprotovali, mi smo na začetku, ko smo društvo ustanovili, pač želeli, da bi nas, bi rekel, pač izobrazili, ker v 34 letih ni 1 uro imel sodnik porotnik izobraževanja, tudi o stvarnih vprašanjih ga je treba izobraževati, kajne? In tu smo mi najprej hoteli to zadevo, da pač razjasnimo pa pojasnimo kakšni so problemi teh porotnikov, kajne, ker prej so določeni porotniki tudi, bi rekel, zahtevali od določenih ljudi na sodiščih, ampak kot posamezniki niso uspeli. Zato smo rekli, naredimo pravni subjekt, se bomo pač v tem okviru, bi rekel, probali z ministrstvom, s temi deležniki, Vrhovnim sodiščem pogovoriti. Znotraj zidov, mi smo že, bi rekel, prej poskušali, da naredimo eno tako širšo javno razpravo in da se tu sploh ne bi srečali, ampak nekako, bi rekel, ministrstvo je, bi rekel, kar pozitivno odigralo to vlogo. Z Vrhovnega sodišča nismo dobili nekega, povratne informacije, da bo do tega sodelovanja lahko prišlo, ampak mi smo že prej želeli, da se za štirimi stenami pomenimo, kako ta sistem narediti čim boljši za ljudstvo, ker sodniki porotniki predstavljamo ljudstvo, mi smo za to, da branimo pred sodniki, ljudstvo, zato nas je ustava postavila v ta sistem. Mi smo braniki ljudstva in to se morajo sodniki porotniki zavedati, da mi smo braniki ljudstva. Mi moramo braniti Slovenke in Slovence, državljanke in državljane pred, bi rekel, tistimi sodniki, ki pač mogoče ne naredijo tako kot bi morali narediti, ampak vedno govorimo o posameznih sodnikih. Tu imamo zelo zdravo jedro v tem sodniškem svetu, ampak določene zadeve pa moram povedati, da niso čisto tako, kot bi morale biti in zato smo porotniki pač to društvo naredili, da skupaj poiščemo, bi rekel, boljše pač delo, da pač naredimo vse skupaj boljše: da bo večje zaupanje v sodstvo, da ne bomo imeli toliko pritožb na EKČP, da se bodo zadeve že na prvi stopnji naredile tako, da bodo državljani zadovoljni in da bo večje zaupanje v sodstvo. Hvala lepa.