Dobro jutro vsem!

Bomo kar začeli 56. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne. Današnje seje se ne morejo udeležiti, ker so zadržani. Poslanec Damijan Bezjak Zrim, poslanka doktorica Vida Čadonič Špelič in poslanec Žan Mahnič. Imamo pa tudi pooblastilo, poslanka Alenka Jeraj nadomešča poslanca Andreja Poglajna.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in zato je določen dnevni red, kot je bil na sklic seje.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO TEMATIKE VARNOSTNE SITUACIJE V SLOVENIJI.

Gre za zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje z dne 28. 2. 2025, kar je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. K tej točki smo imeli kar več vabljenih. Predsednik seveda predlagatelj Andrej Kosi, predsednik Vlade, minister za notranje zadeve, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, gospod Damjan Petrič, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada v Upravi kriminalistične policije generalne policijske uprave, gospod Darko Muženič, upokojeni izredni profesor na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru doktor Vinko Gorenak, nekdanji generalni direktor policije. doktor Anton Olaj, koordinator študijskega procesa na Univerzi Alma Mater Europea, doktor Sebastjan Kristovič, ki se je tako kot predsednik vlade opravičil.

Preden preidemo na obravnavo navedene zahteve naj samo še opozorim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter glede tajnih podatkov in me vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v tem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.

Za uvodno predstavitev zdaj dajem besedo predstavniku sklicateljev oziroma zahteve za sklic današnje seje odbora, poslancu Andreju Kosiju, izvolite.

Ja, hvala predsednica za besedo, dobro jutro vsem prisotnim, minister z ekipo, gosti, kolegi in kolegice.

