Spoštovane kolegice in kolegi!

Pričenjam 33. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičil kolega Ferenc Horvat. Imamo pa tudi nekaj nadomeščanj in sicer kolega Jožef Horvat nadomešča Janeza Ciglerja Kralja, potem Franci Kepa nadomešča Jelko Godec, Andrej Poglajen nadomešča Alenko Jeraj, Jernej Žnidaršič nadomešča magistrico Almo Intihar in pa Jožica Derganc magistrico Natašo Avšič Bogovič.

Dne 12. marca sem vas obvestila, da je predsednica republike iz postopka obravnave umaknila predlog za imenovanje drugega namestnika predsednice Računskega sodišča. Zato je 1. točka dnevnega reda postala brezpredmetna.

Predsednica je dne 18. marca predlog ponovno vložila. Zato je predlagana širitev seje s to novo zadevo.

Potem pa sem 11. in 18. marca predlagala razširitev seje z naslednjimi točkami dnevnega reda 1.a Predlog za izvolitev kandidata za sodnika na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, 1.b Predloga za izvolitev kandidatke za sodnico in kandidata za sodnika za dve mesti sodnikov na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu, 1.c Predlog za imenovanje drugega namestnika predsednice Računskega sodišča, 2. točka Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije in 3. točka Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kranju. Želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti predlog glede širitev dnevnega reda? Ugotavljam, da ne. Torej glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda najprej za novo 1.a točko.

Glasujemo. 13 glasov za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 1.b točko.

Glasujemo. 14 glasov za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Tudi ta predlog je sprejet.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 1.c točko.

Glasujemo. 15 glasov za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Tudi ta predlog je sprejet.

Glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2. točko.

Glasujemo. 15 glasov za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Tudi ta predlog je sprejet.

In še razširitev dnevnega reda seje z novo 3. točko.

Glasujemo. 15 glasov za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Tudi ta predlog je sprejet.

Kot običajno ste tudi danes nekatera gradiva za sejo prejeli v varovani predal v sistem Udis, ker vsebuje osebne podatke. Če jih v razpravi nameravate navajati, vas prosim, da me predhodno o tem obvestite, saj moram v takem primeru skladno s poslovnikom sejo zapreti za javnost.

Sedaj pa imamo še predlog za zamenjavo oziroma spremembo vrstnega reda obravnave posameznih točk dnevnega reda, in sicer je Sodni svet prosil, ki sodeluje seveda pri točki 2 in 3, v imenu predlagatelja zaprosil, da zaradi seje Sodnega sveta obravnavamo ti dve točki kot 1. in 2. točko. Torej, oba predloga Sodnega sveta. Zato v skladu s prvim odstavkom 65. člena Poslovnika Državnega zbora sprašujem ali se strinjate, da 2. in 3. točko dnevnega reda obravnavamo po vrstnem redu, kot 1. in 2. točko. Bomo o tem glasovali, da ne bo nobenega dvoma. Torej, pričenjam glasovanje.

Glasujemo. 15 glasov za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Torej, bomo vrstni red obravnavanih točk sedaj zamenjali.

Torej, prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO VIŠJE SODNICE NA UPRAVNEM SODIŠČU REPUBLIKE SLOVENIJE, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU PREDLOŽIL SODNI SVET.

Obrazložen predlog ste članice in člani prejeli v sistemu Udis. K tej točki dnevnega reda sem vabila predsednico Sodnega sveta doktorico Urško Kežmah, seje pa se udeležuje podpredsednik Sodnega sveta magister Matej Čujovič, ki ga lepo pozdravljam.

Sodni svet torej Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije, izvoli Natašo Jeromel Fišer. Izvolite, gospod Čujovič, za uvodno obrazložitev.

Gospa predsednica, hvala lepa.

Spoštovane poslanke in poslanci! Glede na to, da ste prejeli gradivo, bom na kratko predstavil naš predlog. Vrhovno sodišče je objavilo razpis za šest sodniških mest na Upravnem sodišču Republike Slovenije. Od tega so tri mesta predvidena za razporeditev na oddelek za javne finance. To poudarjam zato, ker predlagana kandidatka prihaja s področja davčnega prava, ki ga zelo dobro obvlada.

