Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjamo 40. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: Miha Lamut nadomešča poslanko Saro Žibrat in poslanka Suzana Lep Šimenko nadomešča poslanko magistrico Karmen Furman.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: ena in edina točka - Neurejeno področje agencijskega dela. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je obravnavo zahteve Poslanske skupine NSi za sklic nujne seje odbora, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili vabljeni: predlagatelj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Delavska svetovalnica.

Besedo najprej dajem predstavniku predlagatelja za dopolnilno obrazložitev zahteve, Aleksander Reberšek, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Vse skupaj vas prav lepo pozdravljam!

Spoštovani gostje, hvala, ker ste prišli na današnjo sejo, ki smo jo sklicali v Novi Sloveniji. Pri tem hitrem pogledu, ko vas takole pogledam, najprej ugotovim, da ni ministra za delo, ministra pristojnega za delo, Luka Mesca. Pa toliko, bom rekel, enih lepih besed vedno, kadar odpre usta o dostojnem delu, dostojnem plačilu, dobrih delovnih pogojih in tako naprej, ko pa je treba priti na sejo, pa ga ni. Enako tudi, ko je bilo treba priti v oddajo Tarča, je najprej rekel, da je zbolel, naslednji dan, v petek, pa je seveda že bil na redni seji Državnega zbora. Toliko o tem. Če bi danes tu obravnavali Palestino. Ali, bom rekel, kakšno drugo temo, ki bi bila Luka Mescu bolj po godu sem prepričan, da bi na to sejo tudi prišel. Zato me, bom rekel, na nek način zelo žalosti, da danes ni tukaj pristojnega ministra, ampak z vsem spoštovanjem je poslal državnega sekretarja.

Tisto, kar bi rad uvodoma povedal in bi rad bil tukaj zelo jasno razumljen je to, da obsojam kakršnokoli izkoriščanje tako delavcev, kakor tudi podjetij. Ne odobravam nikakršnega izkoriščanja. In danes gledam koalicijo, predvsem Poslansko skupino Levica, kaj boste naredili, da vsega tega, kar smo gledali v medijih in kar bom predstavil tekom te svoje razprave, da tega več ne bomo gledali v medijih. Samo to me zanima, dejanje, kako bomo preprečili vse nadaljnje zlorabe tujcev in pa seveda tudi naših državljanov. Sami ste verjetno obveščeni in ste veliko izvedeli iz medijev. Zadnja medijska razkritja upravičeno vzbujajo skrb, da so tuji delavci prepuščeni tako na milost kakor tudi nemilost izkoriščevalskih kadrovskih agencij. Tukaj bi rad takoj uvodoma tudi poudaril, da niso vse agencije izkoriščevalske, da imamo agencije, ki dobro in pošteno delajo, imamo pa tudi tiste agencije, ki delajo, bom rekel, zelo slabo in s temi se je treba v naši državi ukvarjati. Ljudje so izkoriščeni, živijo v človeka nevrednih razmerah. Ravnanje z njimi pa meji, bom rekel, na meji trgovanja z ljudmi in novodobno suženjstvo. Vsekakor pa gre za nekaj, kar je daleč od dostojnega in zakonitega posredovanja delavcev. Pri nas je 150000 delovnih aktivnih tujcev, leta 2021 se je delež tujcev med delavci povečal za tretjino. Zaradi velikih potreb po delovni sili je na našem trgu dela vedno več posredniških agencij, ki so v tem prepoznale, bom rekel, priložnost za zaslužek na plečih nedolžnih ljudi. Kadrovske agencije rastejo kot gobe po dežju, pri nas jih je že 128. Glede na sporne prakse je očitno, da so pogoji za pridobitev statusa za ustanovitev zasebnih kadrovskih agencij enostavno premili in tudi polni anomalij. Slovenija bo lahko brez takojšnjih ukrepov na črni listi glede zagotavljanja pravic tujih delavcev, to pa pomeni, da je treba ukrepati. Kot poročajo mediji, je direktor kadrovske agencije Workforce nekdanji župan Boštjan Trilar, ki je tudi osebni prijatelj ministrice Tanje Fajon, z njo hodi tudi na različna pustovanja. Kar smo videli na socialnih omrežjih, ta ista ministrica Tanja Fajon pa je dva tedna nazaj na Filipinih podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju na trgu dela med Filipini in Slovenijo, sporazum o medsebojnem sodelovanju na trgu dela, pazite, s poudarkom na dostojnih razmerah za tuje delavce. Tovrstni dokumenti naj bi ščitili tuje delavce, ki so pri nas zakonito z vsemi dovoljenji za delo, pa vendar se v takšnih primerih ni mogoče znebiti občutka, da so v mednarodnem prostoru zakoniti delovni migranti, torej tujci, ki delajo, prispevajo v skupno dobro države gostiteljice in se vključujejo v njeno družbo, obravnavani so pa mnogo slabše kot nezakoniti migranti. V konkretnem primeru ne pogrešamo le ukrepov pristojnih pač pa tudi aktivacijo, bom rekel, nevladnih organizacij. Spomnimo se samo njihove njihovih zavzetosti glede blatnih krav, zdaj pa se, spoštovani, ko se pogovarjamo o ljudeh, pa so, bom rekel, vsi tiho, tiho je tudi minister za delo Luka Mesec. Najhujše ob vsem tem pa je, da se takšne prakse tudi dopušča. Spomnimo se podjetja Marinblu, kjer je šlo podobno za izkoriščevalski odnos do indijskih delavcev. Se je kaj zgodilo? Nič se ni zgodilo, nič se ni spremenilo. Tri leta kasneje zakonca Šušter mirno delata naprej, samo sprašujemo pa se lahko, kako je možno, da se kaj takega sploh lahko dogaja. Za nameček je pa lani še zaokrožila vest, iz medijev smo prebrali, da naj bi dobila še 250 tisoč evrov evropskega denarja.