Torej v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo se glede na dogajanja, ki smo ji bili priča predvsem v medijih in v naši okolici, odločili za sklic te seje, da se skupaj s pristojnimi pač pogovorimo o varnostni situaciji v Sloveniji. Zdaj kot veste, smo v medijih februarja lahko spremljali kar veliko objav o takšni in drugačni teroristični napadi v naši neposredni bližini oziroma v Evropi in tudi v naši neposredni bližini. Najprej v Franciji je Alžirec izvedel napad z nožem, kjer je bilo poškodovanih več ljudi. Tudi dva policista, ena oseba izgubila življenje. Potem v Münchnu je prosilec za azil zapeljal v množico ljudi in ranil več kot 30 ljudi. Dve osebi tudi, med njimi dve letni otrok sta umrla. In pa v naši neposredni bližini, torej v sosednji Avstriji, v Beljaku je državljan Sirije z nožem napada več ljudi. In med tem tudi več ranil in 14-letnik, pa tudi zaradi poškodb umrl. No, tudi v Sloveniji smo konec januarja prejeli grožnjo z bombo po osnovnih šolah, kjer so pač grozili, da se bo, ki se nanaša torej na pohod bojevnikov, končal s ponižanjem nastavitve skozi na prav pa tudi možnost situacije, da bo za tisoč naših otrok v smislu opredelitve krvi padlo z eno njihovo kapljico v imenu Alaha. Na srečo je le šlo za hibridni napad in do realizacije groženj ni prišlo. Zdaj, čeprav je število ilegalnih prehodov meja v letu 2024 znatno manjše v letu 2023 in tudi letošnji rezultati kažejo še na padec. Pa vseeno je to število še vedno kar veliko. Je pa tudi podatki, ki kažejo, je pa tudi to, da so številni prosilci za azil na območju PU Ljubljana izvajajo veliko število kaznivih dejanj, tatvin in kršitev javnega reda in miru, kjer izstopajo predvsem državljani Alžirije in Maroka. No, po padcu režima Bašarja al Asada v Siriji se številni naseljenci, Sirci, vračajo domov. Pri tem so številne evropske države napovedale deportacijo in zamrznitev obravnav sirskih prošenj za azil, kar pa Slovenija temu ni sledila. V zadnjem času smo priča tudi številnim mafijskim obračunom. V letu 2023 je bil ustaljen 34-letni Igor Mančić, kjer je bil avto bil poleg žrtve tudi otrok. In pa lansko leto novembra so na obrobju Ljubljane našli mrtvega moška v avtomobilu, ki je podlegel strani ranam. Njegov umor je bil naročen in bi naj šlo za obračun med dvema hudodelskima družbama. Čeprav je policija šest dni po umoru aretirala prve osumljence, pa v javnosti odmeva predvsem izpustitev peterice aretiranih v Bosni in Hercegovini, saj slovenski pravosodni organi bosanskim kolegom niso predložili zadostnih dokazov, da bi lahko bili pridržani. No, lansko leto novembra smo bili tudi priča neprijavljenemu zborovanju oseb albanske narodnosti v BTC, kjer so zbrani mahali z albanskimi zastavami, vzklikali različna gesla, hupali, driftali z avtomobili in celo streljali v zrak s tako imenovano plačilno pištolo. No, nekateri posamezniki so na policijska vozila tudi nameščali albanske zastave. Veliko varnostno težavo v Sloveniji predstavlja tudi romska problematika na jugovzhodnem delu Slovenije, kjer pač Romi pogosto izvajajo številna kazniva dejanja, kot so pretepi, tatvine, grožnje in tako dalje. In čeprav minister za notranje zadeve trdi, da policija zagotavlja zelo visoko stopnjo varnosti na tem območju, pa so na metliški enoti center za socialno delo namestili obvestilo z napisom, citiram: Obveščamo vas, da bo Center za socialno delo Dolenjska in Bela krajina, enota Metlika, do nadaljnjega zaprt zaradi varnostnih razlogov. Torej, kot poročajo mediji, naj bi bil razlog za namestitev napisa grožnja eni od zaposlenih socialnih delavk s strani Romov zaradi odvzema dveh mladoletnih otrok eni od romskih družin. Zelo pereča v Sloveniji je tudi mladoletniška kriminaliteta. Število kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete je iz leta v leto večje. V javnosti je nazadnje odmeval predvsem, predvsem primer iz Izole, kjer naj bi na osnovni šoli Dante Alighierija v Izoli odkrili skupino učencev, ki organizirajo pretepe in objavljajo posnetke nasilja na družbenih omrežjih. Nekateri učenci osmih in devetih razredov naj bi ustanovili tudi svojo skupino, ki so jo imenovali Agencija Šiptar. Ti učenci naj bi s svojim sošolcem in mlajšim grozili, jih spodbujali k nasilju ter po pouku fizično napadali in pretepe delili tudi na družbenem omrežju Tik tok. Da je varnostna situacija v Sloveniji dokaj slaba, dokazuje tudi pregled policije za prvo polletje 2024, iz 9. 9. 2024, ki je objavljeno na spletni strani policije, v katerem policija poroča, da je v prvem polletju leta 2024 obravnavala 27322 kaznivih dejanj, kar je nad povprečjem v zadnjih petih prvih poletij. Na področju splošne kriminalitete je delež kaznivih dejanj 87,3 odstotka, kar je največji delež v zadnjih desetih prvih polletjih. Kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter predvsem hude telesne poškodbe in lahke telesne poškodbe je bilo nad povprečjem v zadnjih prvih poleti. Število spolnih napadov na osebo, mlajšo od 15 let, ki se je v prvem polletju 2024, 2023 močno povečalo, je bilo v prvem polletju 2024 na ravni povprečja zadnjih petih prvih poleti. V prvem polletju 2024 so policisti obravnavali 884 kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete, kar je največ v zadnjih desetih prvih poletih. V prvem polletju 2024 so slovenski policisti na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb tujih varnostnih organov vrnili najmanj oseb v zadnjih desetih prvih poleti, no, drugič v zadnjih desetih prvih poleti se je zgodilo, da so tuji varnostni organi slovenskih policistov vrnili več oseb, kot jih je le ta vrnila tujim. In pa uporaba prisilnih sredstev zoper posameznika je bila nad povprečjem zadnjih desetih in zadnjih petih prvih poleti. Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana do za Delo opravlja tudi anketo, s katero so preverjali, kako varne se počutijo državljani in kateri so največji dejavniki tveganj za njihovo varnost. Na vprašanje, ali se v zadnjem času počutite bolj, manj ali enako varno kot pred dvema letoma je kar 41,5 odstotkov ankentirancev odgovorilo, da se počutijo manj varne. Število Slovencev, ki imajo orožje v zakoniti lasti iz leta v leto narašča. Po zadnjih podatkih ima nekaj več kot 66000 oseb 164000 kosov orožja, največ je lovskega in športnega, vse več je takih, ki orožje kupijo, ker se bojijo za lastno varnost. Več kot 5 tisoč 300 ljudi ima trenutno v lasti več kot 6 tisoč 100 kosov varnostnega orožja. Gre za posameznike, ki so na pravi enoti tudi s policijskimi zapisniki in pričami dokazali, da je njihova osebna varnost tako ogrožena, da potrebujejo orožje. Medtem pa je učinkovitost policije vedno slabša. Iz pregleda dela policije za prvo polletje 2024 iz dne 9. 9. 2024 je razvidno, da je preiskanost kaznivih dejanj bila 50 odstotna, kar je pod povprečjem zadnjih desetih prvih poletij in pa delež kaznivih dejanj, ki jih je odkrila policija z lastno dejavnostjo je bil v prvem polletju 2024 manjši kot v predhodnih treh poleti. Nacionalni preiskovalni urad NPU, ki naj bi bil osrednji organ za pregon gospodarskega kriminala in korupcije, je v središču kritik zaradi nizke učinkovitosti in visokih plač zaposlenih. Povprečna plača zaposlenega v NPU naj bi v decembru 2024 znašala 5461 evrov bruto. Najvišja izplačana plača pa je dosegla 9160 evrov. Medtem pa se število raziskanosti primerov gospodarskega kriminala zmanjšuje. Po uradnih podatkih je bilo v letu 2023 ugotovljenih za 40 milijonov evrov protipravne pridobljenega, pridobljene premoženjske koristi, v letu 2024 pa le še za 7,4 milijona evrov. Odmeva tudi primer iz Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je obsodilo štiri policiste posebne policijske enote Policijske uprave Ljubljana, ki so sodelovali pri varovanju na protestnem shodu dne 5. oktobra 2021, ko je v središču Ljubljane, ko so bili na sodišču Ljubljane zbralo več kot 3 tisoč ljudi, ki niso upoštevali omejitev gibanja. Protestniki so nad policijo šli s kamenjem, s steklenicami, palicami, policija je pa shod razpustila. Ker se množica ni razšla, je policija uporabila tudi vodni top in solzivec. Obsojeni policisti so opravili nalogo varovanja ljudi in premoženja pod okriljem vodstva posebne policijske enote, policiste pa naj bi sodišče obsodilo na podlagi kaznovalnega naloga. Po skrajšanem postopku in brez opravljene glavne obravnave. Torej iz tega razloga smo se v Slovenski demokratski stranki odločili. Za sklic današnje seje in bomo pač v nadalje še podrobneje o tem obravnavali. Hvala.

Dobro, sedaj dajem besedo vabljenim na sejo in najprej dobi besedo minister za notranje zadeve, gospod Boštjan Poklukar, izvolite.

Hvala lepa, dobro jutro, spoštovana gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani nekdanji minister za notranje zadeve, kolega gospod doktor Gorenak, spoštovani gostje!

Rana ura, zlata ura ali po jutru se dan pozna, je star slovenski pregovor. In prav je tako, da smo že zgodaj začeli se pogovarjati o tem ali je Slovenija varna država in poudarjam še enkrat in seveda odločno, da je Slovenija varna država, in da naj taka tudi ostane. V tem duhu tudi vidim današnjo razpravo o varnostni situaciji. V Sloveniji zato, da pravzaprav tukaj poslankam in poslancem še posebej obrazložimo posamezne varnostne politike oziroma nekatere varnostne situacije, ki si jih je predlagatelj tudi izpostavil. Zato so danes z mano tudi kolegi in sicer vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, gospod Damjan Petrič, generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge doktor Darij Levačič in pa direktor Uprave kriminalistične policije po pooblastilu gospod Matjaž Jerkič, in seveda boste dobili tudi vse odgovore, tudi na posamezne konkretne zadeve.

