Spoštovani članice in člani odbora, ostali vabljeni na našo sejo, lepo vas pozdravljam!

Začenjam 36. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Najprej bom prebrala kdo je danes v vlogi nadomestnega člana, in sicer Andreja Rajbenšu nadomešča Jerneja Žnidaršiča in magister Miroslav Gregorič nadomešča Uroša Brežana.

Šli bomo kar naprej po dnevnem redu oziroma ker k dnevnem redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je dnevni red določen takšen, kot je bil vam posredovan s sklicem te seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA VISOKIH OMREŽNIN V KMETIJSTVU PRI NAMAKANJU.

Zahteva Poslanske skupine SDS za sklic te nujne seje je bila podana 11. 3. in je bila seveda objavljena na spletni strani Državnega zbora, kar ste si lahko vsi pogledali.

K tej točki smo vabili tako ministre kot tudi druge predstavnike stroke, kar je tudi razvidno iz sklica današnje seje, zato prehajamo kar k vsebinski obravnavi te točke.

Za uvodno predstavitev zahteve dajem besedo predstavniku predlagatelja, poslancu Tomažu Liscu.

Izvoli, kolega Tomaž Lisec, beseda je tvoja.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Predvsem lep pozdrav vsem vabljenim gostom, pa tudi seveda članicam in članom Odbora za kmetijstvo!

Danes je pred nami točka z naslovom Problematika visokih omrežnin v kmetijstvu pri namakanju. Danes ni želja Poslanske skupine SDS, da na splošno govorimo o tematiki oziroma o problematiki omrežnin, ker je bilo kar nekaj sej drugega matičnega delovnega telesa na to temo že narejenih, tudi kar nekaj sklepov je bilo narejenih, bodimo pošteni, in tudi določeni ukrepi s strani Vlade so bili predvideni. Ampak tudi kmetje so imeli posamezna pričakovanja glede uvedbe omrežnin, pa tudi seveda bilo je veliko omrežnin s strani različnih kmetijskih združenj, kaj bo ta nov sistem uvedbe omrežnin prinesel slovenskemu kmetijstvu, tako tistim kmetom, ki so fizične osebe, predvsem pa tistim, kmetom, ki so pravne osebe. Zakaj je to pomembno? Ker se je v teh zadnjih pol leta ogromno razprave, ne samo tukaj v Državnem zboru, ampak predvsem na terenu vrtelo okoli tega, zakaj za fizične osebe drugačna razmišljanja kot pa za pravne osebe. Torej ne govorimo samo za področje kmetijstva, ampak tudi za na splošno vse poslovne subjekte, najsi gre to za velika podjetja, obrtnike nenazadnje. Do nas so se obrnili tudi posamezni predsedniki gasilskih društev, ki imajo kot poslovni odjemalci probleme s sistemom omrežnine, celo, če želite, določena duhovščina se je na nas obrnila, ker imajo velike razlike v omrežnini. Ampak še enkrat, današnja tema je problematika visokih omrežnin v kmetijstvu.