Zdaj pa tisto, kar je tukaj zanimivo. Po dogajanju v Marinblu smo seveda dobili zakonsko podlago, ki se ji reče štempljanje, bom rekel novo birokratsko zahtevo, ki je sama sebi namen in obremenjuje vse ki spoštujejo pravila, ne preseže pa kršiteljev. Se pravi, nekdo, ki nima ene ure dela v gospodarstvu, z vsem spoštovanjem, njegova prva služba pa poslanec Državnega zbora, je pripravil in napisal zakon, Zakon o štampljanju, ki sicer v njegovi pisarni to zadevo odlično funkcionira, v praksi pa štempljanje prinaša več škode kot kakršnekoli koristi. Trgovka, ki bo delala, se bo šla štempljat, kakor da je odšla domov, potem pa bo recimo šla nazaj delat, to pa je pol realna situacija v praksi. Treba je pošteno povedati, da je ta vrhunsko menedžerirana Vlada ta zakon zdaj odpravila, vsaj en del tega zakona glede evidenc oziroma štempljanja, da se ta zdaj delno odpravlja, pa vendar je to na nek način pokazatelj, kako trenutna Vlada, pa tudi stranka Levica, ki obvladuje ta resor, nima, bom rekel, nekega občutka za resne težave v tej državi in roko na srce, nima posluha za ljudi, zdaj se ne bo treba štempljati več med malico. Pred našimi očmi se zdaj dogaja, bom rekel, trgovanje z ljudmi, novodobno suženjstvo na nek način pa pristojni gledajo stran in to ni od danes, ta zadeva, traja že tri leta, od podjetja Marinblu se recimo na tem področju ni spremenilo ničesar. Z dopuščanjem takšnih praks, ki jih pa zdaj vidimo v medijih in hvala lepa medijem, da take stvari razkrivajo, se pa kršiteljem sporoča, da lahko izigravajo to delovnopravno zakonodajo, danes so na vrsti tujci, jutri bodo pa na vrsti naši državljani. In na tem mestu mi je res žal, da danes ni tukaj Luka Mesca, ker govorimo o tako pomembni problematiki. Na oblasti imamo tudi Vlado, v kateri sta dve stranki, ki bom rekel, da se razglašata za socialni stranki, ena od njih celo obvladuje Ministrstvo za delo. In kaj dejansko spremljamo, krilatic o dostojnem delu, plači, socialni varnosti. V praksi pa vedno znova in znova neka razkritja o nepravilnosti in odnosu do najranljivejših v naši družbi, od zgodb tujih delavcev do invalidskega podjetja CSS, da ne omenjam porasta revščine in to med tistimi, ki so zaposleni in delajo prekarnega dela in še bi lahko našteval.