Zdaj, kar se tiče same trditve, da je Slovenija varna država kažejo vsi kazalci varnosti, ki so seveda merljivi, preverljivi, da je Slovenija varna država, da je varnostna situacija v Sloveniji stabilna. Vendar vseeno je pa treba poudariti in tega se še kako zavedamo tudi na Ministrstvu za notranje zadeve in pa še posebej na Ministrstvu za notranje zadeve, da se soočamo z novo realnostjo v Evropski uniji in tudi v globalnem svetu. Nova realnost je seveda povezana z različnimi varnostnimi stanji v seveda najprej v Ukrajini, tudi na Bližnjem vzhodu vidimo tudi v sami Bosni in Hercegovini, na Balkanu, da so zadeve, varnostno se spreminjajo in seveda te zadeve tudi spremljamo. Spremljamo tudi porast terorističnih napadov v Evropski uniji, tudi tega najbližjega na naši meji, v Beljaku, nenazadnje tudi v Muchnu smo seveda še kako spremljali. In seveda z različnimi policijskim sodelovanjem, tudi s sodelovanjem med notranjimi ministri in ministrstvi v Evropski uniji ocenjujemo tudi to grožnjo v sami Evropski uniji, v nekaterih državah se pojavljajo sabotaže, sabotaže na kritični infrastrukturi. Tukaj lahko omenim tudi zadnji primer v Nemčiji, ko se je iskalo in preiskovalo sabotažno skupino, ki je stopila na ozemlje Nemčije. Tako, da tudi to je ena od novih varnostnih realnosti, novih varnostnih groženj v državah Evropske unije. Nezakonite migracije so stalnica od leta 2015 naprej in pa seveda kibernetski napadi, katerim smo v zadnjem času tudi podvrženi, tako na področju državnih organov kot seveda tudi na področju kritične infrastrukture oziroma tudi poslovnih subjektov družb, ki upravljajo tudi nacionalne zmogljivosti, torej Telekom, HSE in pa nenazadnje tudi grožnja šolam. V zadnjem času, tudi grožnja poslovnim subjektom, torej Novi Ljubljanski banki, poslovalnicami, različne grožnje, torej grožnje z bombo, z različnimi napadi, vse to so novi sodobni varnostni izzivi, s katerimi se v zadnjem času soočamo in seveda pospešeno iščemo skupne odgovore, torej na ravni Evropske unije kot seveda tudi v sami državi.

Zdaj, samo stanje kriminalitete v Sloveniji vam bo seveda s statistikami obrazložil generalni direktor policije, gospod Petrič. Izvajamo številne ukrepe na področju kriminalitete, nenazadnje tudi policija je na področju preiskovanja kaznivih dejanj dela dobro. Tukaj moram pohvaliti slovensko policijo, kajti preiskanost statistično je dobra in nenazadnje tudi delovanje slovenske policije sam ocenjujem kot, kot dobro, ne glede, da imamo tudi na posameznem segmentu problem, teh problemov se zavedamo in seveda želimo jih tudi tako z vami kot seveda tudi s slovensko javnostjo biti transparentni za to nič ne skrivamo in nič ne pometamo pod preprogo, kajti to je pravzaprav tudi zaveza mene kot ministra tukaj, ko sem bil na samem, na sami predstavitvi kot kandidat za ministra, da bomo tako delali in tako tudi delamo.

¸ Stanje na področju nezakonitih migracij. Moram vseeno povedati, da se je trend nezakonitih prehodov v letošnjem letu izrazito, ponavljam, izrazito zmanjšal. Da imamo še vedno največ nezakonitih vstopov v Republiko Slovenijo preko hrvaškega ozemlja v Sloveniji. Še vedno je najbolj izpostavljena točka vstopa v državo občina Brežice na različnem, na različnem delu in letos je nezakonitih vstopov v Slovenijo do 9. 3. 2025 bilo 2 tisoč 320 oseb je nezakonito vstopilo v Republiko Slovenijo, lani v istem času 7 tisoč 217 oseb. Tukaj lahko pravzaprav stanje nezakonitih migracij je vseeno, je treba pogledati nekoliko širše, globalno, kajti v državah izvora je se vseeno nekoliko v tem trenutku zadeve umirjajo, torej konflikt v sami Gazi še ni zaključen in tukaj begunci oziroma ljudje, ki želijo migrirati, niso še odšli s tega ozemlja proti ciljnim državam Evropske unije. Nenazadnje v Siriji je po padcu Asadovega režima vseeno varnostna situacija nekoliko stabilna, to še posebej spremljamo, čeprav je v zadnjem tednu bilo kar eskalacija nasilja in v enem delu Sirije, tukaj pravzaprav tudi dnevno ocenjujemo kakšna je situacija. In ta trend vračanja sirskih državljanov iz ciljnih držav se še ni vzpostavil, ampak vseeno ni pa te migracije teh državljanov proti državam Evropske unije, ciljnim državam. Še vedno pa prihaja Afganistan, Bangladeš in Maroko, to so tri ključne države, državljani teh držav prehajajo nezakonito meje preko Zahodnega Balkana po zahodno balkanski poti v ciljne države, tudi preko Slovenije potem naprej ciljne države. In vseeno naj povem, da še vedno so tihotapci tisti, ki poganjajo nezakonito migracijo, torej nezakonite prehode tujcev preko državne meje. In v letošnjem letu je policija prejela 39 tihotapcev in jih seveda predala potem naprej v pripor. 38 tujcev in en slovenski državljan so bili prijeti pri tihotapljenju. Moram povedati, da smo vzpostavili trilateralno sodelovanje ministrov za notranje zadeve Slovenije, Hrvaške in Italije. In moram povedati, da ta format izredno, izredno dobro deluje, tako na politični kot seveda na operativni ravni. In nenazadnje smo v sredini januarja v Novi Gorici podpisali operativni memorandum za vzpostavitev trilateralnih mešanih patrulj. Torej, vse tri države smo pripravljene, da lahko izvajamo skupne mešane patrulje. In zadnjič je na svetu ministrov za notranje zadeve v Bruslju hrvaški minister za notranje zadeve že napovedal, da v sredini aprila lahko pričakujemo delovanje trilateralnih mešanih patrulj na ozemlju Republike Hrvaške, kar seveda tudi pozdravljam. In da počakajmo, da pride, bom rekel, tudi do operacionalizacije tega dogovora na konkretni ravni. Seveda pričakujem pa, da bomo to seveda čim prej vzpostavili. In nenazadnje to je eden od formatov, kjer lahko v skupnem sodelovanju policije delujemo zelo dobro. Naj še enkrat povem, da nadzor na notranji meji z Republiko Hrvaško in Madžarsko deluje. Da policija tukaj izvaja nadzor vstopa v Republiko Slovenijo. To smo vzpostavili leta 2023 zaradi povečane stopnje terorizma v državah Evropske unije. Ta nadzor je podaljšan do 21. junija letošnjega leta. Potem bomo seveda na novo ocenili, kako naprej. Vendar v nadzoru ugotavljamo, da določene osebe, ki nimajo pravice biti na ozemlju Evropske unije, da so v tem nadzoru tudi prijeti. Prijeti so tudi tihotapci in ta nadzor seveda policija izvaja zelo, zelo dobro. Nenazadnje tudi s samimi prevozniki, špediterji, so bili pri meni Sekcija prevoznikov pri Obrtni zbornici Slovenije ni na nek način protestirala proti temu, da je vzpostavljena notranja kontrola in da povzroča zastoje. Kajti, policija zagotavlja pretočnost, še posebej pretočnost ljudi ob meji, tako da nismo zaustavljali življenja ob meji. To je tudi bil dogovor nas ministrov, tako italijanskega ministra, ko je Republika Italija vzpostavila nadzor, notranji nadzor nad Slovenijo in nenazadnje tudi odlično sodelovanje se je pokazalo prav na Evropski prestolnici kulture, kjer je pravzaprav ta del, goriški del še kako odprt kljub nadzoru, ki ga izvajajo varnostni organi Republike Italije. In nenazadnje, simbolično sta nastopila orkestra italijanske policije in orkester slovenske policije skupaj na istem odru v na trgu Evrope v Gorici, v Novi Gorici in seveda tudi simbolično pravzaprav pokazala, da gre za res odlično sodelovanje. In seveda ob zvokih evropskih himne sem bil jaz kot notranji minister izredno ponosen. Kajti to je tudi bil eden od dogovorov, ki sva ga imela z ministrom za notranje zadeve Republike Italije, da ob Evropski prestolnici kulture tudi damo en policijski pečat.

