Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, dobro jutro!

Začenjam 99. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Na začetku vas moram obvestiti, če vas zanima … Aha, dobro, hvala. Da je Poslanska skupina SDS napovedala obstrukcij, in sicer sklicevala se je pri napovedi obstrukcije na to, da naj bi bila ta seja sklicana na podlagi, na podlagi drugega odstavka 58. člena Poslovnika Državnega zbora in seveda spet poudarjajo kršitev poslovnika. No, naj razjasnim, da seveda so zopet napisali napačno pravno podlago. In sicer, ta izredna seja ni bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena, ampak, spoštovane poslanke in poslanci, na podlagi prvega odstavka 58. člena, ki pravi: "Izredno sejo skliče predsednik Državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve". Na podlagi tega odstavka je bila sklicana izredna seja, ki je lahko sklicana seveda tudi v primeru, ko je predlog zakona vložen po rednem postopku. Drugi odstavek 58. člena, ki ga navaja Poslanska skupina SDS, se nanaša pa na popolnoma druge situacije, in sicer tam je pa določeno, v katerih primerih se izredna seja skliče. In sicer, pravi takole: "Izredno sejo lahko skliče predsednik Državnega zbora na predlog Vlade ali po sklepu kolegija," torej na predlog Vlade ali po sklepu kolegija, "kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti v dnevni red redne seje". In potem so navedeni, potem so pa navedeni primeri, kdaj se skliče seja po tem odstavku, v katerih primerih. Torej, ker je pa v tem dotičnem današnjem primeru bila podana zahteva najmanj četrtine poslancev, je bila izredna seja sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena Poslovnika. Tako, da toliko tudi, ker verjamem, da nas poslanke in poslanci Poslanske skupine SDS poslušajo kje, da bo jasno, na podlagi česa je bila seja sklicana. No, ampak napoved obstrukcije seveda vzamemo na znanje.

Prehajamo sedaj na določitev dnevnega reda 99. izredne seje Državnega zbora.

Predlog katerega ste prejeli v torek, 1. aprila, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato vam, spoštovane poslanke in poslanci, predlagam, da za današnjo sejo določite dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

In zdaj prehajamo na odločanje. Prosim vas, preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