Zdaj, kakšni so predlogi sklepov za nujno sejo? Predlagamo, da Odbor za delo Ministrstvu za delo naloži pripravo ustrezne zakonodaje na področju agencijskega dela, ki bo preprečila tovrstne prakse, pa jaz upam, da ne bomo dobili zdaj tukaj nekega zakona v stilu štempljanje 2, pričakujemo pa tudi intenzivnejše inšpekcijske nadzore. Intenzivnejše inšpekcijske nadzore. Zato bi rad potem tudi slišal s strani inšpekcije, kakšne so vaše težave, se mogoče koga bojite, kakšnega delodajalca, s kakšnimi težavami se srečujete, ko pridete do delodajalcev in tako naprej. In ključne anomalije, ki bi jih morali zakonsko urediti. Agencije zakonsko niso dolžne razkriti strukture pristojbin ali pogodbenih pogojev, kar jim omogoča, bom rekel, na eni strani izkoriščanje. Pogodbe so prav tako pogosto v jeziku, ki ga delavci ne razumejo in skrivajo, bom rekel, nepoštene pogoje, kot so dobitki od plač in prekomerni delovni čas. Bivalna dovoljenja odvisno od določenega delodajalca omejujejo možnost menjave službe tudi v primerih zlorab, premalo zaščitnih mehanizmov pred maščevanjem delodajalcev, če recimo delavec prijavi zlorabo. Poleg tega pa bi se navezal na inšpekcijo. Vsekakor menim, da bi bilo potrebno okrepiti inšpektorat za delo, da bi lahko bolje nadzoruje izvajanje pravil, ki že veljajo, se pravi izplačevanje plače, regresa in nadurno delo. Predvsem si pa želim, da bi bili človek človeku človek in da takšnih stvari, ki jih gledamo v medijih, enostavno ne bi več gledali. In tukaj, kot sem že prej povedal, res zahvala medijem, ki opozarjajo na takšne prakse. Recimo podjetje CSS je bil en tak, bom rekel, primer vsega tega. Mediji so odigrali, bom rekel, tukaj ključno vlogo, da to podjetje danes še naprej dela in da ga ni, da ga niso prodali. Luka Mesec je sicer podpisal sklep proti likvidaciji, ampak roko na srce, bil je stisnjen v kot in ni imel druge možnosti zaradi medijskega pritiska in pa ljudi, ki so, bom rekel, masovno stopili na stran teh zaposlenih v Škofji Loki, ki so si želeli in pa ostati, delati gor. In samo ugibamo lahko, kaj bi bilo, če ne bi bilo takih medijskih razkritij in pa take medijske podpore v primeru podjetja CSS. Enako je tudi v tem primeru s temi filipinskimi delavci pa z indijskimi delavci v Marinblu. Imam občutek, da mediji pač delajo tisto, kar bi morala delati inšpekcija. Oktobra lani je sicer Luka Mesec govoril o reorganizaciji inšpekcije oziroma inšpekcijskih služb, da inšpekcija v naši državi ne bo več brezzobi tiger. Danes vidimo, da ta inšpekcija nima zob, čeprav je Luka Mesec to par mesecev nazaj govoril. Agencijski delavci so problem in to veste že dlje časa. V skoraj treh letih ta Vlada na tem področju enostavno ni naredila nič, samo Indijce v podjetju Marinblu smo zamenjali s Filipinci v podjetju Arriva. Za pridne in poštene dobimo v naši državi štempljanje vedno nove davke, birokracijo, za barabe pa očitno ovir v naši državi ni. Jaz mislim, da je potrebno za dostojno delo, je potrebno delavce tudi dostojno plačati, delo pa se mora plačati in izplačati. Sem pa prepričan, da bi bilo težav s tujci bistveno manj, to je moje mnenje, če bi najprej izkoristili domačo delovno silo. Se pravi, težav s tujci bi bilo bistveno manj, če bi najprej izkoristili domačo delovno silo. Dobro plačajmo, naše državljane pa bo težav manj, to je moje mnenje. Včeraj sem gledal recimo oddajo Tednik, kjer je bilo govora o gradnji novega zapora in pa tudi o pravosodnih ministrih, da jih primanjkuje. Enako je tudi z inšpektorji in inšpektorjev je premalo. Zunaj so razpisi, nihče se ne javi. Vsaj po besedah državnega sekretarja je očitno plača premajhna, tako sem zadnjič izvedel iz ene televizijske oddaje. Podobno pa je tudi v domovih za starejše, enostavno ni kadra. In enostavno ne bo druge, da bo treba, da bomo dobili kadre v domove za starejše narediti to bolj privlačnejše, da bodo ljudi tja prišli. Prišli pa bodo, če bodo za svoje delo tudi dobro in pošteno plačani, ne. V življenju so zelo pomembne prioritete. Če ste v Levici znali ustanoviti tri nova ministrstva, našli kader, ki zdaj dela na daljavo in tako naprej od doma, ste ustanovili tri nova ministrstva, a ne, ste našli kader, a ne, bo treba najti tudi kader za inšpekcijo, da bomo zaposlili dodatne inšpektorje, ki se bodo ukvarjali predvsem s tistimi, ki kršijo delovnopravno zakonodajo. Treba jih bo tudi dobro plačati. Janez Cigler Kralj je s svojo ekipo gradil domove za starejše, Maljevac, minister zdaj reže trakove po celi državi, je pa žalostno, da mi teh postelj enostavno ne moremo zapolniti, da so prazne in prazne bodo toliko cajta, dokler mi teh ljudi ne bomo pošteno plačati. In zato še enkrat poziv vsem odločevalcem v naši državi, najprej je treba za delo izkoristiti našo delovno silo. Obstaja zdaj kar nekaj hitrih ukrepov in jih bom zdaj tudi naštel. Treba je še bolj nagrajevati delo, še bolj nagrajevati delo, plačati ljudi, tiste, ki delajo. Razlika med minimalno plačo in pa socialno je premajhna. Z našim zakonom v času prejšnje vlade smo sprejeli Zakon o dohodnini, kjer so vsi zaposleni, ne na račun podjetja, ampak na račun države, dobili višje plače. Socialna država je za mene taka, ki nagrajuje delo, tiste, ki delajo in pomaga tistim, ki ne morejo delati, ne tistim, ki ne želijo delati. S tem dvigom plač, ki smo ga zakonsko uredili v času naše vlade, bi povprečno dobili še eno plačo več državljani. Kaj je naredila vaša vlada? Ni treba godrnjati. Vi ste ta zakon, Vlada Roberta Goloba takoj razveljavila, ko ste dobili oblast. škarje in platno v rokah, se pravi, delovnim ljudem ste vzeli praktično eno plačo na leto in to je dejstvo. Jaz sem že večkrat do zdaj in to se spet nanaša na to, kar govorim, da je treba najprej izkoristiti našo delovno silo in nihče v tej dvorani me ne bo prepričal, da se motim. In sicer že večkrat sem predlagal Zakon o urejanju trga dela, s katerim bi zdravi posamezniki, ki prejemajo denarno socialno pomoč, morali iti delat, se vključiti v trg dela, ne pa da izkoriščajo socialo. Govorimo o zdravih posameznikih. V času naše vlade smo seveda ta zakon tudi vložili, Levica je dala takrat pobudo za referendum in s tem je blokirala, da bi bil ta zakon sprejet. Tudi večkrat je bil že ta zakon vložen v času te Vlade, tudi sam sem ga vložil, enako tudi z župani jugozahodne Slovenije, skupaj s 30 tisoč podpisi. v času te koalicije, te vlade nismo zbrali zadostno število glasov, da bi bil ta zakon sprejet.