Vseeno lahko povem tudi, da operativna skupina Zebra deluje v Republiki Hrvaški, kjer sodeluje več policij, tudi italijanska, tudi slovenska, hrvaška in nemška, Bosne in Hercegovine, kjer se ukvarja s preprečevanjem tihotapljenja tujcev preko državnih meja. In moram povedati, da ta operativna skupina Europola Zebra je izredno, izredno učinkovita. Tukaj so rezultati in predvsem je ta operativna skupina izredno prispevala k temu, da smo tudi na nek način zmanjšali tihotapljenje teh tujcev preko državne meje je pa seveda operativna skupina zebra usmerjena v organizatorje teh tihotapcev, tihotapljenja, seveda pa operativna policija na terenu te tihotapce, te prevoznike tudi seveda potem pridrži in naprej procesira. Moram tudi povedati, da je odlično sodelovanje z državami Zahodnega Balkana, jaz sem zelo, naredil tudi obiske po Zahodnem Balkanu in ministri za notranje zadeve Zahodnega Balkana se kar zelo slišimo, predvsem tudi policije, to sodelovanje je izredno kvaliteten, tudi učinkovit in nenazadnje to bo generalni direktor policije o tem tudi kaj več povedal. Moram pa vseeno povedati, da konec februarja, konec marca v Sloveniji gostimo Brdo proces, tradicionalno ministrsko konferenco z ministri Zahodnega Balkana in seveda najavljen je tudi komisar Bruner, komisar Evropske unije za varnost in seveda se veselim tudi teh dogovorov, kako naprej. Tako, da kar se tega tiče, zadeve na tej ravni zelo dobro delujejo. Tako kot deluje seveda tudi z državami Evropske unije, z ministri, z vsemi sosednjimi državami, odlične odnose na področju notranjih zadev, tudi policije in jih seveda tudi poglabljamo.

Moram povedati, tudi v samih migracijah je učinkovit tudi izravnalni ukrep, torej policija, policijske postaje, ki izvajajo izravnalne ukrepe v notranjosti države, so pri svojem delu učinkoviti in seveda tudi specializirana enota za nadzor državne meje je izredno kvalitetno in učinkovito opravlja svoje delo na področju tujcev in tudi nenazadnje tihotapljenja preko ozemlja Republike Slovenije. Tukaj moram vseeno poudariti, da se na Svetu ministrov za notranje zadeve Evropske unije išče pospešena rešitev za prenovo direktive o vračanju, tukaj vračanju državljanov, ki so nezakonito in nimajo statusa v državah Evropske unije. Tukaj seveda Slovenija zagovarja celostno ureditev vseh držav Evropske unije, ne parcialnih rešitev in verjamem, da ta rešitev bo tudi seveda na nek način kmalu na mizi ministru za notranje zadeve v sami razpravi. Druga zadeva pa je pakt o migracijah in azilu, katerega moramo implementirati junija 2026, torej drugo leto pa seveda na nek način redefinira same mejne postopke na zunanji Schengenski meji, torej tisti, tiste države, ki imajo zunanjo Schengensko mejo, imajo nekoliko drugačen pristop kot je bil do sedaj.

Kar se tiče varnostnih izzivov, povezanih s terorističnimi napadi v Evropski uniji, tudi s tem v Beljaku, moram povedati, da smo seveda tudi v Sloveniji že leta 2024 povečali stopnjo ogroženosti ravno zaradi terorističnega napada na srednjo in seveda v skladu s tem so tudi določeni operativni ukrepi, ki jih izvaja Slovenska policija.