Za začetek pa morda en stavek, ki ga je povedala magistra Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, ki jo tudi danes lepo pozdravljam, ki je 19. 10. zatrjevala sledeče, citiram: "V Sloveniji imamo več kot 115000 poslovnih odjemalcev, od tega je kar 98000 malih poslovnih odjemalcev, za katere je prenova obračuna omrežnine ugodna." Tako besede. V Poslanski skupini SDS smo tudi s pomočjo Foruma za kmetijstvo že takrat opozarjali z izjavami za javnost, citiram: "Prenova obračunavanja omrežnine bo imela negativne posledice za kmetijstvo in celoten prehranski sektor." Zapisali smo, če dovolite, predsedujoča: "Prenova obračunavanja omrežnine bo imela negativne posledice za kmetijstvo in celoten prehranski sektor. Na kmetijskih gospodarstvih so namreč odvisni od vsakodnevnih, ponavljajočih se dogodkov, ki se izvajajo v točno določenih časovnih obdobjih. Odvisnih od posameznega tehnološkega procesa. Tudi na kmetijah z rastlinsko pridelavo se ne morejo prilagajati glede rabe električne energije v procesih namakanja, sušenja, hlajenja in skladiščenja pridelkov, zato bodo posamezni procesi, ki potrebujejo električno energijo, vedno potekali v časovnem bloku ena, torej v obdobju z najdražjo omrežnino. Zato se bo po prvih predvidevanjih strošek omrežnine vsaj podvojil, v nekaterih panogah pa bo še višji. Zato smo takrat v Poslanski skupini SDS s pomočjo Foruma za kmetijstvo pozvali Vlado, da sprejme ukrepe za kmetijska gospodarstva in celoten prehranski sektor na način, da le-ti ne bodo deležni dodatnih stroškov. V tem času od sprejema omrežnine pa smo v poslansko skupino dobili kar nekaj računov ne samo posameznikov, torej kot fizičnih oseb, ampak predvsem pravnih oseb, ki so danes ključna tema te razprave. In ko pogledamo na primer prvega, ki nam je poslal, ko se mu je omrežnina 16,12 evra povišala na 890,36 evrov torej ne za enkrat, ampak za 50-krat, se lahko vprašamo kakšne izračune so delali ali tisti na agenciji, ki so rekli, kot je bilo rečeno, da bo prenova obračuna omrežnine ugodne. Dobili smo, skratka, v Poslansko skupino SDS račune - pa še enkrat, govorimo samo o razlikah glede omrežnine, ne govorimo o razlikah glede porabe v posameznem obračunskem oziroma koledarskem mesecu, ampak samo glede omrežnine - in tukaj pred sabo imamo podatke, ko se nekje omrežnina dvigne za 200, 800 in največ celo za 1600 evrov omrežnine. Dvig za 1600 evrov. Zdaj, tisti, ki smo člani Odbora za kmetijstvo in upam, da se vsi, tudi kot člani Odbora za kmetijstvo veliko srečujemo s kmeti iz različnih delov naše Slovenije. Se moramo vprašati kaj na primer 1000 ali 1600 evrov dviga omrežnine ne dviga električne energije, dviga omrežnine pomeni za povprečnega kmeta, ki ima poslovno dejavnost. Si predstavljate na primer, kaj vse mora kmet storiti, da bo pokril to razliko, 500000, celo 1600 evrov v razliki z omrežnino? Koliko krompirja mora prodati, koliko jabolk, da ne naštevam česa drugega? Pojdite med ljudi, pa jih vprašajte, kaj vse mora prodati, po kakšni ceni, za katere vemo, kakšne so. Da se pokrije razlika v tem. Kar so na začetku tako predstavniki Vlade kot pa tudi Agencije za energijo rekli, da do tega ne bo prišlo? Skratka, eno so besede, prenova omrežnine bo ugodna. Na drugi strani pa so pravi računi, ki so jih dobili poslovni subjekti s področja kmetijstva. In tukaj so bili posebej na udaru vsi tisti, ki se ukvarjajo z namakanjem. Zdaj, jaz ne bom citiral vsega tega, kar je v naši zahtevi, kar smo zapisali, kar so slovenski kmetje imeli pogum, da so povedali slovenski javnost ali pa župan Gorišnice, ki je kazal račune svojih kmetov, ki se sprašujejo, komu so se oni zamerili, da jih je država tako grdo kaznovala z dvigom omrežnine. Skratka, v tem času od približno septembra lanskega leta pa do marca letošnjega leta so se kmetje in pa tudi posamezne občine obrnile na kolega poslanca iz Poslanske skupine SDS, pa verjetno tudi na kakšnega poslanca iz vrst koalicije, kjer so nas prvič spraševali zakaj takšne razlike v omrežnini oziroma so nekateri celo zahtevali ukinitev omrežnine za ali neaktivne sisteme na področju kmetijstva ali pa obračun stroškov glede na dejansko porabo in še kar nekaj predlogov je bilo. Zato smo se tudi odločili, da povabimo na današnjo sejo Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za kohezije nenazadnje pa tudi direktorico Agencije Republike Slovenije za energijo ter relevantne kmetijske deležnike oziroma subjekte, da vsi skupaj v upanju na dobre rešitve danes skušamo pomagati slovenskim kmetom, tistim poslovnim odjemalcem, ki jih je ta sistem omrežnine preveč prizadel, kaj lahko vsi skupaj naredimo. Kaj lahko naredimo mi kot Državni zbor, kot poslanci, kaj lahko naredi Vlada ali pa kaj lahko naredijo posamezna ministrstva ali pa še kdo drug, ki ima verjetno tudi pred seboj kakšne izkušnje ljudi širom iz Slovenije, ki sprašujejo, še enkrat, zakaj je ta sistem omrežnin tako negativno sekal na področje kmetijstva?

Skratka, v poslanski skupini danes želimo odgovore predvsem s strani relevantnih predstavnikov ministrstev, da povedo o čem razmišljajo, kako bodo pomagali slovenskemu kmetu. Ker pa želimo pomagati tudi v Poslanski skupini SDS, smo predlagali tri sklepe, seveda pa smo v Poslanski skupini SDS prepričani, da tudi, če bo prišel kakšen predlog sklepa ali s strani katerekoli druge stranke v parlamentu ali pa s strani katerega izmed danes vabljenih subjektov, da jim bomo prisluhnili z željo, da sklepe tudi sprejmemo, potrdimo pa, da kot je bilo večkrat na tem odboru razvidno, da sklepe sprejmemo soglasno.

