Spoštovani članice in člani odbora, ostali vabljeni na našo sejo, lepo vas pozdravljam!

Začenjam 36. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Najprej bom prebrala kdo je danes v vlogi nadomestnega člana, in sicer Andreja Rajbenšu nadomešča Jerneja Žnidaršiča in magister Miroslav Gregorič nadomešča Uroša Brežana.

Šli bomo kar naprej po dnevnem redu oziroma ker k dnevnem redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je dnevni red določen takšen, kot je bil vam posredovan s sklicem te seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA VISOKIH OMREŽNIN V KMETIJSTVU PRI NAMAKANJU.

Zahteva Poslanske skupine SDS za sklic te nujne seje je bila podana 11. 3. in je bila seveda objavljena na spletni strani Državnega zbora, kar ste si lahko vsi pogledali.

K tej točki smo vabili tako ministre kot tudi druge predstavnike stroke, kar je tudi razvidno iz sklica današnje seje, zato prehajamo kar k vsebinski obravnavi te točke.

Za uvodno predstavitev zahteve dajem besedo predstavniku predlagatelja, poslancu Tomažu Liscu.

Izvoli, kolega Tomaž Lisec, beseda je tvoja.

Spoštovani članice in člani odbora, ostali vabljeni na našo sejo, lepo vas pozdravljam!

Začenjam 36. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Najprej bom prebrala kdo je danes v vlogi nadomestnega člana, in sicer Andreja Rajbenšu nadomešča Jerneja Žnidaršiča in magister Miroslav Gregorič nadomešča Uroša Brežana.

Šli bomo kar naprej po dnevnem redu oziroma ker k dnevnem redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je dnevni red določen takšen, kot je bil vam posredovan s sklicem te seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA VISOKIH OMREŽNIN V KMETIJSTVU PRI NAMAKANJU.

Zahteva Poslanske skupine SDS za sklic te nujne seje je bila podana 11. 3. in je bila seveda objavljena na spletni strani Državnega zbora, kar ste si lahko vsi pogledali.

K tej točki smo vabili tako ministre kot tudi druge predstavnike stroke, kar je tudi razvidno iz sklica današnje seje, zato prehajamo kar k vsebinski obravnavi te točke.

Za uvodno predstavitev zahteve dajem besedo predstavniku predlagatelja, poslancu Tomažu Liscu.

Izvoli, kolega Tomaž Lisec, beseda je tvoja.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Predvsem lep pozdrav vsem vabljenim gostom, pa tudi seveda članicam in članom Odbora za kmetijstvo!

Danes je pred nami točka z naslovom Problematika visokih omrežnin v kmetijstvu pri namakanju. Danes ni želja Poslanske skupine SDS, da na splošno govorimo o tematiki oziroma o problematiki omrežnin, ker je bilo kar nekaj sej drugega matičnega delovnega telesa na to temo že narejenih, tudi kar nekaj sklepov je bilo narejenih, bodimo pošteni, in tudi določeni ukrepi s strani Vlade so bili predvideni. Ampak tudi kmetje so imeli posamezna pričakovanja glede uvedbe omrežnin, pa tudi seveda bilo je veliko omrežnin s strani različnih kmetijskih združenj, kaj bo ta nov sistem uvedbe omrežnin prinesel slovenskemu kmetijstvu, tako tistim kmetom, ki so fizične osebe, predvsem pa tistim, kmetom, ki so pravne osebe. Zakaj je to pomembno? Ker se je v teh zadnjih pol leta ogromno razprave, ne samo tukaj v Državnem zboru, ampak predvsem na terenu vrtelo okoli tega, zakaj za fizične osebe drugačna razmišljanja kot pa za pravne osebe. Torej ne govorimo samo za področje kmetijstva, ampak tudi za na splošno vse poslovne subjekte, najsi gre to za velika podjetja, obrtnike nenazadnje. Do nas so se obrnili tudi posamezni predsedniki gasilskih društev, ki imajo kot poslovni odjemalci probleme s sistemom omrežnine, celo, če želite, določena duhovščina se je na nas obrnila, ker imajo velike razlike v omrežnini. Ampak še enkrat, današnja tema je problematika visokih omrežnin v kmetijstvu.