Naj tudi povem, da lani pred veselim decembrom smo imeli tudi tiskovno konferenco na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer smo seveda predstavili ukrepe v decembru, kajti vseeno smo na nek način ocenjevali, da se nam lahko zgodi to, kar se je žal zgodilo v Marburgu v Nemčiji, da se nek storilec z vozilom lahko zaleti v množico na nekem božično novoletnem sejmu, tam, kjer je več ljudi, ki praznuje. Zato smo pravzaprav kar opozarjali, povečali tudi vidnost policijske sile v mestih. slovenskih, kjer so bila praznovanja, kjer so bili božični sejmi, božično novoletni sejmi, koncerti. In tukaj smo seveda tudi pozivali predvsem občine in tudi imeli dogovor z občinami, da naredijo vse, da preprečijo morebiten napad z vozilom v množico oziroma da pravzaprav tudi vzpostavijo ukrepe, skupaj z občinskim redarstvom budnosti in sodelovanja s policijo. Moram vseeno povedati, no, da se, da smo tukaj tudi pozivali in seveda še posebej v upravnem postopku pri pridobivanju dovoljenj opozarjali seveda s strani policije, da mora organizacija prireditev imeti fizično ločeno prireditev od tega, da res ne bi prišlo do kakšnega, kakšnega, bom rekel, tega napada z vozilom na množico, tako da tukaj to delamo seveda še naprej in tudi ob tem terorističnem napadu v Beljaku je policija določene aktivnosti tudi povečala, predvsem pa je povečala izmenjavo v policijskem sodelovanju, izmenjavo informacij z vsemi varnostnimi akterji, ne samo s policijami, tako da tukaj spremljamo tudi posameznike oziroma policija spremlja tiste posameznike, ki so, bom rekel, na radarju policije oziroma, ki bi lahko bili tisti, ki bi izvedli kakršnokoli kaznivo dejanje, ampak to je zadeva, kar se tiče same policije. Zdaj moram tudi povedati, da te protiteroristične ukrepe na nek način v dialogu z občinami. Tudi zadnjič, ko sem bil v ta teden na Jesenicah, kjer je bila sestanek Zgornje Gorenjske, županov Zgornje Gorenjske, smo pravzaprav obravnavali tudi to, tukaj gre za izrazito turistične občine z veliko prireditev, tudi ta prireditev zdaj v Planici, da smo pravzaprav se pogovarjali o tudi ukrepih proti terorizmu, ki jih lahko občine zagotovijo, torej razne peš cone, razne tam, kjer so pravzaprav promenade, kjer je zaprto območje za promet, da se z nekimi urbanimi preprekami prepreči, da bi se pravzaprav nekdo zapeljal lahko v množico ljudi. Tudi zelo spodbujamo video nadzorni sistem v lokalnih skupnostih, posebej na delih, kjer je, kjer se uničuje lokalno infrastrukturo, kjer se, kjer je vandalizem. Kajti policija lažje potem tudi najde te storilce z zasegom samih, samih posnetkov. In seveda, pozivali smo tudi, pozivamo tudi občane, da prijavijo na številko 113 ali na anonimno številko 0801200 sumljivo ravnanje sumljive osebe, kajti tukaj ta preventiva izredno, izredno pomembna za vse nas.

Kar se tiče kibernetskih napadov. s tem se soočamo že dobri dve leti zelo pospešeno in sicer predvsem na kritično infrastrukturo. Tudi policija je bila deležna kot državni organ kibernetskega napada, tako DDOS napadov, kot seveda tudi različnih kibernetskih napadov. Moram, pa tega nerad razlagam v javnosti, da smo seveda tudi vzpostavili sistem in nenazadnje tudi vlagamo proračunska sredstva v odpornost same kibernetike oziroma samega informacijskega sistema na Ministrstvu za notranje zadeve. Moram povedati, da na Ministrstvu za notranje zadeve so trije sistemi, eden je policijski sistem, informacijski, drugi je sistem Ministrstva za notranje zadeve in tretji sistem registrov in podatkovnih baz, v katerih ima sicer upravljanje drug državni organ, vendar je preko Direktorata za upravne notranje zadeve, to je kartoteka države. Ker so vsi ti podatki tukaj smo še posebej skrbni, da ne bi prišlo do kakršnegakoli kibernetskega napada, pa vendar se dogaja. Videli ste, da so v zadnjem času družbo Telekom kibernetsko napadli, da so bile napadene tudi posamezne občine, in da je bila napadena tudi družba HSE. Tako da ti kibernetski napadi se bodo dogajali, se dogajajo in seveda ta odpornost proti kibernetskim napadom je seveda tudi vlaganje. In nenazadnje v iskanju rešitev, kar se tiče tega / nerazumljivo/ oziroma te dvojne rabe tudi teh proračunskih sredstev v novi perspektivi oziroma v novi realnosti kar se tiče samega obrambnega sistema, verjamem, da bomo tukaj v tej, v Sloveniji naredili tudi korak naprej, da bomo predvsem tukaj se še okrepili kibernetsko odpornost.

Danes je bila omenjena tudi s strani predlagatelja romska tematika. Verjamem, da je še vedno in tudi jaz nisem zadovoljen z vsemi ukrepi, ki se izvaja policija, ampak policija izvaja poostren nadzor še vedno v občinah z romsko populacijo. Tukaj tudi moram povedati, da sem jaz župan v stalnem stiku, da se pokličemo, da pravzaprav se opozorimo in seveda imam tudi namen obiskati te občine, ki sem jih obiskal tudi lani, da tudi na terenu vidim kako in kaj.

Ampak še enkrat, no, to je ukrep, ki ga seveda policija izvaja, nenazadnje tudi župani so zadovoljni s prisotnostjo policije na tem območju, tudi z ukrepi policije, vendar ta ukrep je treba držati in seveda tudi, tudi na nek način nadzirati kriminal, ne samo v romski skupnosti, ampak kriminal na splošno. Tako da tukaj, kar se tega tiče, tudi medresorska delovna skupina, ki jo koordinira državna sekretarka Helga Dobrin, gre drug teden v Novo mesto na teren in bo seveda tudi tukaj Koordinirala te ukrepe. Je pa res, da Ministrstvo za notranje zadeve, kar se tiče same varnosti in kriminala bo naredilo svoje in seveda tudi dela. Je pa res, da še vedno izvajamo poostren, poudarjam poostren nadzor v teh občinah.

Zdaj, kar se tiče zagotavljanja javnega reda in miru na ravni celotne države. Prej so bili omenjeno neki shodi, ja, res je bilo, ti shodi so bili tudi nenapovedani in so bili potem tudi preiskani. Kar se tiče tega albanskega shoda s temi albanskimi zastavami in nenazadnje tudi tukaj smo naredili korak naprej. Kajti smo se pogovorili s skupnostjo, skupnostmi, ki živijo v Sloveniji in so seveda slovenski državljani, da pravzaprav ne želimo tega. In da ne želimo, da se krši javni red in mir na ta način, s takimi shodi, tako da bomo videli. Verjamem pa, da je to nedopustno, da se izobešajo tuje zastave po policijskih vozilih in seveda tudi tukaj bo generalni direktor povedal kakšni ukrepi so bili dani.