Pa dovolite, spoštovana predsednica, da se potem ne bom več javljal glede sklepov, ampak morda samo pri obrazložitvi, da za slovensko javnost povem kateri so sklepi, ki smo jih predlagali v Poslanski skupini SDS.

Sklep številka ena: "Odbor predlaga Vladi Republike Slovenije, da s spodbudnimi finančnimi podporami podpre naložbe v hranilnike električne energije, na kmetijskih gospodarstvih, ki so v preteklosti investirala v obnovljive vire energije."

Sklep pod številko dva: "Odbor predlaga Vladi, da sprejme trajne omilitvene ukrepe za blažitev prekomernih dvigov omrežnine za kmetijska gospodarstva, ki so v preteklosti investirala v obnovljive vire energije"

In pa pod sklep tri: "Odbor poziva Vlado k sprejemu ukrepov za obračun omrežnine le v času porabe energije za tista kmetijska gospodarstva in porabnike v kmetijstvu, ki imajo izrazit sezonski značaj porabe energije hmeljarji, namakalni sistemi."

Skratka, v Poslanski skupini SDS bomo prvič z zanimanjem prisluhnili vsem deležnikom, ki zagovarjajo tezo, da je potrebno sistem omrežnine v kmetijstvu drugače urediti. Še bolj pa bomo prisluhnili, upamo da spodbudnim besedam predstavnikom posameznih ministrstev, ki bodo, upam da danes prinesli konkretne rešitve ali v tem, da bodo kaj obljubili ali pa tudi predlagali kakšen dopolnilni sklep ali pa podporo sklepom, ki smo jih pripravili v Poslanski skupini SDS.

Toliko za uvod, hvala.

Najlepša hvala kolegu poslancu Tomažu Liscu.

Imamo še eno pooblastilo, in sicer poslanec Jurij Lep nadomešča Dejana Süča.

Zdaj bomo prišli na predstavitev mnenj, vabljenih na sejo. Dala vam bom besedo, tako kot sem vas vabila, seveda, najprej predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z nami je državni sekretar magister Ervin Kosi.

Preden dam besedo, gospod Kosi, pa preberem opravičila. Minister Bojan Kumer, minister Matjaž Han in minister Aleksander Jevšek so se za današnjo sejo opravičili.

Izvolite, beseda je vaša, državni sekretar Ervin Kosi.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci, dragi gostje!

Jaz bi tudi na začetku opravičil našo ministrico, ker ima neodložljive obveznosti in ne more biti z vami oziroma z nami.

Če gremo kar na začetek, v bistvu zahvaljujem se za to priložnost, da danes lahko spregovorimo o pomembni temi, ki zadeva slovensko kmetijstvo; to je o problematiki visokih omrežnin pri namakanju kmetijskih zemljišč. Sprememba načina obračunavanja omrežnine za potrebe električne energije oziroma za porabo je namreč bistveno spremenila stroškovno sliko namakalnih sistemov in s tem vplivala tudi na konkurenčnost kmetijskih pridelovalcev. Analiza priključnih moči in porabe električne energije pa je pokazala, da ima veliko namakalnih sistemov zelo visoke priključne moči, ki jih niti v najbolj intenzivnih mesecih namakanja ne dosegajo. To pomeni, da kmetje plačujejo previsoke omrežnine za zmogljivosti, ki jih dejansko ne potrebujejo. Prvi ključni ukrep, ki bi ga predlagali oziroma je na mizi, je v bistvu prilagoditev priključne moči dejanskim potrebam posameznih namakalnih sistemov. S tem bi seveda zmanjšali nepotrebni strošek in omogočili bolj racionalno rabo energije. Poleg tega je namakanje kmetijskih zemljišč najbolj smiselno v večernem času in nočnem, saj so takrat izgube vode zaradi izhlapevanja manjše, hkrati pa je tudi omrežnina v tem obdobju bistveno nižja. S prilagoditvijo urnikov namakanja, tako da se večina aktivnosti izvaja ponoči, bi kmetje lahko občutno zmanjšali tudi svoje stroške. V iskanju sistemskih rešitev smo v bistvu izvedli več sistemskih oziroma sestankov tudi s predstavniki elektro podjetij in energijo za Agencijo za energijo, kjer smo v bistvu preučili možnosti uvedbe prilagoditve priključne moči. Predlagamo rešitve, da bi se za obdobje delovanja namakalnih sistemov, torej med aprilom in septembrom, določila višja priključna moč, preostali del leta pa bi bil ta bistveno nižji. S tem bi se izognili nepotrebnim stroškom v obdobju, ko potreb po namakanju enostavno ni. Zavedamo se tudi, da je namakanje ključnega pomena za stabilno in kakovostno pridelavo hrane, zato bomo nadaljevali s prizadevanji za iskanje rešitve, ki bo omogočila vzdržno in ekonomsko sprejemljivo rabo električne energije pri samem namakanju. To bi bilo zaenkrat vse. Hvala.