Postopkovno, kolegica Irgl. Izvolite, ja.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Pred seboj imamo torej Zakon o zdravstveni dejavnosti v tretji obravnavi, zakon, za katerega zdravstvena stroka pravi, da ne rešuje problemov v zdravstvu, ampak jih bo najverjetneje še poglabljal. Poslanci stranke Demokrati menimo, da je nesprejemljivo, da se tako pomemben zakon, ki bo imel praktično posledice za vse državljane Republike Slovenije, sprejema na izredni seji Državnega zbora. Danes smo namreč priča dejanskemu prisiljevanju v hitri postopek sprejemanja zakona z izredno sejo, kar škoduje vsem, tako demokratičnim postopkom, ki jih imamo pred seboj in tudi vsem tistim, ki bodo, ki bodo imeli oziroma sprejemali ta slab zakon. Naj opozorim na odličen članek v Pravni praksi magistra Gala Gračanina, ki opozarja na nedopustnost nekaterih ravnanj, ki jih uveljavlja koalicija v tem mandatu z uzurpacijo postopkov v Državnem zboru. Gospod opozarja namreč na nespoštovanje Poslovnika in na to, da so redni postopki postali novi nujni zakonodajni postopki. Zdaj citiram: "Pri tem je za učinkovito uresničevanje pravice do sodelovanja v zakonodajnem postopku ključno, da imajo vsi udeleženci zakonodajnega postopka na voljo ustrezen čas za proučitev predloga zakona za oblikovanje mnenja ter da podajo odzive nanj v obliki pripomb in predlogov." Zdaj pa se vsi skupaj lahko vprašamo, ali sledimo temu v Državnem zboru s sklicem takšne izredne seje, kot je sklicana danes? Včeraj je tudi vodja poslancev stranke Demokrati doktor Anže Logar na Kolegiju predsednice Državnega zbora povedal, da je nesprejemljivo, da sprejemamo zakon, ki bo res vplival na življenja ljudi in buri duhove v javnosti, se bo sprejemal na izredni seji Državnega zbora, zato je sejo potem tudi zapustil. In nič drugače ne bomo ravnali poslanci stranke Demokrati tudi v tem trenutku, zato napovedujem v skladu z drugim odstavkom 65. člena Poslovnika obstrukcijo Poslanske skupine stranke Demokrati pri tej točki dnevnega reda oziroma pri tej izredni seji Državnega zbora. Vam pa želim uspešno delo. Naj pa samo še rečem, da bi bilo res dobro, da bi pravice poslancev opozicije in tudi splošne javnosti do sodelovanja v zakonodajnem postopku bile bolj, bom rekla, bi jih bolj sprejemali. Mislim, da bi bilo to dobro za demokratični postopek v tem Državnem zboru. Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Dobro za demokratični postopek je tudi, da poznamo Poslovnik in poznamo postopek. Žal obstrukcije pri dnevnem redu ni mogoče napovedati. Mi sploh še nismo glasovali o dnevnem redu, obstrukcijo bi lahko napovedali pri točki. To ste pač spregledali, ampak nič hudega, v redu, pač ne boste glasovali, ne, ampak samo toliko, da vemo a ne. In da bo jasno vsem državljankam in državljanom, Predlog zakona, ki ga danes obravnavamo se obravnava po rednem postopku, danes imamo tretjo obravnavo predloga zakona. To se pravi, smo imeli že dve obravnavi in ta tretja obravnava se obravnava na izredni seji, ker je to zahtevala četrtina poslank in poslancev. Da bo jasno za vse državljanke in državljane, da je postopek popolnoma v skladu s Poslovnikom in tudi dosedanjo parlamentarno prakso. Popolnoma nič drugače ni. In ne pomeni, da ker je danes izredna seja in ker tretjo obravnavo opravljamo na izredni seji, da gre za nujni postopek. Sploh ne, gre samo za eno branje, zadnje branje zakona na izredni seji.

Kolegica Avšič Bogovič, ste želeli postopkovno. Izvolite.

Ja, predsednica, najlepša hvala za besedo.

Moram se oglasiti in bom kar na začetku prosila, da res opozarjate striktno na, vsaj v enem delu ste, ampak še bolj jasno, da se ne zlorablja podatkov in manipulira z informacijami. Danes smo spet na točki, ko SDS obstruira na podlagi napačne pravne podlage, ki jo nam očita, ki smo bili predlagatelji te izredne seje, dejstvo pa je, da smo naredili vse prav. Četrtina poslancev je to izredno sejo za klic sklicala oziroma zahtevala sklic in to se je danes zgodilo. Bom čisto tako povedala. Mi je bilo jasno, da se bo ta obstrukcija zgodila glede na dogajanje včeraj na Kolegiju predsednice, ki jo je, mimogrede, vodil podpredsednik in poslanec SDS-a, ki bi lahko na, če bi karkoli postopkovno bilo narobe, opozoril včeraj že na kolegiju, pa tega ni storil. Seveda kaj bo opozarjal na zadeve, ki so jasne, transparentne in zakonite v skladu s poslovniškimi določbami. Bilo je nekaj besed tudi o tem, da se hiti in da se ni moglo pripraviti na tretje branje zakona. o tem zakonu se pogovarjamo približno ali pa že skoraj eno leto: od splošne razprave do pogovorov s takšno in drugačno javnostjo. Vse je bilo ves čas vodeno, transparentno pojasnjevano. In ni res, da so ljudje večinsko proti temu zakonu, ravno nasprotno. Ljudje, ampak to so pa ljudje, ki so tiho in jih ne slišimo, ti ljudje danes in tudi včeraj izvajajo mirno in predano zdravniško dejavnost in smo jim lahko samo hvaležni. Glasni so pa tisti, ki so do sedaj sodelovali pri razgradnji zdravstvenega sistema in bodo imeli jutri nekaj manj od tega, ker s tem zakonom predvsem sledimo temu, da se razgradnja javnega zdravstva neha. Potrebno je bilo to narediti, potrebno je bilo regulirati dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov, potrebno je regulirati, potrebno je regulirati kdo bo kje delal. Torej, ločitev javnega, zasebnega, te stvari danes postavljamo na pot, da ohranimo javno zdravstvo. In če smo za to sklicali izredno sejo, da čim prej začne ta zakon veljati, potem mislim, da nimamo velikega problema in da bomo to zadevo danes speljali. Hvala.