Naslednja stvar je dvojni status upokojencev. Brez skrbi, tisti upokojenec, ki mu pripadajo vsi pogoji in se je upokojil, da rabi v življenju več delati. Imamo pa v naši državi, bom rekel, veliko število upokojencev, ki bi kljub svoji starosti, se čutijo še sposobne in bi še z veseljem naprej radi prispevali k družbi in bi se tudi radi zaposlili, zato je v zakonodajnem procesu tudi dvojni status upokojencev, ki smo ga vložili v Novi Sloveniji, ampak ob dejstvu, da bi tisti upokojenec, ki je dosegel pogoje, dobil celotno pokojnino, ne pa da mu država vzame od 60 do 80 procentov pokojnine. Zakon je, kot sem rekel, vložen v zakonodajni postopek, je v Državnem zboru, vložili smo ga v Novi Sloveniji, podprimo ta zakon, dajmo omogočiti tistim upokojencem, ki si želijo delati, da naj delajo naprej. Saj isto imamo zdaj, s tem, da mu pač država ne bi vzela večino njegove zaslužene pokojnine, ki jo je zaslužil v 40 letih dela. Ko sem govoril o tem, da je treba najprej izkoristiti domačo delovno silo, se moj apel nanaša tudi na to, da bi recimo, da vidim ogromno možnosti tudi v bolj vitki javni upravi. Vi ste šli mogoče, bom rekel, v neko drugo skrajnost, ste povečali število ministrstev, in če v realnem sektorju v gospodarstvu manjka 20 tisoč ljudi, sem prepričan, da se da nek del ljudi v javni upravi preusmeriti v gospodarstvo. Ne zdaj mojih besed tule obračati, ne zdaj mojih besed tule obračati, ampak želim povedati, da če nam v gospodarstvu primanjkuje ljudi, jaz mislim, da se da z neko digitalizacijo, z neko reformo zmanjšati število zaposlenih v javni upravi in jih pač preusmeriti v gospodarstvo, kjer nujno potrebujemo ljudi.