Najlepša hvala.

Najprej sprašujem, če je kdo predstavnik ministrstva, tistih treh ministrstev, ki sem jih prej prebrala, da bi želel v imenu ministrstva govoriti? (Ne.) Ni.

Potem gremo dalje po vrstnem redu, vabljeni.

Naslednja je direktorica Agencije za energijo, magistra Duška Godina. Potem prosim, da se pripravi, bom dala besedo predstavniku Kmetijsko gozdarske zbornice, Martinu Mavsarju.

Izvolite, gospa Godina.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo in lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Preden odgovorim na celotno problematiko bi samo v uvodu za naše izhodišče razprave naredila en popravek, ker v obdobju, odkar se trudimo v javnosti približati res prave informacije o ciljih in ključnih spremembah ter učinkih prenove obračuna omrežnine, prepogostokrat zaradi morda napačnega razumevanja, včasih pa tudi zaradi preveč populističnih izjav ali pa zavajanja zaradi podatkov, zaradi uporabe omejenih podatkov ali pa ne dovolj transparentne uporabe, torej kateri podatki so vse na računih, odgovorim na to, kar ste citirali, ker ste verjetno to citirali zato, ker, vsaj tako sem jaz razumela, bi naj bila moja izjava prikazana, kot da ni bila resnična, pa je bila. Ampak ravno za izhodišče, da odpravimo, torej, da ugotovimo, kje imamo razhajanja. Namreč trditev, v Sloveniji imamo več kot 115000 poslovnih odjemalcev, od tega jih je 98000 malih poslovnih odjemalcev, za katere je prenova obračuna ugodna - drži. Mali poslovni odjemalci so odjemalci do 43 kilovatov, ki so priključeni na nizkonapetostno omrežje. In za njih, kot tudi za veliko večino gospodinjskih odjemalcev, ki so prav tako na nizki napetosti, je prenova obračuna omrežnine na letni ravni kljub nihanju med visoko in nizko sezono res ugodna. To so pokazali že, torej tudi ne samo naše prognoze, tudi številni izračuni in naši preračuni na podlagi odjemalcev, ki so se na nas obrnili, med njimi je veliko tudi zadovoljnih.

Zakaj je za to skupino prenova obračuna omrežnine ugodna? Zato, ker imamo zaradi visoke stopnje opremljenosti z naprednimi merilnimi sistemi v Sloveniji je že več kot 95 odstotkov odjemnih mest opremljenih z naprednimi merilnimi sistemi, imamo sedaj podrobne merilne 15 minutne podatke o dejanski rabi omrežja praktično za skoraj vse odjemalce, med njimi pa prvič za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Tem odjemalcem je bila do sedaj moč obračunana administrativno, to pomeni, da jim je bila obračunana glede na soglasje za priključitev oziroma glede na varovalke. Običajno 7 kilovatov, 10 kilovatov, ne glede na to, koliko od tega so dejansko uporabljali. 15 minutni podrobni, 15 minutni merilni podatki, ki smo jih, ki, torej sem vam že povedala, imamo zelo visoko stopnjo opremljenosti merilnih mest. In evropska zakonodaja dejansko od nas zahteva, da omogočimo odjemalcem, tudi koristi naprednih merilnih sistemov, sicer odjemalci so skozi omrežnino naložbe v napredne merilne sisteme dejansko tudi plačali. In če bi napredne merilne sisteme uporabljali zgolj za daljinsko odčitavanje, bi to pomenilo, da imamo nasedlo investicijo in evropske direktive, zakonodaja eksplicitno usmerja regulatorje k temu, da zagotovi odjemalcem tudi dejanske koristi od teh naložb. In kaj so tukaj dejanske koristi? Da vsak plača, glede na to, koliko dejansko omrežje uporablja oziroma kolikor ga s svojim delovanjem tudi obremenjuje. Zakaj je to toliko bolj pomembno? Predvsem zaradi bodoče, prihajajoče načrtovane elektrifikacije, ta povečanje elektrifikacije, ne samo Slovenije, to je posledica zelenega prehoda in elektrifikacije tudi drugih sektorjev porabe, bodo potrebne obsežne naložbe v omrežja. Gonilnik za razvoj omrežij pa je ravno obremenitev omrežja. Torej, dejansko moči, ki jih odjemalci dosegajo in s tem obremenjujejo omrežja. Zato je tudi prav, da pred tako obsežnim investicijskim ciklom zagotovimo pravično porazdelitev stroškov med vse odjemalce. In to je prvi izmed ciljev prenove obračuna omrežnine, ki se je takoj tudi že pokazal, seveda, ker mi moramo s prenovo, torej z obračunom omrežnine in določitvijo tarifnih postavk skupna potrebna sredstva porazdeliti med vse odjemalce, to pomeni, da če bo nekdo plačal manj, bo nekdo plačal več, ker moramo, tako kot že dve leti do sedaj, dejansko elektro operaterjem za nemoteno poslovanje zagotoviti določen obseg sredstev. In to se potem glede na količine porabljene energije in glede na dosežene oziroma dogovorjene moči porazdeli med odjemne skupine. In to zdaj ne pomeni, da smo nekoga, res bo nekdo plačal, torej določene skupine bodo plačale več, določene skupine manj, pa to ne pomeni, da smo zdaj nekoga neupravičeno obremenili. To lahko gledamo tudi kontra, da je do sedaj nekdo plačal manj, kot je dejansko omrežje uporabljal. Tisti, ki jim pač moči torej nismo imeli podatkov o podrobni porabi, pa je plačeval več, ker je plačeval na podlagi administrativno določenih moči. Zato za začetek samo, torej, da ovržem kakršenkoli dvom na mojo trditev. Ta trditev drži. In v nadaljevanju te citirane trditve, ki je tudi v vaši prilogi piše: določeni odjemalci bodo plačevali več. Tisti, ki so na srednji in visoki napetosti bodo plačevali dejansko več. Razlogov za to je več, ampak ključen razlog tiči v tem, torej, da imamo sedaj podrobne merilne podatke za vse odjemalce in nihče ne bo plačeval preveč, vsak bo plačal toliko, kolikor dejansko omrežje uporablja oziroma ga obremenjuje.