Naj tudi povem, da smo s spremembo Zakona o nalogah in pooblastilih policije po številnih eskalacijah na športnih prireditvah, pa naj tukaj nimam v mislih samo na nogometne tekme, tudi tista košarkarska tekma v Luciji je bila pravzaprav točka preloma, kjer smo seveda enostavno morali ukrepati. Ukrepal sem tudi jaz s samo izredno usmeritvijo policiji za delo na športnih prireditvah. Kajti to, da nam vandali, huligani prevzemajo tribune in seveda uničujejo športno, že tako ubogo športno infrastrukturo, ki jo seveda v Sloveniji imamo je nedopustno. Tukaj smo ukrepali in seveda tukaj tudi ta. Moram se seveda poslankam in poslancem zahvaliti, da ste uzakonili ukrep petletne prepovedi obiskovanja športnih prireditev. Kajti samo tako bomo tiste, ki ne želimo jih imeti na športnih prireditvah in nenazadnje kvarijo, prekinjajo športne prireditve in nenazadnje so nasilni, odstranimo športnih tribun in verjamem, da bo tukaj policija striktna. To smo tudi seveda predlagali ta ukrep tudi v Kazenski zakonik in verjamem, da bo v novem Kazenskem zakoniku ta sankcija tudi, da se pravzaprav kaznuje, strogo kaznuje huligane, tiste navijače, ki niso navijači, ampak pravzaprav napadajo tako infrastrukturo kot seveda ostale navijače na športnih prireditvah, napadajo policijo in to je nedopustno.

Zdaj, omenili ste tudi medvrstniško nasilje. Res je, to seveda tudi mi opažamo. Moram povedati, da sva tukaj z ministrom za vzgojo in izobraževanje, kot seveda tudi s policijo v stikih s šolami in seveda tudi to probamo na nek način preprečevati s sodelovanjem v šolah, z različnimi akcijami. Je pa res, da gre med Mladoletniška kriminaliteta se nam dviguje in tukaj si sicer ne želim, da je policija na šolskem hodniku ali pa v šolski učilnici, ampak žal se nam dogaja tudi to. Tako da tukaj se začne pri starših najprej in potem naprej. Jaz mislim, da tukaj kot družba moramo narediti korak naprej.

Zdaj naj se dotaknem še včerajšnjega dogodka, ko je medij poročal v tej intervenciji kriminalistov v Ljubljani. Moram povedati, da sem ta posnetek tudi sam pogledal in seveda sem takoj odredil generalnemu direktorju Direktorata za policijo druge varnostne naloge, da pridobi zahtevo za poročanje, torej da pridobi vse relevantne informacije. In seveda mu tudi poda mnenje od generalnega direktorja policije, da pogledamo kaj je. Nočem in ne želim komentirati, kajti preiskava poteka, tudi policija je, tako je uvedla izredni nadzor nad zadevo. In seveda, dokler nimam poročila, zelo težko komentiram. Naj pa vseeno povem, da mehanizmi nadzora, tako na Ministrstvu za notranje zadeve kot sami policiji delujejo. Delujejo, da deluje tudi parlamentarni nadzor, torej nad posebnimi preiskovalnimi ukrepi, in da tukaj nimamo nobenih težav in seveda tako bo tudi naprej. Želimo delovati transparentno, zakonito, strokovno in v skladu s pooblastili, ki jih seveda policija ima in verjamem, da tudi današnja razprava pripomore k temu, da bo Slovenija še naprej varna država. Tega si pravzaprav vsi želimo. Še enkrat pa poudarjam, da smo v neki novi varnostni realnosti, v kateri moramo pravzaprav biti zelo, zelo previdni, predvsem pa moramo tudi s proračunskimi sredstvi naslavljati prave prioritete, kajti danes je tako kriminal kot ostale grožnje so pravzaprav zelo hibridne, zelo povezane in včasih zelo z različnimi državnimi in pa seveda tudi zasebnimi akterji prepletene in tukaj je treba prepoznavati ravno način odpornosti proti vsem tem in na Ministrstvu za notranje zadeve imamo številne razprave in tudi iščemo same rešitve, kako in na kakšen način ukrepati, je pa res, da tukaj še posebej v teh terorističnih napadih iščemo neke protiteroristične rešitve, na kakšen način pravzaprav tudi ukrepati in seveda tukaj nam je delo v lokalni skupnosti, delo policista na terenu ključno in seveda pretok informacij, zato smo še toliko posebej uprti v lokalne skupnosti v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in seveda še enkrat povem, da kot minister za notranje zadeve iz pisarne se terena ne more videti in problemov, zato sem pogosto tudi v samih občinah v pogovoru z različnimi deležniki in seveda tudi tukaj moram povedati, da želimo vzpostaviti neko platformo sodelovanja, trdnejšega in boljšega sodelovanja tudi z ostalimi varnostnimi akterji, torej z občinskimi redarji oziroma inšpektorati občinskimi, ki skrbijo za varnost, kot seveda tudi s samo zasebnimi akterji varnosti in nenazadnje tudi s tistim segmentom korporativne varnosti, ki skrbi za, bom rekel tudi za velike družbe v Sloveniji. Kajti ne predstavljam si, da pride do kibernetskega napada, kjer bo treba poslati vse zaposlene domov, kajti ne bodo mogli delati, lahko pa delajo samo s svinčnikom in papirjem, to pa v današnji dobi vemo, da enostavno ne gre. Hvala lepa.

Če pa dovolite, spoštovana predsednica, da ali sedaj ali pa potem tudi pokomentira generalni direktor policije te konkretne zadeve, ki so bile, ki jih je predlagatelj tudi izpostavil. Hvala.

Jaz predlagam, da generalni direktor na koncu pa bom dala pred tem, če ne želita sodelavca iz Ministrstva za notranje zadeve in študent, bom dala besedo najprej upokojenemu izrednemu profesorju na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, doktor Vinku Gorenjaku, izvolite.