Na ta razpis se je sicer prijavilo 26 kandidatov in kandidatk. Nekateri so med postopkom svoje kandidature umaknili. Večino ostalih smo povabili na razgovor, med njimi tudi kandidatko Natašo Jeromel Fišer, ki je rojena leta 1984. Diplomirala je v Mariboru leta 2009 s povprečno oceno kar 9,14. Potem je leta 2012 s povprečno oceno 8,43 napravila pravniški državni izpit in se zaposlila kot višja pravosodna svetovalka pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Kandidatka je suverena poznavalka davčnega prava, njene odločbe so visoko nadpovprečne. Je soavtorica dveh strokovnih monografij s področja davčnega prava. Tudi na razgovoru pred Sodnim svetom se je zelo izkazala. Zato predlagamo Državnemu zboru, da jo izvolite na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije. Hvala.

Najlepša hvala za to obrazložitev. Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Anja Bah Žibert, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Jaz se zelo strinjam z zapisom Sodnega sveta, ki pravi, da je za delovanje pravne države bistvenega pomena, kdo so posamezniki, ki jim je zaupana odgovornost na sodiščih. In seveda več kot to, na ta način tudi lahko gremo, ali pravna država deluje ali ne. Zato pač vedno zelo rada podrobno preberem te vaše postopke in se vam zahvaljujem za to, ker so pač vedno, bom rekla, bolj predstavljeni in dejansko si lahko neko sodbo oziroma pač mnenje, bom rekla, podamo oziroma potem lažje razmislimo o primernosti posameznega kandidata.

Tukaj imam dve vprašanji, prvo je, da nekako ocenjujete, da je potreba po tem dodatnem kadru tudi zato, ker je zaznati velik porast zadev po Zakon o mednarodni zaščiti. Jaz verjamem, da vi danes teh podatkov nimate, ampak bi mogoče prosila Sodni svet, kaj to pomeni, ta velik porast, če lahko dobimo vsaj procentualno kako se je ta zadeva na sodiščih povečala, za kakšne obremenitve gre? Kar se tiče pa same izvornega postopka, imam pa samo eno vprašanje, tako kot ste povedali. 26 kandidatov je bilo, mislim, da jih je pet jih je takoj odstopilo. In potem ste naredili nek izbor in na podlagi tega izbora ste jih pet povabili na razgovor, en kandidat od tega je odstopil, tako da ste pol verjetno imeli štiri razgovore, ampak bolj me zanima ta postopek pred tem. Piše, da ste si seveda vse pogledali, različne podlage za to, da ste izbrali teh pet kandidatov. Imam pa samo vprašanje, ker piše, da ste pa upoštevali tudi mnenje predsednice upravnega sodišča in zato me tukaj zanima, glede na to, da predsednik tistega sodišča, za katerega gre, za kakršnokoli prosto mesto ni član Sodnega sveta, ali to pomeni, da vi te podatke 26 kandidatov, vse daste temu predsedniku Upravnega sodišča, da je podrobno seznanjen s temi osebnimi podatki. Gre namreč za to, da nekaj je potem mnenje, ko vi naredite nek izbor ali pa, bom rekla drugače, takrat, ko imate morda razgovor s kandidatom, da tudi povabite, ali pa vprašate za mene. Tukaj pa me zanima, na kakšen način upoštevate to mnenje, kajti verjetno predsednik nekega sodišča ne more poznati vseh kandidatov in kako si to ustvarite oziroma na podlagi, ker je pač kar na prvem mestu to mnenje napisano, pa verjetno ni najbolj ali pa ključnega pomena oziroma bolj me zanima. To, glede na to, da vi ste člani Sodnega sveta in je pač v domeni Sodnega sveta ta izbira. Kako je z informacijami, ki jih prejme nek predsednik sodišča, v primerjavi s kandidati, ki pridejo verjetno iz različnih okolij? Samo toliko.

Hvala lepa, gospod Čujovič želite odgovoriti, izvolite.