Predvsem pa tisto, kar mene osebno najbolj boli pri vsem tem, ko obravnavamo problematiko o tujcih, pa je, noro je, noro je, da na tisoče in tisoče naših državljanov beži v tujino za boljšim kruhom, za boljšimi pogoji, mi pa ves čas, bom rekel sem, vozimo in uvažamo tujo delovno silo in tukaj je treba nekaj pošteno povedati. Konstanten prihod tuje delovne sile pomeni, da plače in pa standard naših državljanov enostavno ne bo naraščal, ker bo tujec vedno delal za minimalca in tukaj se streljamo v koleno vsi, zaradi tega, ker enostavno ne povemo dosti dobro oziroma ne razložimo ljudem, da bi morali naši državljani iti delat, ne pa da konstantno uvažamo tujo delovno silo.Ampak dokler mi teh ukrepov ne bomo sprejeli, je pa edina druga opcija, ker mi delovna mesta rabimo, da pripeljemo ljudi iz tujine. Tako kot počnejo to, bom rekel, tudi druge evropske države. Za to, ko je govora o tujcih oziroma o naših državljanih, ki se, bom rekel, vsako leto v tisočih izseljujejo. Teh ljudi je na letni ravni lahko tudi več, kot je prebivalcev recimo Postojne. In bežijo iz naše države ven, kar je žalostno in se jim iz srca para, moramo sprejeti neke davčne olajšave, da se mladi vrnejo in da pa pridejo živeti nazaj v Slovenijo. To mi potrebujemo, da se naši državljani, ki so leta in leta od osamosvojitve dalje šli v tujino s trebuhom za kruhom, da pridejo nazaj, da pridejo živeti in delati nazaj v našo državo. Zato bi bilo treba sprejeti ukrepe, da bodo mladi videli, da lahko tukaj izkoristijo svoje potenciale, da jih ne duši davčna zakonodaja, birokracija in tako naprej. Ampak roko na srce, dokler bo ta aktualna oblast mladim podjetnikom, normirancem, espejem non stop povečevala davke, bodo ti ljudje masovno bežali iz naše države. In je treba to tudi pošteno povedati. To so bili zdaj, bom rekel, neki hitri ukrepi, za katere menim, da bi prinesli takojšnje rezultate. Dolgoročni ukrep, ki ga pa vidim. Ta pa se ne bo zgodil čez noč, se pa lahko zgodi ponoči, z vsem spoštovanjem pa je to, da imamo politiko, ki bo družinam prijazna politika, kar je pomembno za demografsko sliko države. Vi ste recimo takoj, ko ste prišli na oblast, ukinili urad za demografijo, tri nove ministre, ste se pa v isti šus imenovali, ne. In če v naši državi ne bomo enostavno delali na družinski politiki, ki bo prijazna, lahko v našo državo Slovenijo pripeljemo pol Bangladeša delati. Največ šteje to, da je družba sprejemljiva za otroke, da so otroci v naši družbi, v naši državi zaželeni in da se v nadaljevanju ukvarjamo predvsem s tem lažjim usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, da je čim več ukrepov, da se starši čim bolj in lažje odločajo za rojstvo otrok in za tudi vse nadaljnje otroke. Politika blizu družinam. Rešitve so, samo videti jih je treba.