Za začetek pa morda en stavek, ki ga je povedala magistra Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, ki jo tudi danes lepo pozdravljam, ki je 19. 10. zatrjevala sledeče, citiram: "V Sloveniji imamo več kot 115000 poslovnih odjemalcev, od tega je kar 98000 malih poslovnih odjemalcev, za katere je prenova obračuna omrežnine ugodna." Tako besede. V Poslanski skupini SDS smo tudi s pomočjo Foruma za kmetijstvo že takrat opozarjali z izjavami za javnost, citiram: "Prenova obračunavanja omrežnine bo imela negativne posledice za kmetijstvo in celoten prehranski sektor." Zapisali smo, če dovolite, predsedujoča: "Prenova obračunavanja omrežnine bo imela negativne posledice za kmetijstvo in celoten prehranski sektor. Na kmetijskih gospodarstvih so namreč odvisni od vsakodnevnih, ponavljajočih se dogodkov, ki se izvajajo v točno določenih časovnih obdobjih. Odvisnih od posameznega tehnološkega procesa. Tudi na kmetijah z rastlinsko pridelavo se ne morejo prilagajati glede rabe električne energije v procesih namakanja, sušenja, hlajenja in skladiščenja pridelkov, zato bodo posamezni procesi, ki potrebujejo električno energijo, vedno potekali v časovnem bloku ena, torej v obdobju z najdražjo omrežnino. Zato se bo po prvih predvidevanjih strošek omrežnine vsaj podvojil, v nekaterih panogah pa bo še višji. Zato smo takrat v Poslanski skupini SDS s pomočjo Foruma za kmetijstvo pozvali Vlado, da sprejme ukrepe za kmetijska gospodarstva in celoten prehranski sektor na način, da le-ti ne bodo deležni dodatnih stroškov. V tem času od sprejema omrežnine pa smo v poslansko skupino dobili kar nekaj računov ne samo posameznikov, torej kot fizičnih oseb, ampak predvsem pravnih oseb, ki so danes ključna tema te razprave. In ko pogledamo na primer prvega, ki nam je poslal, ko se mu je omrežnina 16,12 evra povišala na 890,36 evrov torej ne za enkrat, ampak za 50-krat, se lahko vprašamo kakšne izračune so delali ali tisti na agenciji, ki so rekli, kot je bilo rečeno, da bo prenova obračuna omrežnine ugodne. Dobili smo, skratka, v Poslansko skupino SDS račune - pa še enkrat, govorimo samo o razlikah glede omrežnine, ne govorimo o razlikah glede porabe v posameznem obračunskem oziroma koledarskem mesecu, ampak samo glede omrežnine - in tukaj pred sabo imamo podatke, ko se nekje omrežnina dvigne za 200, 800 in največ celo za 1600 evrov omrežnine. Dvig za 1600 evrov. Zdaj, tisti, ki smo člani Odbora za kmetijstvo in upam, da se vsi, tudi kot člani Odbora za kmetijstvo veliko srečujemo s kmeti iz različnih delov naše Slovenije. Se moramo vprašati kaj na primer 1000 ali 1600 evrov dviga omrežnine ne dviga električne energije, dviga omrežnine pomeni za povprečnega kmeta, ki ima poslovno dejavnost. Si predstavljate na primer, kaj vse mora kmet storiti, da bo pokril to razliko, 500000, celo 1600 evrov v razliki z omrežnino? Koliko krompirja mora prodati, koliko jabolk, da ne naštevam česa drugega? Pojdite med ljudi, pa jih vprašajte, kaj vse mora prodati, po kakšni ceni, za katere vemo, kakšne so. Da se pokrije razlika v tem. Kar so na začetku tako predstavniki Vlade kot pa tudi Agencije za energijo rekli, da do tega ne bo prišlo? Skratka, eno so besede, prenova omrežnine bo ugodna. Na drugi strani pa so pravi računi, ki so jih dobili poslovni subjekti s področja kmetijstva. In tukaj so bili posebej na udaru vsi tisti, ki se ukvarjajo z namakanjem. Zdaj, jaz ne bom citiral vsega tega, kar je v naši zahtevi, kar smo zapisali, kar so slovenski kmetje imeli pogum, da so povedali slovenski javnost ali pa župan Gorišnice, ki je kazal račune svojih kmetov, ki se sprašujejo, komu so se oni zamerili, da jih je država tako grdo kaznovala z dvigom omrežnine. Skratka, v tem času od približno septembra lanskega leta pa do marca letošnjega leta so se kmetje in pa tudi posamezne občine obrnile na kolega poslanca iz Poslanske skupine SDS, pa verjetno tudi na kakšnega poslanca iz vrst koalicije, kjer so nas prvič spraševali zakaj takšne razlike v omrežnini oziroma so nekateri celo zahtevali ukinitev omrežnine za ali neaktivne sisteme na področju kmetijstva ali pa obračun stroškov glede na dejansko porabo in še kar nekaj predlogov je bilo. Zato smo se tudi odločili, da povabimo na današnjo sejo Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za kohezije nenazadnje pa tudi direktorico Agencije Republike Slovenije za energijo ter relevantne kmetijske deležnike oziroma subjekte, da vsi skupaj v upanju na dobre rešitve danes skušamo pomagati slovenskim kmetom, tistim poslovnim odjemalcem, ki jih je ta sistem omrežnine preveč prizadel, kaj lahko vsi skupaj naredimo. Kaj lahko naredimo mi kot Državni zbor, kot poslanci, kaj lahko naredi Vlada ali pa kaj lahko naredijo posamezna ministrstva ali pa še kdo drug, ki ima verjetno tudi pred seboj kakšne izkušnje ljudi širom iz Slovenije, ki sprašujejo, še enkrat, zakaj je ta sistem omrežnin tako negativno sekal na področje kmetijstva?