Hvala lepa za vprašanja. Torej najprej k prvemu vprašanju. Zdaj razpise objavlja Vrhovno sodišče, ne Sodni svet, a ne, tako da s temi podatki ima na voljo Vrhovno sodišče, mi lahko Vrhovno sodišče za te podatke zaprosimo, nam jih bodo posredovali in potem jih bomo posredovali vam, to lahko. Zdaj, kar se pa tiče tega postopka, je pa tako. Praviloma vsi predsedniki z vsemi prijavljenimi kandidati opravijo osebne razgovore z vsemi prijavljenimi kandidati. V tem konkretnem postopku je z vsemi kandidati, ki so podali prijavo in do trenutka, ko se je predsednica odločila, da bo imela razgovore, razgovore tudi opravila. O vsakem je izdelala mnenje in vsakemu kandidatu je mnenje, ki se nanaša nanj, tudi vročila. Potem ima ta kandidat tak je postopek po zakonu. Potem ima kandidat možnost podajati pripombe proti temu mnenju in potem mnenje postane dokončno. Ko so vsa mnenja dokončna, predsednica oziroma predsednik sodišča oblikuje dokončno mnenje, kjer naredi tudi vrstni red predlaganih kandidatov, torej pove, koga ocenjuje recimo in potem mi ta vrstni red upoštevamo tako da te kandidate, ki jih predsednik ali predsednica vidi kot najboljše, povabimo na razgovor, tako upoštevamo, da bi bili pa vezani na njegovo mnenje, pa seveda nismo, ga upoštevamo kot enega od dejavnikov. Upam, da sem odgovoril. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo?

Torej zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču Republike Slovenije izvoli Nataša Jeromel Fišer.

Glasujemo. 10 glasov za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

In prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO OKRAJNE SODNICE točko dnevnega reda, to je predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kranju, ki ga je Državnemu zboru ravno tako seveda predložil Sodni svet. Predlog Sodnega sveta z obrazložitvami ste prejeli v varovani predal v sistem Udis. Sodni svet Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kranju izvoli Mašo Markovič.

Gospod Čujovič, izvolite.

Hvala lepa. Znotraj kranjskega okrožja se je ob koncu lanskega leta oziroma v začetku letošnjega leta prišlo do upokojitve dveh sodnic. Poleg tega pa trije sodniki tega okrožja kandidirajo na druga sodniška mesta. In za to, da bi se omogočilo obvladanje pripada, je predsednik Vrhovnega sodišča odobril razpis za eno mesto na Okrajnem sodišču v Kranju. Na ta razpis se je prijavilo 11 kandidatov in kandidatk, dve sta potem med postopkom kandidaturo umaknili. Med prijavljenimi kandidati je bila tudi Maša Markovič, ki smo jo skupaj še z ostalimi petimi, pet jih je bilo, povabili na razgovor, ena je potem naknadno umaknila svojo kandidaturo. Po naši oceni najboljše pogoje izpolnjuje Maša Markovič, ki je rojena leta 1992. Njena povprečna ocena opravljenih izpitov je znašala 8,21, na drugi stopnji 8,89. Osrednji del študijskega zanimanja so ji predstavljali predmeti s kazensko pravnega področja. To poudarjam zato, ker je to mesto za področje kaznovalnega prava, je povedala predsednica. da potrebuje na tem mestu novega sodnika. Sicer pa se je kolegica pod mentorstvom profesorice doktorice Vasilke Sancin z ekipo izbranih študentov izvajala raziskovalno delo za Pravno kliniko varstva okolja. Kandidatka je celotno poklicno kariero posvetila sodstvu. Trenutno je zaposlena kot strokovna sodelavka na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča. Lahko povem, da jo vsi kolegi brez izjeme zelo, zelo cenijo in spoštujejo. Izkazuje se z visoko storilnostjo in odličnim znanjem kazenskega prava. Tudi pred Sodnim svetom je odlično opravila razgovor. Pokazala je, da pozna kazensko pravo. Znala je odgovarjati na vprašanja zelo podrobno tudi o povsem svežih odločbah ustavnega sodišča, o katerih je imela tudi precizno izdelano strokovno mnenje. Tako da jo predlagamo v izvolitev na sodniško funkcijo. Hvala.

Najlepša hvala. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi. Torej prehajamo na glasovanje.

Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kranju izvoli Maša Markovič.

Glasujemo. 10 glasov za, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Magister Čujović, najlepša hvala za sodelovanje.

Prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZA IZVOLITEV KANDIDATA ZA SODNIKA NA SODIŠČU EVROPSKE UNIJE V LUKSEMBURGU, ki ga je Državnemu zboru predložila predsednica republike.