Bi pa povedal še večkrat, ko obravnavamo kakšno zakonodajo in kot poslanec se mora človek vprašati kako bo ta zakonodaja, ki jo bomo sprejeli v Državnem zboru, se dotikala tistih, ki se jih bo dotikala in jih pol vprašaš, kako se bo ta zakonodaja vas dotikala. Enako se pa tudi kot poslanec večkrat vprašam, koliko imajo pa to recimo nekje v tujini narediti, recimo v sosednjih državah? To je en tak lep primer. In ko sem brskal po dokumentih, sem odkril tudi, da imata ta sistem z uvozom tuje delovne sile zelo dobro rešena Italija ali pa tudi Madžarska. Podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom tuje delovne sile so strogo nadzirane in pa regulirane s strani države. In pri nas tega ni. Ne vem, kaj čakate v Levici tri leta od Marinbluja do sedaj. Če povem zelo preprosto, če neka kadrovska agencija, ki želi zaposliti deset slovenskih državljanov in to, te delavce želi dati nekemu slovenskemu podjetju, je to, je ta kadrovska agencija kontrolirana in regulirana. V kolikor pa kadrovska agencija posreduje slovenskemu podjetju deset tujcev, pa ni ne nadzirana, ne regulirana. Zato vsaka, ki ima 5 minut cajta, seveda vozi tujce, samo ker je to pač postal nek, bom rekel, zelo velik biznis in kar ste lahko videli tudi v oddajah na televiziji.

Tisto, kar je mene zelo šokiralo, je to, da pred kratkim je bila ena dokumentarna oddaja na RTV ju, ki se je začela z besedami več tujih delavcev, ki so na delo prišli iz jugovzhodne Azije. In tam je ta delavec, ki je prišel delat k nam, razlagal, plačal sem 3000 evrov, da sem prišel v Slovenijo, v agenciji sem plačal 10000 evrov, v Slovenijo sem prišel preko agencije, moja družina je indijski agenciji plačala 12000 evrov, da je potem plačala slovenski agenciji. Niti sam več ne ve kateri. Se pravi nek tujec, ki je prišel iz tujine k nam delat. Še preden je prvi dan stopil v podjetje, je že postal suženj z dolgom, bom rekel 15000 evrov in je vedel, da mora ta dolg odplačati in da bo za to moral precej delati in pa garati in požirati vse pač najslabše. In tukaj pa zdaj nastopi stranka Levica, vi vodite Ministrstvo za delo, kaj bo storila Levica, kakšen zakon nas bo čakal, kaj boste naredili, da boste preprečili vso to izigravanje, bom rekel, s tujo delovno silo.

Še enkrat bi rad povedal uvodoma, kar sem, kar sem povedal uvodoma, bi rad še enkrat povedal, da obsojam kakršnokoli izkoriščanje tako delavcev, kakor tudi podjetij. Ne odobravam nobenega izkoriščanja. In danes, kot sem rekel, gledam stranko Levica, kakšne zakonodajne predloge boste pripravili. Samo to me zanima. Ustaviti je treba vsakršno izkoriščanje. najprej tuji delavci, potem pa naši. Potrebno je, da delavcem iz tujine ponudimo pošteno zaposlovanje. Oni so prišli ne pozabiti, bom rekel, legalno v našo državo in da imajo enake pravice, kot jih imajo recimo slovenski državljani: regres, dopust in tako naprej. In s posredovanjem delavcev v kolikor se te zadeve ne bodo rešile, da ne bom narobe razumljen, naj se ukvarjajo z Zavod za zaposlovanje in pa tiste agencije, ki imajo koncesije in spoštujejo pri svojem delu delovno pravno zakonodajo. Ukvarjati se je pa treba predvsem s tistimi, ki kršijo delovno pravno zakonodajo, ki bom pa rekel, da z delavci zelo grdo ravnajo in s temi podjetji se je pa treba ukvarjati in tega ne smemo dopustiti.