Skratka, v poslanski skupini danes želimo odgovore predvsem s strani relevantnih predstavnikov ministrstev, da povedo o čem razmišljajo, kako bodo pomagali slovenskemu kmetu. Ker pa želimo pomagati tudi v Poslanski skupini SDS, smo predlagali tri sklepe, seveda pa smo v Poslanski skupini SDS prepričani, da tudi, če bo prišel kakšen predlog sklepa ali s strani katerekoli druge stranke v parlamentu ali pa s strani katerega izmed danes vabljenih subjektov, da jim bomo prisluhnili z željo, da sklepe tudi sprejmemo, potrdimo pa, da kot je bilo večkrat na tem odboru razvidno, da sklepe sprejmemo soglasno.

Pa dovolite, spoštovana predsednica, da se potem ne bom več javljal glede sklepov, ampak morda samo pri obrazložitvi, da za slovensko javnost povem kateri so sklepi, ki smo jih predlagali v Poslanski skupini SDS.

Sklep številka ena: "Odbor predlaga Vladi Republike Slovenije, da s spodbudnimi finančnimi podporami podpre naložbe v hranilnike električne energije, na kmetijskih gospodarstvih, ki so v preteklosti investirala v obnovljive vire energije."

Sklep pod številko dva: "Odbor predlaga Vladi, da sprejme trajne omilitvene ukrepe za blažitev prekomernih dvigov omrežnine za kmetijska gospodarstva, ki so v preteklosti investirala v obnovljive vire energije"

In pa pod sklep tri: "Odbor poziva Vlado k sprejemu ukrepov za obračun omrežnine le v času porabe energije za tista kmetijska gospodarstva in porabnike v kmetijstvu, ki imajo izrazit sezonski značaj porabe energije hmeljarji, namakalni sistemi."

Skratka, v Poslanski skupini SDS bomo prvič z zanimanjem prisluhnili vsem deležnikom, ki zagovarjajo tezo, da je potrebno sistem omrežnine v kmetijstvu drugače urediti. Še bolj pa bomo prisluhnili, upamo da spodbudnim besedam predstavnikom posameznih ministrstev, ki bodo, upam da danes prinesli konkretne rešitve ali v tem, da bodo kaj obljubili ali pa tudi predlagali kakšen dopolnilni sklep ali pa podporo sklepom, ki smo jih pripravili v Poslanski skupini SDS.

Toliko za uvod, hvala.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Predvsem lep pozdrav vsem vabljenim gostom, pa tudi seveda članicam in članom Odbora za kmetijstvo!

