Lep pozdrav, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi. Obveščam vas, da bom jaz vodil današnjo sejo odbora po pooblastilu predsednika odbora Francija Breznika.

In s tem začenjam s to peto sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Najprej naj vas obvestim, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti oziroma vsi so tukaj. Imamo pa par pooblastil. Torej kolega predsednika odbora Franca Breznika nadomešča Franci Kepa, kolega Tomaža Laha nadomešča Teodor Uranič, kolegico Andrejo Rajbenšu nadomešča magister Dean Premik in.../oglašanje iz klopi/ Prosim? Napaka? Se pravi, saj sem rekel, Dean Premik nadomešča kolegico Andreja Rajbenšu, saj sem tako povedal, po moje. In doktorja Martina Premka nadomešča kolegica Sara Žibrat. Vse lepo pozdravljam.

In obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice republike, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam!

In prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker pa do začetka seje nismo prejeli gradiva za 3. točko dnevnega reda, to je zasedanje Sveta Evropske unije za splošne zadeve kohezija, ki bo v Bruslju 28. marca, torej prihodnji petek, jo na podlagi petega odstavka stoštiriinpetdesetega d člena Poslovnika Državnega zbora umikam z dnevnega reda. Tukaj pa naj pač obvestim tudi predvsem Vlado, ki nas spremlja in tudi predstavnike, ki jih imamo, da tovrstne prakse niso okej. Kajti ta odbor ima vsak petek oziroma skoraj vsak petek zasedanje, tukaj tudi poslanci koalicije in opozicije pridemo, se udeležimo teh sej, ki so morda včasih kot nekakšna pošta. Kajti vemo, Vlada sprejme izhodišča, ta odbor jih velikokrat tudi soglasno podpre. In zdaj, da vlada ne more obravnavati tem, ki so prihodnji teden že na Svetu Evropske unije je nespoštovanje do tega odbora, do Državnega zbora. In prosim predstavnike Vlade, ki ste danes tu, da to prenesete tudi naprej. Kajti zdaj sem seznanjen neuradno, da bo to gradivo Vlada obravnavala najbrž prihodnji teden. In vemo, da če je zasedanje čez en teden, torej v petek, ta odbor bo moral sklicati ali nujno sejo odbora in tukaj pa pač je odvisno od predsedujočega, torej od predsednika odbora, ali bo temu ugodil. Roki so znani. Jaz bi lepo prosil za prihodnje, da se tovrstne prakse ne ponavljajo več. Kajti ta zasedanja so znana že veliko vnaprej. In tukaj je pa res tudi do spoštovanja nas kolegic in kolegov tega odbora, da tukaj Vlada opravi svojo domačo nalogo vsaj v prihodnje in da se take zadeve ne ponavljajo več. Naj povzamem, torej 3. točka dnevnega reda je danes umaknjena z dnevnega reda.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, KI BO V BRUSLJU 24. MARCA.

Gradivo k 1. in 2. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 20. marca na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj pa prosim gospo Evo Knez, državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju tega sveta. Izvolite.

Hvala lepa in lepo pozdravljeni. Ta svet bo namenjen predvsem razpravi glede vizije za kmetijstvo in hrano in pa skupne ribiške politike. Točka Vizija za kmetijstvo in hrano je namenjena temu, da se bo prvič vsebinsko razpravljalo v februarju je bilo na zasedanju, je bila vizija na kratko predstavljena pod točko razno, zdaj sledi pač ta razprava, ki se bo nadaljevala tudi na majskem zasedanju. Vizija v bistvu obsega štiri prioritetne sklope. Če jih naštejem. Kmetijski sektor mora kmetu zagotavljati atraktiven in predvidljiv zaslužek. Konkurenčen in hkrati odporen mora biti na izzive globalnega tekmovanja in različne šoke. Sektor mora upoštevati planetarne meje in prispevati k okoljskim ciljem in ohranjanju biodiverzitete. In pa mora zagotavljati pogoje za razvoj podeželja in pa več povezanosti lokalnega okolja s pridelano hrano ter pa spoštovanje tradicije.