Mi smo danes predlagali tudi dva sklepa v Novi Sloveniji. In sicer Odboru za delo, družino in socialne zadeve in invalide predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe. Prvič: Odbor za delo, družino in socialne zadeve in invalide poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da v roku enega meseca pripravi konkretne zakonodajne predloge za ureditev področja agencijskega dela in preprečevanje zlorab pri posredovanju dela. In pa drugič, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga, da Inšpektorat Republike Slovenije za delo sistematično preveri poslovanje gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela. Tujim delavcem. Toliko zdaj na hitro, v začetku, potem pa se bom pa v nadaljevanju še javil k razpravi. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, državni sekretar Dan Juvan, izvolite.

Lep pozdrav vsem. Hvala za besedo. Preden se dotaknem teme, ki je danes na dnevnem redu, si bom vseeno dovolil, tako kot predlagatelj, malo izriniti iz teme in nekaj par popravkov podati glede na njegovo izvajanje.

Prvo kot prvo, evidence na področju dela. Predlog, ki je predvideval obvezno elektronsko beleženje delovnega časa za vse delodajalce v Republiki Sloveniji, je na ESS posredoval kabinet bivšega ministra Janeza Ciglerja Kralja, ko je MDS vodil NSi. Imam tudi dokument tukaj, ki to dokazuje, ko je državna sekretarka ta dokument podpisala. Samo toliko, da tak predlog ni nastal pri ministru v pisarni, medtem ko je razmišljal o ne vem čem?

Drugo. Levica ni ustanovila treh ministrstev, ampak je ustanovila enega in temu se reče Ministrstvo za solidarno prihodnost in to ministrstvo je zagnalo največji cikel javnih stanovanj v zgodovini samostojne Slovenije. In drugo in tretje. Niso, niso mediji opozorili na ta problem, o katerem se pogovarjamo danes, ampak so dejansko sindikati predstavnikov delavcev opozorili na ta problem tudi medije.

In tretjič, imamo 3,3 procentno anketno brezposelnost v Republiki v Sloveniji eno izmed najnižjih v zgodovini te države. Praktično vsi državljani, vsi prebivalci praktično delajo. Najvišja raven delovne aktivnosti je ravno v tisti skupini 25 do 45 let. Hočem reči, da že vaša stranka, ki je vodila ministrstvo je razumela in podpirala ukrepe na področju socialne aktivacije na področju pomoči tistim skupinam, ki še niso sposobni se vključiti na trg dela, da se jim pri tem pomaga. In zato so namenjeni socialni programi in zato naše ministrstvo izredno veliko energije vlaga tudi v to, da se ljudem, teh 3,5 odstotkov ljudem pomaga, da se tudi v družbo vključijo. Tako da nikakor ne drži, da v Sloveniji ne vem koliko ljudi, ki nočejo delati in jih je treba samo aktivirati in da bomo s tem preprečili uvoz tuje delovne sile, to pač ne drži. Mislim, da bo tudi zavod to lahko s številkami kasneje potrdil.

In četrtič, petič, Agencije za posredovanje dela, torej agencije, ki imajo agencijske delavce, so v Sloveniji kar ostro regulirane, tudi primerjalno gledano, bolj kot v tujini in tudi pravice tujih teh agencijskih delavcev so močno regulirane, ampak k temu se vrnem v nadaljevanju.

Torej, če lahko vseeno potem malo drugače začnem. v resnici sem vesel, da je tudi desnica začela opozarjati na kršitev delavskih pravic. Mislim, da je to dejansko dobra popotnica za naprej, da bo vsaj tukaj v parlamentu nek konsenz dosežen, da čeprav se Slovenija sooča s pomanjkanjem delovne sile in dejstvom, da se delovna sila uvaža, kako se uvaža, to mogoče tudi v nadaljevanju. Da vseeno je na vseh nas dolžnost, da poskrbimo, da so pravice teh delavcev spoštovane ne samo, zaradi njihovega dostojanstva ali pa zaradi ugleda Republike Slovenije, ampak tudi zato, ker nespoštovanje pravic tujih delavcev vodi v počasno erozijo delavskih pravic tudi domačih prebivalcev torej tudi vsi tistih, ki jih vi poznate in z njimi živite. Poleg tega, kdo je kriv za kršitev delavcev? Po našem trdnem prepričanju in upam, da tudi v našem skupnem prepričanju so krivi za te kršitve tisti, ki te kršitve povzročajo. Delodajalci, ki izkoriščajo delavce na tak način, kot smo v mnogih prispevkih lahko videli, so krivi za to. Seveda se vsi trudimo, da bi se take delodajalci polovilo in da bi se jih sankcioniralo, ampak konec koncev ni minister Mesec ali pa ni Reberšek ali pa ni Goran, noben od njih kriv ampak so krivi ti delodajalci, ki te kršitve povzročajo.