Danes je pred nami točka z naslovom Problematika visokih omrežnin v kmetijstvu pri namakanju. Danes ni želja Poslanske skupine SDS, da na splošno govorimo o tematiki oziroma o problematiki omrežnin, ker je bilo kar nekaj sej drugega matičnega delovnega telesa na to temo že narejenih, tudi kar nekaj sklepov je bilo narejenih, bodimo pošteni, in tudi določeni ukrepi s strani Vlade so bili predvideni. Ampak tudi kmetje so imeli posamezna pričakovanja glede uvedbe omrežnin, pa tudi seveda bilo je veliko omrežnin s strani različnih kmetijskih združenj, kaj bo ta nov sistem uvedbe omrežnin prinesel slovenskemu kmetijstvu, tako tistim kmetom, ki so fizične osebe, predvsem pa tistim, kmetom, ki so pravne osebe. Zakaj je to pomembno? Ker se je v teh zadnjih pol leta ogromno razprave, ne samo tukaj v Državnem zboru, ampak predvsem na terenu vrtelo okoli tega, zakaj za fizične osebe drugačna razmišljanja kot pa za pravne osebe. Torej ne govorimo samo za področje kmetijstva, ampak tudi za na splošno vse poslovne subjekte, najsi gre to za velika podjetja, obrtnike nenazadnje. Do nas so se obrnili tudi posamezni predsedniki gasilskih društev, ki imajo kot poslovni odjemalci probleme s sistemom omrežnine, celo, če želite, določena duhovščina se je na nas obrnila, ker imajo velike razlike v omrežnini. Ampak še enkrat, današnja tema je problematika visokih omrežnin v kmetijstvu.

Za začetek pa morda en stavek, ki ga je povedala magistra Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, ki jo tudi danes lepo pozdravljam, ki je 19. 10. zatrjevala sledeče, citiram: "V Sloveniji imamo več kot 115000 poslovnih odjemalcev, od tega je kar 98000 malih poslovnih odjemalcev, za katere je prenova obračuna omrežnine ugodna." Tako besede. V Poslanski skupini SDS smo tudi s pomočjo Foruma za kmetijstvo že takrat opozarjali z izjavami za javnost, citiram: "Prenova obračunavanja omrežnine bo imela negativne posledice za kmetijstvo in celoten prehranski sektor." Zapisali smo, če dovolite, predsedujoča: "Prenova obračunavanja omrežnine bo imela negativne posledice za kmetijstvo in celoten prehranski sektor. Na kmetijskih gospodarstvih so namreč odvisni od vsakodnevnih, ponavljajočih se dogodkov, ki se izvajajo v točno določenih časovnih obdobjih. Odvisnih od posameznega tehnološkega procesa. Tudi na kmetijah z rastlinsko pridelavo se ne morejo prilagajati glede rabe električne energije v procesih namakanja, sušenja, hlajenja in skladiščenja pridelkov, zato bodo posamezni procesi, ki potrebujejo električno energijo, vedno potekali v časovnem bloku ena, torej v obdobju z najdražjo omrežnino. Zato se bo po prvih predvidevanjih strošek omrežnine vsaj podvojil, v nekaterih panogah pa bo še višji. Zato smo takrat v Poslanski skupini SDS s pomočjo Foruma za kmetijstvo pozvali Vlado, da sprejme ukrepe za kmetijska gospodarstva in celoten prehranski sektor na način, da le-ti ne bodo deležni dodatnih stroškov. V tem času od sprejema omrežnine pa smo v poslansko skupino dobili kar nekaj računov ne samo posameznikov, torej kot fizičnih oseb, ampak predvsem pravnih oseb, ki so danes ključna tema te razprave. In ko pogledamo na primer prvega, ki