Predlog ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal sistem Udis. K tej in k naslednjima točkama dnevnega reda pa sem vabila Urad predsednice Republike Slovenije. Seje se udeležuje gospod Jan Kovačič, generalni sekretar Urada predsednice Republike Slovenije. Lepo pozdravljeni.

Predsednica Republike Državnemu zboru za kandidata za sodnika na sodišču Evropske unije v Luksemburgu v izvolitev predlaga doktorja Marka Bošnjaka. Predsednik republike v postopku izbora kandidatov pridobi mnenje Vlade in Sodnega sveta ter posreduje predloge potrebnega števila kandidatov za izvolitev Državnemu zboru, lahko pa predlaga tudi več kandidatov, kot je potrebno po pravilih mednarodnega sodišča. Predlog je obrazložen, priloženi sta mu tudi mnenje Vlade in Sodnega sveta, iz katerih izhaja, da kandidat izpolnjuje vse formalne pogoje za izvolitev. Državni zbor izvoli kandidata za sodnika mednarodnega sodišča s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev.

Želite gospod Kovačič obrazložiti predlog? Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica komisije, hvala za besedo in priložnost, da predstavim predlog predsednice Republike.

Predsednica republike je temeljito preučila kandidature ter mnenji Vlade in Sodnega sveta ter na pogovor povabila kandidate, ki jih je kot najprimernejše predlagal Sodni svet. V nadaljevanju postopka je na posvetovanja povabila vodje poslanskih skupin, oba predstavnika narodnih skupnosti in nepovezane poslance. Predsednica republike se vsem zahvaljuje za korektno sodelovanje v postopku. Na podlagi več krogov opravljenih posvetovanj se je predsednica republike odločila, da Državnemu zboru za kandidata za sodnika na Sodišču Evropske unije predlaga doktorja Marka Bošnjaka.

Dovolite, da v nadaljevanju na kratko utemeljim njeno odločitev in predstavim kandidata. Doktor Marko Bošnjak je doktor znanosti s področja prava. Leta 2016 je bil izvoljen za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, septembra 2022 za podpredsednika, julija lani pa so ga kolegi sodniki na Evropskem sodišču za človekove pravice izvolili za predsednika tega sodišča. Predsednica republike je ob njegovi izvolitvi na ugledno mesto predsednika sodišča poudarila, da je to velik uspeh in priznanje ter znak zaupanja doktor Bošnjaku, ki je tudi prvi Slovenec na tem položaju. Doktor Bošnjak na sodišču obravnava ključna, najzahtevnejša pravna vprašanja v evropskem prostoru. Temeljito poznavanje prava Evropske unije in praksa Sodišča Evropske unije je zato pomemben dejavnik pri njegovem delu. Pred mandatom sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice je deloval kot odvetnik, predvsem na področju kazenskega prava. Sodeloval in vodil je več pomembnejših mednarodnih raziskav, pri čemer moramo izpostaviti projekt pod vodstvom pariške univerze Sorbona, ki je proučeval možnosti harmonizacije kazenskih sankcij na področju prava Evropske unije in je hkrati predstavljal kandidatov postdoktorski projekt na nacionalni ravni. Poleg tega doktor Bošnjak ostaja dejaven tudi na akademskem področju skupaj z Univerzo v Strasbourgu prireja letne znanstvene študijske konference o sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice. Aktivno pa obvlada tudi angleški in francoski jezik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Predsednica republike zagovarja stališče, da morajo biti visoka strokovnost, vodstvene sposobnosti in osebna integriteta vodilna merila pri izbiri kandidatov. Doktor Marko Bošnjak izpolnjuje ta merila in pogoje za odgovorno poslanstvo sodnika na sodišču Evropske unije. Temu pritrjujejo njegove zavidljive vodstvene in strokovne izkušnje s sojenjem na najvišjih mednarodnih ravneh odločanja ter ugledna akademska kariera. V sled navedenega predsednica republike meni, da je doktor Bošnjak primeren za opravljanje te funkcije, zato državnemu zboru spoštljivo predlaga, da ga izvoli za kandidata za sodnika na Sodišču Evropske unije.

Na podlagi opravljenih posvetovanj je mogoče pričakovati tudi zadostno podporo za njegovo izvolitev. Hvala lepa.