Račun, ki ste ga vi izpostavili, določene račune smo tudi mi dobili, se pa nanaša, torej vsi ti, ki so lastniki namakalnih sistemov, pa so priključeni na srednji napetosti, torej vse, ki smo jih mi obravnavali, in če mojo izjavo preberete dalje, na srednji napetosti dejansko smo ves čas zagovarjali, da se bo odjemalcem v povprečju omrežnina dvignila, seveda tako kot se je zdaj videlo tudi pri prenovi plačnega sistema, čisto vsakega odjemalca seveda nismo imeli izračunanega, kar je bilo odvisno to tudi od njegove dejanske uporabe oziroma dejavnosti, ki jo ima.

Ampak kar se tiče same vsebine današnje obravnave, tudi na nas so se obrnili lastniki namakalnih sistemov in veseli me, da je predstavnik ministrstva že povzel naše ugotovitve. Mi smo dejansko resno obravnavali zadevo, povabili vse, ki so se na nas obrnili. Nismo želeli niti v javnosti podati odgovora na določene trditve, za katere smo vedeli, da so mogoče pretirane ali pa smo vedeli, da so pretirane, preden ne vidimo vseh podatkov. Pred samim sestankom, ki smo ga izvedli v Agenciji za energijo pretekli teden, smo od vseh, ki so se na nas obrnili, zahtevali, da nam predložijo račune, in to ne samo račune iz višje sezone, kot je bilo pogosto in prevečkrat v javnosti primerjano ali pa, da bi primerjali samo razliko med zadnjim mesecem nižje sezone, to je oktober in prvim mesecem višje sezone, to je bil november, ampak smo zahtevali dejansko račune za celo preteklo leto, torej tudi za januar, ko so bile zdaj še, pa še tudi za januar 2025, ko so bile že narejene spremembe, zato, da smo lahko primerjali točno določen mesec z, recimo torej november 2023 z novembrom 2024. Zakaj je to pomembno? Pomembno je, ker se je potrebno videti tudi podatke o porabi, podatke o močeh in tako dalje. Šele takrat lahko vidiš ali je zadeva dejansko primerljiva ali je poudarek še kje drugje. In kaj smo ugotovili pri lastnikih, pri odjemalcih, ki so lastniki namakalnih sistemov. Najprej smo razblinili dejansko eno trditev oziroma ugotovili, da tako kot se je tudi dalo v medijih razbrati, za koliko se je dvignila omrežnina, pa bojim se danes ta trditev, da je tudi takšna, da je dejansko treba nujno ločevati omrežnino od prispevkov za obnovljive vire torej za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Namreč, prepogosto se ti dve dajatvi seštejeta skupaj. In do dviga je prišlo na obeh komponentah, torej tako omrežnina kot prispevki so se dvignili, pri čemer procentualno se je prispevek za obnovljive vire energije dvignil bolj kot omrežnina, ampak seveda omrežnina se je tudi dvignila. Kaj je razlog za dvig omrežnine? Razlog za dvig omrežnine je ta, pri lastnikih namakalnih sistemov, da je prenos na podlagi novega obračuna omrežnine se sedaj plačuje tudi minimalna moč. Torej odjemalci, torej tudi takrat, ko odjemalci omrežja ne uporabljajo, plačujejo določeno minimalno moč, ker je tako tudi prav, saj zasedajo določeno priključno moč in elektro operater ima določene stroške za vzdrževanje in upravljanje omrežja. Od tega je tudi bodoči razvoj odvisen in je prav, da za pravično povrnitev stroškov tudi takrat, ko se omrežje ne uporablja, plačaš en minimalni znesek. In to se pozna ravno pri lastnikih namakalnih sistemov, ki so izrazito sezonsko delujejo. Ampak seveda smo, poleg tega, da smo ugotovili, kaj je razlog za dvig omrežnine, smo ugotavljali tudi, zakaj je prišlo do tako velikega in kje je rešitev? Ker seveda takoj reči, da je treba razbremeniti odjemalca samo tako, da določimo izjemo pri