nam je poslal, ko se mu je omrežnina 16,12 evra povišala na 890,36 evrov torej ne za enkrat, ampak za 50-krat, se lahko vprašamo kakšne izračune so delali ali tisti na agenciji, ki so rekli, kot je bilo rečeno, da bo prenova obračuna omrežnine ugodne. Dobili smo, skratka, v Poslansko skupino SDS račune - pa še enkrat, govorimo samo o razlikah glede omrežnine, ne govorimo o razlikah glede porabe v posameznem obračunskem oziroma koledarskem mesecu, ampak samo glede omrežnine - in tukaj pred sabo imamo podatke, ko se nekje omrežnina dvigne za 200, 800 in največ celo za 1600 evrov omrežnine. Dvig za 1600 evrov. Zdaj, tisti, ki smo člani Odbora za kmetijstvo in upam, da se vsi, tudi kot člani Odbora za kmetijstvo veliko srečujemo s kmeti iz različnih delov naše Slovenije. Se moramo vprašati kaj na primer 1000 ali 1600 evrov dviga omrežnine ne dviga električne energije, dviga omrežnine pomeni za povprečnega kmeta, ki ima poslovno dejavnost. Si predstavljate na primer, kaj vse mora kmet storiti, da bo pokril to razliko, 500000, celo 1600 evrov v razliki z omrežnino? Koliko krompirja mora prodati, koliko jabolk, da ne naštevam česa drugega? Pojdite med ljudi, pa jih vprašajte, kaj vse mora prodati, po kakšni ceni, za katere vemo, kakšne so. Da se pokrije razlika v tem. Kar so na začetku tako predstavniki Vlade kot pa tudi Agencije za energijo rekli, da do tega ne bo prišlo? Skratka, eno so besede, prenova omrežnine bo ugodna. Na drugi strani pa so pravi računi, ki so jih dobili poslovni subjekti s področja kmetijstva. In tukaj so bili posebej na udaru vsi tisti, ki se ukvarjajo z namakanjem. Zdaj, jaz ne bom citiral vsega tega, kar je v naši zahtevi, kar smo zapisali, kar so slovenski kmetje imeli pogum, da so povedali slovenski javnost ali pa župan Gorišnice, ki je kazal račune svojih kmetov, ki se sprašujejo, komu so se oni zamerili, da jih je država tako grdo kaznovala z dvigom omrežnine. Skratka, v tem času od približno septembra lanskega leta pa do marca letošnjega leta so se kmetje in pa tudi posamezne občine obrnile na kolega poslanca iz Poslanske skupine SDS, pa verjetno tudi na kakšnega poslanca iz vrst koalicije, kjer so nas prvič spraševali zakaj takšne razlike v omrežnini oziroma so nekateri celo zahtevali ukinitev omrežnine za ali neaktivne sisteme na področju kmetijstva ali pa obračun stroškov glede na dejansko porabo in še kar nekaj predlogov je bilo. Zato smo se tudi odločili, da povabimo na današnjo sejo Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za kohezije nenazadnje pa tudi direktorico Agencije Republike Slovenije za energijo ter relevantne kmetijske deležnike oziroma subjekte, da vsi skupaj v upanju na dobre rešitve danes skušamo pomagati slovenskim kmetom, tistim poslovnim odjemalcem, ki jih je ta sistem omrežnine preveč prizadel, kaj lahko vsi skupaj naredimo. Kaj lahko naredimo mi kot Državni zbor, kot poslanci, kaj lahko naredi Vlada ali pa kaj lahko naredijo posamezna ministrstva ali pa še kdo drug, ki ima verjetno tudi pred seboj kakšne izkušnje ljudi širom iz Slovenije, ki sprašujejo, še enkrat, zakaj je ta sistem omrežnin tako negativno sekal na področje kmetijstva?