Ja, hvala lepa, hvala za vabilo, predsednica, spoštovani vsi, minister.

Glejte, bom kratek, bom pa se držal predvsem tega, kar je predlagatelj govoril in pa seveda se odzval tudi na nekatere stvari, ki jih je minister omenil. Mogoče z nekaterimi drugimi poudarki, drugimi pogledi, brez da bi bilo to kaj zlonamernega, upam, da bo tako sprejeto.

Rekel bom takole, glejte, zelo veliko je pri nas razprav o človekovih pravicah. to je neka večna tema, ampak vsakdo od nas bo govoril o tem, kako je ta tista ona pravica pomembna, ampak glejte, eno elementarno reč, ki jo je pa treba povedati. Je pa naslednja, pravica do varnega življenja. Pravica do varnega življenja je za moje pojme ena, tista je tista pravica, ki je pred vsemi ostalimi. Glejte, nič vam ne bo pomagalo, če vas bo nekdo ubil ali pa zaprl v neki kletni prostor in boste tam ali karkoli drugega. Skratka, s tega vidika je seveda ta pravica izjemnega, izjemnega pomena in zagotavljajo pa seveda naš varnostno-obrambni sistem kot tak in seveda policija znotraj tega je eden najpomembnejših dejavnikov. Naj vas spomnim, seveda, zdajle je kar veliko govora o vlaganja v policijo, vojsko in tako dalje, pa vendarle je treba zelo jasno povedati, da vlaganje v varnostne strukture, tudi policijo seveda se mi zdi izjemnega pomena, čeprav je politično gledano verjetno včasih problem. Je lepše reči, dajmo za bolnice pa socialne domove, ampak je pa seveda ta del zelo pomemben. Naj vas spomnim na vlogo policije. Mi tu danes ne bi sedeli, takole sedimo, ne eni in ne nihče od nas, kajne. Če leta 1991 ne bi bilo policije in pa teritorialne obrambe, kajne. Toliko je treba zelo jasno povedati o odnosu družbe do varnostnega sistema, zlasti policije. Poglejte, v Sloveniji smo imeli, no, smo imeli leta 1991, ko nismo varovali nobene meje, ne z Avstrijo ne z Italijo ne s Hrvaško, ker je ni bilo, ampak je bila tu seveda vojska na tej meji, smo imeli nekaj pod 7 tisoč policistov in s temi policisti, 7 tisoč policisti smo šli tudi v vojno za Slovenijo, če želite. Potem smo se mi obvezali, da bomo, sam sem tudi sodeloval pri teh pogovorih v času pristopanja k EU, pa seveda k Schengenu in smo se obvezali, da bomo imeli 10 tisoč 68 policistov, nekaj takega je številka. Te številke nismo dosegli nikoli, nikoli, ampak smo po letu, ko smo vstopili v Schengen, dejansko Evropsko unijo goljufali, drugega ne moremo temu reči, kajne.

Govorim pa seveda o vseh vladah, tako, da ne bo dal, karkoli napačno razumljenega. Število policistov, pa smo danes spustili, kolikor jaz spremljam podatke, pod 8 tisoč. To je pa za moje pojme katastrofalno narobe. Odnosno bi morala država, Vlada, ministrstvo, kakorkoli želite, Državni zbor, podvzeti določene ukrepe, da ne bomo šli prenizko, ker smo že zdaj prenizko.

Ilegalni migranti, zdaj tu je situacija taka. Raziskave vam bodo povedale, nekaj, kar vas bo zdaj presenetilo, vsaj večino vas verjetno. Raziskave, opravljene v mednarodnem okolju, povedo, da policija na meji, torej policija na zeleni meji, mejnih prehodih, kjerkoli v notranjosti, kakor želite, kajne, primejo med 10 in 15 odstotkov ilegalcev. To zdaj pomeni kaj? Če smo mi imeli dve leti nazaj še 60 tisoč ali nekaj takega, da jih je v resnici bilo 600 tisoč, kajne? Take so raziskave, mednarodne, na tem področju. Zdaj, seveda je zelo dobro to, kar pravi minister, da se je število teh ilegalnih zlasti v letošnjem letu znižalo, ampak ne pa zanemariti ta problem, kajne, ne kaže zanemariti.

Naprej, kar se tiče ilegalnih migrantov odnosno te večne teorije, tudi minister to kar naprej ponavlja, kako smo varna država, kajne, saj, bom tako rekel, dokler ne poči, smo, kajne, ampak glejte, poka okoli nas, kajne, poka v Beljaku, poka, če želite, v Zagrebu in še kje, kajne, to pa ne pomeni zdaj govoriti, to ni zdaj, veste, govoriti o tem, da se to pri nas ne more zgoditi. To je isto, kot bi govorili seveda o tem, da cela Evropa ima dež, v Sloveniji pa ne bo dežja. Ne, to ne bo šlo, če ima cela Evropa dež, bomo imeli tudi mi dež. Ampak hočem kaj povedati? Hočem povedati to, da je treba biti zelo previden pri teh zadevah in seveda, jaz mislim, da Slovenija ne bo izjema. V nekem doglednem času, ko se bodo družbene razmere v tej državi spremenile v taki meri, da bomo podobni Nemcem, govorim seveda o sestavi, tudi o integraciji ilegalnih migrantov, če želite, ki so večinoma, večinoma ti napadalci po Evropi, kot veste. Jaz mislim, da imamo lahko v Sloveniji na tem področju seveda problem. Pri čemer seveda ne bom nikoli razumel, to moram javno povedati, niti Slovenije niti mnogih držav Evropske unije, da tako preklemansko kot kača noge skriva podatke o povzročiteljih teh stvari. Pa so po deset let nazaj. Deset let, mislim, ali pa pet, ne, več, enajst let nazaj so v Krškem, Brežicah, v tem koncu nekje dobesedno zaklali slovenskega policista in vsi slovenski mediji seveda poročajo o tem, da je to državljan Nemčije naredil, kajne? Saj je bil državljan Nemčije, ampak če pa pogledamo še malo zraven, pa vidimo, da je bil še nekaj drugega. In to skrivanje za mene ni sprejemljivo. Nekaj o tej situaciji v policiji, ki je splošna. Jaz mislim, da gre … Takole bom rekel. No, če bi vas zdaj vprašal, koliko policistov, kriminalistov skrbi za varnost v Sloveniji od 8000, boste presenečeni, če vam povem, da jih je 2000, potem bomo pa rekli, ki jih je pa še 6000. Podatek sem nazadnje preverjal leta 2021, tako da je zdaj štiri leta star podatek. Ko pa govorimo o teh 2000 policistih, pa seveda ne mislim na tiste na mejnih prehodih, ne mislim na vse tiste, ki sedijo po pisarnah, ne mislim na dežurne in ne mislim na policijske šefe. Jaz vem, da je vse to potrebno, pa tehniki, pa helikopterji, pa muzika, pa se je potrebno, ampak glejte, elementarno nam pa v Sloveniji po cesti hodi 2000 policistov in kriminalistov, tisti, ki skrbijo za neposredno varnost. To se mi zdi, sam sem se nekaj trudil, ko sem bil minister, kaj veliko mi tudi ni uspelo, tako da smo si na jasnem, ampak mislim pa, da bi kazalo to imeti v uvidu. Bojim se, da gre zadnje čase minister za malo negativno kadrovsko selekcijo. tudi ne. Glejte, eno od poslanskih vprašanj, jaz sledim zelo natančno vsem, kar se tiče policije, vsako poslansko vprašanje preberem...