plačevanju omrežnine, pomeni, da smo nek strošek prenesli na nekoga drugega in se bo takrat oglasil nekdo drug. In kaj smo ugotovili? Tako kot je predstavnik Ministrstva za kmetijstvo že zelo korektno povedal, ugotovili smo, da praktično vsi odjemalci, lastniki namakalnih sistemov imajo izrazito previsoke priključne moči. Pomeni, da imajo zasedene priključne moči ne glede na to, da tega dejansko tudi ne rabijo. Zakaj je to pomembno? Pomembno je, ker to vpliva na podatke elektrooperaterjev o zasedenosti omrežja. Zakaj bi nekdo dejansko imel? To je tudi cilj te prenove obračuna omrežnine, čim bolj učinkovita raba omrežij in potem tudi čim bolj učinkovit razvoj omrežja in posledično bolj ko bomo učinkovito uporabljali omrežje, bolj učinkovite bodo bodoče naložbe in na ta način lahko določene investicije odložimo ali jih razporedimo v daljše časovno obdobje k tem pa na ta način pa pomembno prispevamo k zniževanju bodočih stroškov za razvoj, ki se jim pa ne bomo mogli izogniti. In določeni primeri so pokazali recimo, da je nek namakalni sistem imel, torej odjemalec imel priključeno moč 270 kilovatov, čeprav je iz podatkov v zadnjih dveh letih, med njimi je tudi bilo izrazito vroče obdobje, kjer je verjetno bilo uporabe omrežja veliko za namene namakanja. Je bilo doseženih dejansko nič več kot 90 kilovatov, torej 270 zasedenih, 90 porabljenih. In smo izračunali, da če bi tak odjemalec recimo znižal priključno moč - kar je zelo enostaven in brezplačen postopek - na recimo prepolovil to vrednost že bi dejansko lahko dosegel stroške omrežnine, letne stroške, tukaj govorim, ki bi bili lahko tudi do 15 odstotkov nižji kot pred samo prenovo obračuna omrežnine. In ponovno je v ospredje stopilo to, kar tudi mi zasledujemo, z učinkovito rabo omrežja in s poznavanjem tega, koliko omrežja dejansko uporabljaš lahko zagotovimo to, da bodo odjemalci plačevali to, kar dejansko uporabljajo, in hkrati zagotovimo tudi učinkovito rabo ter razvoj omrežja. Tako da tukaj je ena izmed zelo pomembnih rešitev, kar se omrežnine tiče in tu smo tudi vsem na samem sestanku - sestanek je bil zelo konstruktiven in bil je tudi župan Gorišnice, ki ste ga omenili - zelo konstruktivno smo sodelovali, zelo, vsaj začutili smo, z druge strani je bila izražena tudi hvaležnost, da smo predlagali rešitve, dali smo tudi pobudo, da se lahko obrnejo na nas oziroma predvsem, da se obrnejo na energetske svetovalce, ki jim lahko pomagajo povedati, koliko za uporabo nekega sistema dejansko potrebujejo te pomoči in potem pri elektro operaterju to moč znižajo in sami sebi zagotovijo, da dejansko lahko v obdobjih, ko ne obratujejo, plačujejo bistveno manj kot sedaj. Zakaj je pomembno znižanje priključne moči? Minimalna moč je namreč določena v odstotku od priključne moči in če je priključna moč visoka, je teh 15 odstotkov, pač dejansko znese več, kot če je ta priključna moč prilagojena bližje dejanski rabi. Prav tako smo imeli primer enega sistema, kjer je bilo 670 kilovatov priključne moči, določene, doseženih pa iz teh podatkov nekaj malega čez sto kilovatov. Torej za šestkrat, več kot šestkrat več dejansko je bilo, je bila dogovorjena priključna moč v soglasju za priključitev. Tudi ta odjemalec že če bi samo prepolovil, še vedno ima veliko rezerve, lahko pride do praktično enakega zneska, kot ga je imel pred, pred prenovo obračuna omrežnine, če uspe zoptimizirati priključno moč še nekoliko bolj, pride prav tako do nižjega stroška omrežnine, kot ga je imel pred samo prenovo obračuna.