Skratka, v poslanski skupini danes želimo odgovore predvsem s strani relevantnih predstavnikov ministrstev, da povedo o čem razmišljajo, kako bodo pomagali slovenskemu kmetu. Ker pa želimo pomagati tudi v Poslanski skupini SDS, smo predlagali tri sklepe, seveda pa smo v Poslanski skupini SDS prepričani, da tudi, če bo prišel kakšen predlog sklepa ali s strani katerekoli druge stranke v parlamentu ali pa s strani katerega izmed danes vabljenih subjektov, da jim bomo prisluhnili z željo, da sklepe tudi sprejmemo, potrdimo pa, da kot je bilo večkrat na tem odboru razvidno, da sklepe sprejmemo soglasno.

Pa dovolite, spoštovana predsednica, da se potem ne bom več javljal glede sklepov, ampak morda samo pri obrazložitvi, da za slovensko javnost povem kateri so sklepi, ki smo jih predlagali v Poslanski skupini SDS.

Sklep številka ena: "Odbor predlaga Vladi Republike Slovenije, da s spodbudnimi finančnimi podporami podpre naložbe v hranilnike električne energije, na kmetijskih gospodarstvih, ki so v preteklosti investirala v obnovljive vire energije."

Sklep pod številko dva: "Odbor predlaga Vladi, da sprejme trajne omilitvene ukrepe za blažitev prekomernih dvigov omrežnine za kmetijska gospodarstva, ki so v preteklosti investirala v obnovljive vire energije"

In pa pod sklep tri: "Odbor poziva Vlado k sprejemu ukrepov za obračun omrežnine le v času porabe energije za tista kmetijska gospodarstva in porabnike v kmetijstvu, ki imajo izrazit sezonski značaj porabe energije hmeljarji, namakalni sistemi."

Skratka, v Poslanski skupini SDS bomo prvič z zanimanjem prisluhnili vsem deležnikom, ki zagovarjajo tezo, da je potrebno sistem omrežnine v kmetijstvu drugače urediti. Še bolj pa bomo prisluhnili, upamo da spodbudnim besedam predstavnikom posameznih ministrstev, ki bodo, upam da danes prinesli konkretne rešitve ali v tem, da bodo kaj obljubili ali pa tudi predlagali kakšen dopolnilni sklep ali pa podporo sklepom, ki smo jih pripravili v Poslanski skupini SDS.

Toliko za uvod, hvala.

Najlepša hvala kolegu poslancu Tomažu Liscu.

Imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanec Jurij Lep nadomešča Dejana Süča.

Zdaj bomo prišli na predstavitev mnenj, vabljenih na sejo. Dala vam bom besedo, tako kot sem vas vabila, seveda, najprej predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z nami je državni sekretar magister Ervin Kosi.

Preden dam besedo, gospod Kosi, pa preberem opravičila. Minister Bojan Kumer, minister Matjaž Han in minister Aleksander Jevšek so se za današnjo sejo opravičili.

Izvolite, beseda je vaša, državni sekretar Ervin Kosi.

Najlepša hvala kolegu poslancu Tomažu Liscu.

Imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanec Jurij Lep nadomešča Dejana Süča.

Zdaj bomo prišli na predstavitev mnenj, vabljenih na sejo. Dala vam bom besedo, tako kot sem vas vabila, seveda, najprej predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z nami je državni sekretar magister Ervin Kosi.

Preden dam besedo, gospod Kosi, pa preberem opravičila. Minister Bojan Kumer, minister Matjaž Han in minister Aleksander Jevšek so se za današnjo sejo opravičili.

Izvolite, beseda je vaša, državni sekretar Ervin Kosi.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci, dragi gostje!

Jaz bi tudi na začetku opravičil našo ministrico, ker ima neodložljive obveznosti in ne more biti z vami oziroma z nami.

Če gremo kar na začetek, v bistvu zahvaljujem se za to priložnost, da danes lahko spregovorimo o pomembni temi, ki zadeva slovensko kmetijstvo; to je o problematiki visokih omrežnin pri namakanju kmetijskih zemljišč. Sprememba načina obračunavanja omrežnine za potrebe električne energije oziroma za porabo je namreč bistveno spremenila stroškovno sliko namakalnih sistemov in s tem vplivala tudi na konkurenčnost kmetijskih pridelovalcev. Analiza priključnih moči in porabe električne energije pa je pokazala, da ima veliko namakalnih sistemov zelo visoke priključne moči, ki jih niti v najbolj intenzivnih mesecih namakanja ne dosegajo. To pomeni, da kmetje plačujejo previsoke omrežnine za zmogljivosti, ki jih dejansko ne potrebujejo. Prvi ključni ukrep, ki bi ga predlagali oziroma je na mizi, je v bistvu prilagoditev priključne moči dejanskim potrebam posameznih namakalnih sistemov. S tem bi seveda zmanjšali nepotrebni strošek in omogočili bolj racionalno rabo energije. Poleg tega je namakanje kmetijskih zemljišč najbolj smiselno v večernem času in nočnem, saj so takrat izgube vode zaradi izhlapevanja manjše, hkrati pa je tudi omrežnina v tem obdobju bistveno nižja. S prilagoditvijo urnikov namakanja, tako da se večina aktivnosti izvaja ponoči, bi kmetje lahko občutno zmanjšali tudi svoje stroške. V iskanju sistemskih rešitev smo v bistvu izvedli več sistemskih oziroma sestankov tudi s predstavniki elektro podjetij in energijo za Agencijo za energijo, kjer smo v bistvu preučili možnosti uvedbe prilagoditve priključne moči. Predlagamo rešitve, da bi se za obdobje delovanja namakalnih sistemov, torej med aprilom in septembrom, določila višja priključna moč, preostali del leta pa bi bil ta bistveno nižji. S tem bi se izognili nepotrebnim stroškom v obdobju, ko potreb po namakanju enostavno ni. Zavedamo se tudi, da je namakanje ključnega pomena za stabilno in kakovostno pridelavo hrane, zato bomo nadaljevali s prizadevanji za iskanje rešitve, ki bo omogočila vzdržno in ekonomsko sprejemljivo rabo električne energije pri samem namakanju. To bi bilo zaenkrat vse. Hvala.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci, dragi gostje!