Slovenija je še v oblikovanju, v fazi oblikovanja stališča do te vizije. Naj omenim, da smo 11. 3. izvedli v sodelovanju z Evropsko komisijo posvet z deležniki in nadaljujemo tudi z rednimi sestanki. Bi pa radi v našem tem preliminarnem odzivu poudarili, da pozdravljamo, da je v viziji prepoznan pomen kmetijstva kot strateškega sektorja in da je tudi prepoznana vloga kmetov v družbi. Poudarili bomo potrebo po prožnem in trajnostnem okvirju. Ta bo omogočal oblikovanje učinkovitih kmetijskih politik ob hkratnem zagotavljanju ekonomske stabilnosti, okoljske trajnosti in socialne pravičnosti. Poudarili bomo nujnost pravičnega plačila za kmete, zaščito kmetijskih zemljišč, spodbujanje ekološkega kmetijstva in pa zadostno financiranje SKP v prihodnjem večletnem finančnem okviru. Bomo potem tudi na voljo za dodatna vprašanja. Jaz bi mogoče tukaj zaključila.

Potem bi pa še. Naslednja točka, ki jo bomo obravnavali je prihodnost skupne ribiške politike. Delovno kosilo bo namenjeno neformalnemu in splošnemu pogovoru o pričakovanjih držav članic. Mi podpiramo seveda oblikovanje skupne ribiške politike, želimo, da temelji na trajnostnem upravljanju ribištva, prilagajanju podnebnim izzivom in pa krepitvi konkurenčnosti sektorja. Zavzemamo se za predvidljive, prilagodljive ukrepe, ki bodo upoštevali regionalne posebnosti in pa pomen ohranjanja malega priobalnega ribolova in pa sodelovanja z lokalnimi deležniki.

Kot zadnjo točko naj omenim, da se bo ministrica prvič srečala tudi s komisarjem Hansnom, predala mu bo uradne podatke o škodi zaradi pozebe v lanskem letu. In pa na kratko bosta spregovorila tudi o viziji za kmetijstvo in hrano.

Prvič pa bo v živo potekalo tudi v sklopu AgroFosch predsedovanje, naše predsedovanje skupini For Forest. Na sporedu bomo imeli seveda aktualne točke LuLu .../ nerazumljivo/ Feudiar in pa monitoring. Poskusilo se bo pač oblikovati neko skupno stališče, pa bi jaz tukaj zaključila, pa smo na voljo za vprašanja. Hvala.

Njlepša hvala državna sekretarka. Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Kolega Kosi, izvolite.