Hvala lepa.

Vas moram opozoriti, kolegica Avšič Bogovič, da v delu je bil vaš postopkovni predlog, delno ni bil, se pa strinjam seveda z opozarjanjem na dezinformacije oziroma manipuliranje z informacijami, kar bom zagotovo neprestano opozarjala.

Sedaj moram dati še kolegici Sukič besedo, postopkovni predlog imate in potem kolegice / nerazumljivo/

Izvolite.

No, jaz bi kar postopkovno predlagala, da ne samo, da takole opozarjate, ampak da na naslednjem Kolegiju predsednice Državnega zbora opravite resno, odprete razpravo o tem, kako se zlorablja Poslovnik za manipulacijo z ljudstvom s strani stranke SDS in na žalost tudi teh Nepovezanih poslancev, ki izhajajo iz napačnega člena, kar prav dobro vedo, ker so dovolj dolgo v Državnem zboru in točno poznajo vse procedure, to samo zato, da spet in ponovno podžigajo ljudstvo. In na tem mestu se je potrebno vprašati, spoštovani državljani in državljanke, kdo vam laže, kdo vam neprestano laže. Mislim, da so napačen plakat obesili po Sloveniji, mislim, da bi sebe morali postaviti gor, tako da prosim, da opravite resno razpravo in da se takšne prakse nekako, ne vem, saj se ne bodo nehale, ampak da vsaj opozorite tako zelo zares. Hvala.

Absolutno bom zelo zares opozarjala na manipuliranje z informacijami, zagotovo, ker zadeve gredo čez rob.

Kolega Cigler Kralj, imate postopkovni predlog, izvolite.

Hvala predsednica.

Dobro jutro vsem!

Poglejte, moj postopkovni predlog je, da začnete prosim voditi sejo, ker to, kar je kolegica Avšič Bogovič naredila, je direktna kršitev desetega odstavka 64. člena, ki pravi, da o predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča razprava poslancev, niti obrazložitev glasu, prav tako ni mogoče napovedati odsotnosti vseh članov poslanske, torej tudi kolegica Eva Irgl je, kot kaže v napačnem trenutku to napovedala. Ampak prosim vas, no, dajmo vsaj od zdaj naprej se lotiti dela in zagotovite, da ne bodo…, mislim pa vaši koalicijski poslanci, vodja poslanske tako kršili Poslovnika. Prosim, da zagotovite, da se vodenje. Te seje odvija v skladu s Poslovnikom. Mi smo tu za to, da delamo, poslanci NSi smo se tudi odločili, da tu smo. Teh zadev, ki jih bomo danes tule po sili razmer obravnavali, ne podpiramo, ampak tega ne bomo zdaj govorili pri dnevnem redu.

Dobro, hvala lepa, sem tudi vam pustila, da ste povedali do konca.

Gremo na delo torej in na glasovanje o dnevnem redu. Glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Jaz sem prekinila glasovanje, ker je nekdo zaklical, da ne dela. Okej, dobro. Ja. Prosim preverite, da lučka, ko ustavite kartico, ne utripa, da takrat ne utripa. No, pa gremo še enkrat na glasovanje.

Glasujemo. 57 poslank in poslancev navzočih, 49 jih je glasovalo za, proti pa 8.