Jaz bi tudi na začetku opravičil našo ministrico, ker ima neodložljive obveznosti in ne more biti z vami oziroma z nami.

Če gremo kar na začetek, v bistvu zahvaljujem se za to priložnost, da danes lahko spregovorimo o pomembni temi, ki zadeva slovensko kmetijstvo; to je o problematiki visokih omrežnin pri namakanju kmetijskih zemljišč. Sprememba načina obračunavanja omrežnine za potrebe električne energije oziroma za porabo je namreč bistveno spremenila stroškovno sliko namakalnih sistemov in s tem vplivala tudi na konkurenčnost kmetijskih pridelovalcev. Analiza priključnih moči in porabe električne energije pa je pokazala, da ima veliko namakalnih sistemov zelo visoke priključne moči, ki jih niti v najbolj intenzivnih mesecih namakanja ne dosegajo. To pomeni, da kmetje plačujejo previsoke omrežnine za zmogljivosti, ki jih dejansko ne potrebujejo. Prvi ključni ukrep, ki bi ga predlagali oziroma je na mizi, je v bistvu prilagoditev priključne moči dejanskim potrebam posameznih namakalnih sistemov. S tem bi seveda zmanjšali nepotrebni strošek in omogočili bolj racionalno rabo energije. Poleg tega je namakanje kmetijskih zemljišč najbolj smiselno v večernem času in nočnem, saj so takrat izgube vode zaradi izhlapevanja manjše, hkrati pa je tudi omrežnina v tem obdobju bistveno nižja. S prilagoditvijo urnikov namakanja, tako da se večina aktivnosti izvaja ponoči, bi kmetje lahko občutno zmanjšali tudi svoje stroške. V iskanju sistemskih rešitev smo v bistvu izvedli več sistemskih oziroma sestankov tudi s predstavniki elektro podjetij in energijo za Agencijo za energijo, kjer smo v bistvu preučili možnosti uvedbe prilagoditve priključne moči. Predlagamo rešitve, da bi se za obdobje delovanja namakalnih sistemov, torej med aprilom in septembrom, določila višja priključna moč, preostali del leta pa bi bil ta bistveno nižji. S tem bi se izognili nepotrebnim stroškom v obdobju, ko potreb po namakanju enostavno ni. Zavedamo se tudi, da je namakanje ključnega pomena za stabilno in kakovostno pridelavo hrane, zato bomo nadaljevali s prizadevanji za iskanje rešitve, ki bo omogočila vzdržno in ekonomsko sprejemljivo rabo električne energije pri samem namakanju. To bi bilo zaenkrat vse. Hvala.

Najlepša hvala.

Najprej sprašujem, če je kdo predstavnik ministrstva, tistih treh ministrstev, ki sem jih prej prebrala, da bi želel v imenu ministrstva govoriti? (Ne.) Ni.

Potem gremo dalje po vrstnem redu, vabljeni.

Naslednja je direktorica Agencije za energijo, magistra Duška Godina. Potem prosim, da se pripravi, bom dala besedo predstavniku Kmetijsko gozdarske zbornice, Martinu Mavsarju.

Izvolite, gospa Godina.

Najlepša hvala.

Najprej sprašujem, če je kdo predstavnik ministrstva, tistih treh ministrstev, ki sem jih prej prebrala, da bi želel v imenu ministrstva govoriti? (Ne.) Ni.

Potem gremo dalje po vrstnem redu, vabljeni.

Naslednja je direktorica Agencije za energijo, magistra Duška Godina. Potem prosim, da se pripravi, bom dala besedo predstavniku Kmetijsko gozdarske zbornice, Martinu Mavsarju.

Izvolite, gospa Godina.