Hvala za besedo, lep pozdrav, hvala državni sekretarki za predstavitev stališča, ki ga je imela Slovenija. Zdaj po pregledu gradiva nekako pozdravljam izključne točke, ki jih Slovenija zagovarja, torej predvsem odprava ovir za vstop mladih in novih kmetov, kjer se Slovenija, kajti Slovenija se sooča z velikim pomanjkanjem mladih na kmetiji. Povprečna starost slovenskih kmetij oziroma kmetovalcev se drastično stara oziroma se veča. Mladi ne prevzamejo, prevzemajo kmetije oziroma v manjšem številu, kar ima potem posledica torej opuščanja kmetijske rabe. Tudi vsekakor moramo temeljiti na ekološkem kmetovanju, da smo proti zaraščanju kmetijskih zemljišč, seveda tudi k večjemu samozadostnosti, kajti samozadostnost hrane je ključnega pomena. Bi pa vseeno mogoče nekoliko glede ekološkega kmetovanja. Zdaj, ekološko kmetovanje kot tako je dobrodošlo. Obenem pa je mogoče, bo nekoliko manj pridelka. Zdaj, kako bomo zagotavljali to samooskrbo, ali imamo torej, v kolikor bomo šli stoodstotno v ekološko kmetovanje, potem dovolj površin in pa tudi glede zlorab ekološkega kmetovanja, ki se po Sloveniji že dogaja. Torej, zakaj govorim? Govorim o tem, da določeni ljudje najamejo velike površine na primer od Sklada kmetijskih zemljišč in pod krinko ekološkega kmetovanja teh zemljišč ne obdelujejo. Dobivajo subvencije. In potem, ko se to preverja, dejansko zemljišča so zaraščena, pridelka skorajda ni ali je pa res minimalen glede na površino. Pri tem se pa sklicuje na ekološko kmetovanje. To so zelo velike težave, kajti tudi to zaraščenost in pa plevel in vse to, kar se na teh kmetijskih zemljiščih vzpostavlja, potem ima negativen vpliv na sosednja zemljišča, kjer potem kmetovalci morajo uporabljati nekoliko več fitofarmacevtskih sredstev, tako da potem to odpravljajo. Torej menim, da bi morali tu pri ekološkem kmetovanju dati tudi neko pričakovano, cilje, da pa se pač, ne samo, kar pomeni ekološko, ampak tudi, da so določeni cilji, koliko se neka meja bi se naj to proizvedlo oziroma, da bi se to zlorabo nekako tudi ustrezno sankcioniralo. Seveda je treba stremeti tudi, saj Slovenija moramo stremeti tudi k ohranjanju manjših kmetij. Dejstvo je, da število kmetij pada. Sicer se število glav živine in obdelovalne površine nekoliko ne zmanjšuje, ampak to na račun, ker se pač kmetije, določene kmetije povečujejo, s tem pa majhne propadajo, kar pa ima negativne posledice tudi za podeželje, predvsem tudi manjše družinske kmetije. Zato bo potrebno stremeti k temu, da se tudi subvencionira manjše kmetije. Zdaj, na žalost aktualni razpisi, ki so, ugotavljam, da so pisani predvsem večjim kmetijam. Na primer, zdaj je bila 1 meja 40 hektarjev in več, tudi število glav živine, kar ne pomeni, da bi kmetovalci manjši lahko se na te razpise prijavljali.

Torej bi morali tudi za to dati nek pogoj. Je pa potem problem, ki pa ga vidim, je pa cena, ki potem bo na proizvodu, cena proizvoda potem na trgu. Zdaj, dejstvo je, da hrana vse draži, je manj dostopna, zato ljudje posegajo po cenejši hrani, ki je pa manj kvalitetna, in če bomo mi potem od slovenskega, evropskega kmeta pričakovali torej, da vse te standarde upošteva, kar potem ima posledico nekoliko dražjo pridelavo, na koncu seveda dražji pridelek na tržišču. Po drugi strani pa potem, sicer ste navedli, da se pričakuje, da bodo tudi proizvodi, ki bodo uvoženi, izpolnjevali torej naše standarde, evropske, zelo težko bomo tu konkurirali potem temu. Zdaj mi tu stremimo k brezogljičnosti, sodelovanju z naravo, na drugi strani pa potem preko luže pa vsak dan toliko in toliko izgori pragozda za potrebe kmetijskih zemljišč in tako dalje. Torej, tu bomo morali narediti neko ustrezno politiko, da bo ob dražji pridelavi pa cena hrane vseeno še dostopna širši množici. Tako da, mislim, da bo tu en izziv, ki se bo morala Evropska unija in pa tudi Slovenija k temu soočiti. Zdaj ta del, tako kot seveda torej pozdravljam, nekako smo na pravi poti, da se zavedamo pomena kmetijstva, samooskrbe, da se zavedamo pomena zdrave hrane v odnosu do okolja . Sicer vsaj v Sloveniji mislim, da tako zelo striktno, neke zelo striktne ukrepe glede varovanja narave ne rabimo nekako sprejemati. Kajti slovenski kmet okolja v Sloveniji ni uničil. Imamo čisto pitno vodo, imamo, čist zrak in pa tudi vodo zaenkrat v Sloveniji in kmet v Sloveniji se je trudil in se trudi in ustvarja krajino. Ne samo kot tako, predvsem to imamo velik pomen in se bojim, da v kolikor bomo tudi to, kar pa je, da če bomo manjše kmetije, predvsem te, kjer so predvsem ta OMD območja, če ne bomo tu spodbujali, da pa bo prišlo do zaraščanja, ki se že dogaja, kajti te večje kmetije se bodo bolj ali manj osredotočile na bolj te obdelovalne površine, ki so lažje za pridelavo, zato pač bi prav, da stremimo še naprej k taki kmetijski politiki še naprej, da torej ščitimo slovenskega kmeta, da ščitimo družinske kmetije, manjše kmetije in da spodbujamo kmeta, da še naprej dela tako, kot je do sedaj. Seveda še boljše z digitalizacijo in vsemi temi, predvsem pa stremimo k temu, da bo kmet lahko ustrezno pridelek prodal, da bo slovenska hrana cenjena in tudi čim bolj dostopna, da bodo javni zavodi ne bodo stremeli samo k temu, da je hrana čim cenejša, ampak da je dejansko tudi bolj kvalitetna. Sicer so neke, šolam, mleko, sadje, ampak nasploh, da ne bo potem, ko smo že brali, ne vem, pride en določen kos mesa, pa ga potem v šoli zavrnejo, pa potem ta roma, ne vem, v domu, doma za upokojence, torej, da bi bile neke omejitve, predvsem temu, da se stremi, da v javnih zavodih pride slovenska in seveda kvalitetna hrana. Hvala.