Kar se tiče samega prispevka za obnovljive vire velja tudi povedati, da dejansko je, ta se je procentualno, procentualno bolj povišal, vendar je tudi vlada, tudi tukaj smo mi iskali skupaj z vlado oziroma dali pobudo prav za te sezonske dejavnosti, kako doseči, da se prispevek, tudi za njih prispevek zniža za obnovljive vire in dejansko je uredba, ki jo je vlada nedavno sprejela in se začne veljati že marca, omogočila prav tovrstnim odjemalcem, da v obdobju, ko imajo določene minimalne moči in dosegajo dejansko nižje moči od minimalnih ali pa praktično torej nič, se jim tudi prispevek obračuna glede na doseženo moč. Kar pomeni, da v obdobjih, ko sistema ne bodo uporabljali, se prispevek ne bo, se ne bo obračunaval oziroma se bo obračunaval glede na, glede na dejansko doseženo, če je moč, ki so jo dogovorili minimalna.

Tako da tukaj dejansko pri tovrstnih dejavnosti ne vidimo problematike, smo pa dejansko pripravljeni pomagati in sodelovati tudi z nasveti, kolikor jih lahko v okviru naših pristojnosti, pristojnosti tudi damo.

Toliko za enkrat. Kar se tiče samih, samih namakalnih sistemov, sicer pa na splošno, kar se tiče kmetijskih dejavnosti, določene, kar veliko število kmetij sodi med teh 98 tisoč malih poslovnih odjemalcev in kar nekaj kmetij se je na nas obrnilo in bili so zelo zadovoljni, ker se jim je strošek za omrežnino tudi precej znižal. Tako, da vsakič, ko se bo sledilo samo eni skupini, ki želi znižati druge stroške, svoje stroške, je treba pomisliti, da jih bomo avtomatsko dvignili nekomu drugemu, ki je pa danes že zadovoljen. Dejstvo pa je, in to vam garantiram, da je obračun omrežnine nastavljen tako, da so stroški za delovanje omrežja, vzdrževanje, upravljanje in razvoj omrežja pravično porazdeljeni, pravilno porazdeljeni po napetostnih nivojih in da odjemalci dejansko plačajo glede, torej omrežnino glede na njihovo dejansko rabo oziroma glede na to, koliko s svojim delovanjem prispevajo k stroškom elektrooperaterjev za upravljanje, vzdrževanje in razvoj omrežij.

Toliko za enkrat z moje strani, z veseljem odgovorim še potem na kakšno dodatno vprašanje. Hvala.

Najlepša hvala.

Na sejo smo vabili seveda tudi predstavnike Kmetijsko gozdarske zbornice. Glede na to, da doktor Podgorška kot predsednika ne vidim tukaj, sprašujem gospoda Martina Mavsarja - je tako? - še zdaj v vlogi v.d. direktorja, če želi besedo? Želi? (Da.)

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni, člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo in vsi ostali vabljeni!

Tudi v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije smo v zadnjih mesecih spremljali dogajanje na področju spremembe cen električne energije in seveda tudi mi smo bili deležni številnih sporočil, se pravi, predvsem v smeri višjih računov za električno energijo. Seveda, ker smo vmes imeli tudi razno razne sestanke z akterji in računi so se kopičili in preden smo na nek način se sestavili, je bil tu takoj mesec februar in na nek način, bomo rekli, smo uspeli tudi mi se udeležiti, kot tudi nekaj ostalih deležnikov, sestanka na Agenciji za okolje, kjer se tudi v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice prav lepo zahvaljujem za sprejem in konstruktivno razpravo. In vse to, kar je gospa direktorica in pa gospod državni sekretar pred mano sta povedala, to vse drži. Skratka, ocenili smo na koncu, kar se tiče Kmetijsko gozdarske zbornice, da dejansko so se seveda cene zvišale zaradi, predvsem zaradi, bomo rekli, prevelikih priključnih moči v nekaterih primerih in pa se pravi, mrtvih sezon. Mi tukaj opozarjamo sicer vzporedno s tem še, da niso tu samo namakalni sistemi, da so tu še določeni, bomo rekli, uporabniki, ki so vezani, namreč razno razni hladilni sistemi, molzni sistemi in tako naprej, prebiralne linije, ki tudi, bomo rekli, delujejo včasih izven nekih okvirov. Ampak kakorkoli, moram priznati, da je sestanek prejšnji teden nam dal kar precej informacij. In naša naloga, kar se tiče Kmetijsko gozdarske zbornice, je v tem trenutku predvsem ta, da bomo informirali naše članstvo o možnostih, ki jih pač imajo, ki so nam bile predstavljene. Seveda, ker je tega članstva veliko, bo to tudi potekalo kar nekaj časa in da bomo skupaj na koncu poskušali uravnovesiti glede na, se pravi, dejansko uporabljeno električno energijo tudi na koncu računa. Hvala lepa z moje strani za enkrat.