...lahko samo, ne bom vas, ne prekinjam vas samo, če lahko strnete. Sem pozabila na začetku povedati, da praksa je taka, da je 5 minut za goste, vam dam absolutno več, samo prosim za 5 minut. Izvolite.

Glejte, 130 magistrov znanosti, 26 doktorjev, to izhaja iz enega poslanskega vprašanja, pa je manj kot deset na vodilnih delovnih mestih. Človek, to bi jaz pričakoval, da bi bilo malo drugače. Z vidika, samo dve zadevi bi še omenil, se ne bom več spuščal. Temeljni in osnovni problem v tem trenutku v slovenski policiji je po mojem odnos policijski šefi - policisti, policijski šefi - policisti. To izhaja iz magistrskih, doktorskih, diplomskih nalog. In ta odnos je slab. Drug problem, ki ga pa imam tudi, ki ga policija po mojem ima, govorim o teh štirih obsojenih policistih, pa ne samo njih, je to, kar sem pogrešal zdajle, ko so bili ti fantje obsojeni, jasno, glasno in odločno besedo, vseh policijskih šefov, mogoče tudi ministra, da bo uporabil vsa pravna sredstva, ves denar, ki ga zakon dovoljuje za pravno zaščito teh ljudi. Namreč, ljudje to rabijo, policisti to potrebujejo.

Sicer pa, ko govorite, ko govorimo o napakah v policiji, glejte, je treba povedati naslednje. Bivši varuh človekovih pravic Hanžek je bil odličen. On je rekel, čestitam policiji zaradi tega, ker je veliko pritožb zoper policiste. Pa smo ga pa gledali debelo, kaj, kaj je on hotel povedati. Je pa rekel, ja, ja, seveda, glejte, če se ljudje pritožujejo čez je delo policije je policija dobra. Namreč v Dachau ni bilo nobene pritožbe. Veste, kaj je hotel povedati? To so njegove besede.

Za zaključek samo še en stavek, Romi. Glejte, dokler bo država prelagala to na občine, problem ne bo nikoli rešen. Kateri župan bo pa šel investirati v romska naselja zato, da bo naslednje volitve izgubil. Saj ni takega norca. Dokler država ne bo nase prevzela vso to potrebno, investicije in tako dalje za Rome, če želite, stanje ne bo boljše. Pa zadnji stavek. Policija je eden od dejavnikov pri Romih, lepo vas prosim, ne se obešati na policijo. Je pomemben dejavnik, zelo pomemben dejavnik. So pa mnogi še bolj pomembni za reševanje romske problematike. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednjemu dajem besedo nekdanjemu generalnemu direktorju policije, doktorju Antonu Olaju. In vas prosim, zdaj vam dam 10 minut, če lahko strnete svoje svojo predstavitev.

Hvala za besedo. Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, člani Odbora za notranje zadeve, spoštovani minister za notranje zadeve z ekipo, spoštovani ostali člani! Hvala za vabilo na današnjo sejo. Ugotovitvam analize predstavljenih rezultatov policijskega dela, ki jo je predstavil predlagatelj današnje seje, je težko oporekati. Zato spodbujam člane Odbora za notranje zadeve k sprejemu obeh predlaganih sklepov. Kljub drugačnemu zatrjevanju ministra za notranje zadeve je dejstvo, da se počutimo manj varno kot v preteklosti. Razlogov za to je več, naj omenim le dva. Eden je spremenjen odnos aktualne oblasti do policistov, kateri je policijo spremenil v manj učinkovito organizacijo. Drugi razlog pa je drastično pomanjkanje policistov na terenu. Kadrovsko stanje v slovenski policiji. Je postalo zaskrbljujoče, čeprav policija izvaja promocijo poklica, omilila je tudi sprejemne pogoje, vendar menim, da to ne bo zadostovalo za zagotovitev dolgoročne kadrovske stabilnosti in varnosti. Verjamem, da je nastopil čas za razmislek o ponovni uvedbi kadetske šole. Kot dolgoročni strategiji za krepitev kadrov, discipline in pripadnosti varnostnim silam. Kadetska šola je bila organizirana po vojaškem vzoru z internatskim bivanjem, strogim režimom in celostno oskrbo. V 4 letih so kadeti pridobili tako teoretično kot praktično znanje, kar je zagotavljalo močno pripadnost policiji, pridobljeno vojaško znanje pa je bilo v obsegu, da so bili oproščeni takrat še obveznega služenja vojaškega roka, ki je bilo ukinjeno leta 2003. Primerjava s Hrvaško, kjer letos ponovno uvaja obvezno služenje vojaškega roka zaradi kadrovskih in varnostnih razlogov, kaže, da se regija obrača k tradicionalnim modelom za krepitev varnostnih struktur.

Videti pa je, da prihaja zaradi spremenjenih varnostnih groženj tudi čas, ko bo tudi Slovenija morala razmisliti o krepitvi vojaškega usposabljanja in kadetska šola je lahko del tega procesa. Hvala za pozornost.