(Za je glasovalo 49.) (proti 8.)

Ugotavljam, da je dnevni red 99. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, doktorici Valentini Prevolnik Rupel, ministrici za zdravje, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Lepo pozdravljeni poslanke in poslanci!

Danes poteka že tretja obravnava predloga zakona, ki je eden od dveh temeljnih zdravstvenih zakonov, saj podrobneje ureja pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti in njenih izvajalcev, mrežo javne zdravstvene službe, regulira javno in tržno dejavnost, tudi s tem, ko določa načine povezovanja javnih zavodov s preostalimi izvajalci zdravstvene dejavnosti in izvajalci zdravstvenih storitev, se pravi zdravstvenimi delavci.

Poglavitne rešitve predloga zakona so zlasti vsebinska opredelitev javne zdravstvene službe ter nadzor nad njenim izvajanjem. Nadgradnja pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Spremenjen postopek določanja javne mreže in način njenega zagotavljanja. Uvedba zdravstvene regije kot zaokroženega geografskega območja, pri čemer se omogoča povezovanje znotraj regije in tudi s sosednjo regijo. Urejanje statutarnega in pogodbenega povezovanja javnih zavodov. Nova določitev vrst bolnišnic, splošna in specialna bolnišnica ter univerzitetni klinični center, vključno z razširjeno opredelitvijo kliničnosti. Širše določena obveznost vključevanja v program neprekinjenega zdravstvenega varstva za vse zdravstvene delavce v javni mreži z določenim minimumom, ki bo zagotavljal ustrezno delovanje urgentnih služb. Profesionalizacija vodenja in upravljanja javnih zavodov s poudarkom na strokovni usposobljenosti in odsotnosti morebitnega nasprotja interesov. Obvezno merjenje dnevnih delovnih obremenitev zaposlenih v javni mreži. Konkretizacija pogojev glede izvajanja tržne dejavnosti, ki mora biti ločeno evidentirana in se opravlja izven ordinacijskega časa namenjenega za izvajanje pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Možnost Vlade, da začasno določi najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v okviru tržne dejavnosti. Nadgradnja pogojev za delo zdravstvenega kadra izven javnega zavoda in pogojev za sklepanje podjemnih pogodb z namenom krepitve javnega zavoda ter jasnega prehajanja med javnim in zasebnim delom. Ustreznejša ureditev podeljevanja in izvajanja koncesij s poudarkom na transparentnem postopku podelitve brez podaljševanja pod ugodnejšimi pogoji. Večjo angažiranostjo deležnikov. Vezanosti koncesije na obseg koncesijske dejavnosti, določen s koncesijsko odločbo, in na izvajalca zdravstvene dejavnosti ter ne nazadnje tudi s strožjimi pogoji za pridobitev koncesije. Poudarjamo, da so rešitve predloga zakona neposredno usmerjene k zagotavljanju učinkovitega in enakopravnega dostopa do zdravstvenega varstva ter trajnemu, usklajenemu in nemotenemu zagotavljanju javnih zdravstvenih storitev. Ukrepi, ki jih prinaša ta zakon, so namenjeni dejanskemu izboljšanju pogojev dela in transparentnemu delovanju zdravstvene dejavnosti, zato ocenjujemo, da bo sprejem tega zakona okrepil delovanje javne mreže in javnih zavodov kot temeljnih oziroma primarnih. Nosilcev javne zdravstvene službe, kar je v interesu vseh, ne le države, ne le občin, temveč tudi zdravstvenih delavcev in sodelavcev, še zlasti pa pacientov, kot ključnih deležnikov v sistemu zdravstvenega varstva, prejemnikov zdravstvenih storitev, zaradi katerih je zdravstveni sistem v osnovi sploh vzpostavljen.

Verjamemo, da je sprejem zakona korak v pravo smer, zagotavljanje večje dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev, kar bo pozitivno vplivalo na zdravje in dobrobit vseh prebivalcev Slovenije.