Na sejo je bil vabljen tudi predstavnik ptujske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice. Je med nami? Matic Leben. Je tako? Želite besedo, izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Torej sem Matic Leben, zaposlen na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, danes kot predstavnik tega zavoda in pa seveda nenazadnje uporabnikov namakalnega sistema Gorišnica, katerega sem tudi uporabnik sam. Na začetku se želim zahvaliti v bistvu za organizacijo seje in pa za vabilo in v bistvu, da imate posluh za težavo, s katero smo se v bistvu srečali na terenu.

Naj omenim, da je na našem zavodu, to se pravi na ptujskem zavodu strokovna specialistična služba za namakanje, predvsem iz enega razloga, ker je naše območje izredno, izredno primerno, kar se tiče namakanja, saj skozi celotno Ptujsko polje v bistvu teče ta obvodni kanal reke Drave, kjer imamo v najtežjih pridelovalnih pogojih praktično na voljo največ vode in zato na našem zavodu tudi smo peljali določene aktivnosti za razširitve teh namakalnih sistemov, ki so pri nas že in jih je v bistvu na našem območju največ. To se pravi, Gorišnica in pa predvsem Gorišnica in Ormož. Želele so se priključiti tudi sosednje občine Markovci, Hajdina, Kidričevo, vendar so začeli prihajati potem ti računi, ki so vse skupaj malo v bistvu ustavili. Na zavodu smo skušali hitro ukrepati, smo sklicali takoj sestanek županov spodnjega Podravja. Nenazadnje smo se udeležili tudi sestanka na Agenciji Republike Slovenije za energijo, kar se še enkrat zahvaljujem, kjer smo v bistvu res, kot so že predhodniki omenili, prišli do nekih spoznanj. Skupaj z agencijo v bistvu smo iskali določene rešitve. Pa da si mogoče samo za trenutek lažje predstavljate o čem govorimo, s čim smo se v bistvu kmetje srečali, na žalost, na terenu. Tako kot je že v uvodu bilo predstavljeno, so v bistvu ti računi za november in december nas najbolj šokirali, to se pravi november in december leta 2024, ko so bili računi tudi po 1600 evrov. Za primerjavo so v letu 2023 isti računi znašali 165 in pa 163 evrov, največji poskok v bistvu ob podobno porabljeni električni energiji. To se pravi okoli 900 kilovatnih ur sta narasla strošek omrežnine in strošek prispevka, kot je bilo že omenjeno. To se pravi strošek omrežnine iz 15 evrov 75 na 890 evrov in pa strošek prispevkov iz 2 evra 64 na 577 evrov, kar skupaj znaša v bistvu dobrih 1400 evrov in za katere smo danes oziroma so pristojni že našli neke rešitve oziroma pomanjkljivosti v naših izračunih. Pa mogoče naredili smo čisto tako primitivno projekcijo, kaj bi to predstavljalo strošek za kmeta, to se pravi skupni strošek vode oziroma električne energije, kar predstavlja. Potem račun pri kmetih za vodo je bil 10000 evrov, 10226 evrov v letu 2023. V mesecih november, december, januar pa je ta že znašal 4235, to se pravi, 41 procentov celotne vrednosti računa za leto 2023. V bistvu prav zato se je pri kmetih pojavilo hudo vprašanje oziroma zaskrbljenost. Kaj bi se to dogajalo s stroškom vode? In če v projekciji računamo v bistvu te povprečne, povprečne vrednosti teh treh mesecev, bi voda iz letošnjega to se pravi 38 centov na kubični meter vode v letu 2025 ob isti porabi vode znašal 2 evra pa tri cente za kubik vode. Kar je v kmetijski pridelavi praktično nemogoče vračunati v kalkulacijo kateregakoli pridelka. Še enkrat poudarjam, iskreno se zahvaljujem vsem za sodelovanje. Upamo, da ko bomo vse te zadeve oziroma ko bo lastnik namakalnega sistema vse te zadeve, ki so bile predlagane, tudi popravil, da bodo ti zneski manjši. Seveda pa takrat, ko bodo prišli računi, pa bomo z gotovostjo vedeli kaj se bo zgodilo. Najlepša hvala.