Hvala lepa. Izvolite, magister Gregorič, beseda je vaša.

Hvala predsedujoči, hvala tudi državni sekretarki Evi Knez za predstavitev. Torej, ne vem, mogoče imam jaz napačne informacije, ampak imam vprašanje, ali bo na tem svetu obravnavan tudi sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Slonokoščeno obalo? No, ali bo? Ne, mislim, saj to je prvo vprašanje, pa če je, bom naprej govoril. No, mislim, če ni na dnevnem redu, pol neham, če pa je, bom pa nadaljeval.

Ja, hvala magister Gregorič. Po navadi je praksa, da se do konca pove, ampak tukaj je specifičen. Specifično vprašanje. Morda še kdo od kolegov in kolegic? Kolega Gregorič, samo minutko. Zdaj, zdaj bo odgovorila najbrž gospa iz ministrstva, pa boste potem dobili v drugem krogu možnost. Tako da zdaj najprej drža... Potem pa prosim, če se predstavite, samo za magnetogram.

Dober dan, Polona Vunić, Sektor za ribištvo, Ministrstvo za kmetijstvo. Ja, v bistvu je tega sporazuma o trajnostnem partnerstvu v ribiškem sektorju. Slonokoščeno obalo in med, Slonokoščeno obalo ni na dnevnem redu sveta. Mislim pa, da je bilo stališče poslano v Državni zbor, ampak zato, ker se obravnava na EU portalu oziroma, ker se pač, ker je pač ravno se obravnava stališče, ne bo pa to stališče obravnavano na svetu. Tako da mislim, da bo to, mislim, dano je bilo v Državni zbor, ker Državni zbor mora k vsakemu sporazumu tudi svoje povedati. Ne bo pa to na svetu. To ni stvar sveta, to je običajno obravnava tovrstnih tipov stališč, ki ga je Vlada poslala v Državni zbor tako, da ne bo na svetu.

Mislim, da ste izzvali dodatno vprašanje s strani kolega Gregoriča. Izvolite.

Ne, samo zdaj vem premalo. Ali je, ali bo to obravnavano, torej sploh ne bo obravnavano. Mi smo dobili, mi smo to dobili, nek si dečki ogledajo, karavana je šla pa že dalje. Ja, popa res ne razumem.