Na ministrstvu smo na tem področju nekaj vendarle naredili. Inšpektorat Republike Slovenije trenutno ima največ inšpektorjev kot kadarkoli prej v zgodovini, ima tudi največ prostih delovnih mest za inšpektorje, tudi največ razpisov za inšpektorje zunaj. Tako, da ministrstvo in cela Vlada se trudi krepiti Inšpektorat za delo. Zadeva ne more čez noč zrasti za 100 procentov in dejstvo je tudi, da inšpektorat bodisi s 60 ali pa stotimi ali pa 150 inšpektorji ne more nadzirati vseh delodajalcev v Republiki Sloveniji. Če bomo hoteli, če bomo vse upe samo polagali v inšpektorat in v nič drugega, ne bomo nikakor prišli do tega, da ne bo nobenemu delavcu kršena pravica.

Pri noveli Zakona o delovnih razmerjih smo bistveno izboljšali položaj agentskih delavcev, saj smo jim mizerno nadomestilo iz 70 procentov minimalne plače dvignili za, na 80 procentov povprečne plače v zadnjem obdobju kot velja za vse ostale delavce in smo jih tudi v tem delu popolnoma izenačili z delavci v Republiki Sloveniji. Tudi omejitev števila agencijskih delavcev, torej kvote smo predlagali, pa so bile zavrnjene, tudi zato, ker smo vsi obsedeni s soglasjem delodajalcev. Ustanovili smo enoto za prednostno odzivanje na inšpektoratu in inšpektorji, ki so del te enote, so tudi na terenu ravno v tem konkretnem primeru, Riva Work Force, nastanitev delavcev iz tujine. Ministrstvo je tudi podalo usmeritve za delo organa, kjer je ena izmed usmeritev tudi to, da se inšpektorat bolj skoncentrira na tujo delovno silo in na kršitve tujih delavcev in da tudi te delodajalce primerno sankcionira.

Na ministrstvu smo pripravili tudi rešitve v Zakonu o urejanju trga dela, kjer smo že pred časom zaznali, da bo zaradi stanja na trgu dela slej ko prej postal problem izkoriščanje tujih delavcev, zato poskušamo nasloviti vsaj tri področja. Torej agencijsko delo kot nadomeščanje stalnih oblik dela, torej regulacija njegove začasnosti, potem pomanjkanje nadzora nad posredovanjem delavcev s strani tujih agencij in pa prikrito napotovanje s strani neregistriranih podjetij. To so problemi, ki jih v noveli naslavljamo in ta novela gre čez teden ali dva tudi na Ekonomskosocialni svet v pogovor med socialne partnerje.

Bi pa rad izpostavil eno veliko razliko, ki ne vem, če se je vsi zavedamo, govorimo veliko o agencijah in o kadrovskih agencijah in tako dalje, imamo pa v resnici dve dejavnosti, ena dejavnost je posredovanje dela delavcev uporabniku, tukaj gre za agencijske delavce, ki so zaposleni pri agencijah za posredovanje dela in jih te agencije potem posredujejo uporabniku, pač nekemu podjetju. In ta dejavnost je v Sloveniji regulirana, imamo register teh podjetij, imajo pogoje za vpis v ta register, imamo obveznosti, torej tega uporabnika, torej podjetja, ki je prejel delavca, imamo obveznosti agencije; različne obveznosti so to, bodisi so pač poravnane davčne obveznosti, ne kršitev delavcev, bančne garancije, kadrovski pogoj, prostorski pogoji in tako dalje. In ta del nameravamo še strožje regulirati oziroma vsaj odpreti pogovor o tem. Vendar primer, ki je bil vzrok za sklic te seje, ni ta primer. Primer, ki je bil, primeri, ki so bili tudi v Tarči izpostavljeni, so primeri drugih poslovnih subjektov, ki se imenujejo tudi agencije, lahko se imenuje tudi karkoli drugega, lahko bi se imenovali tudi Dan Juvan, poslovno svetovanje, ki za delodajalce v Republiki Sloveniji izvajajo tako imenovani rekruting, "headhunting", iskanje kadrov v tujini, povezovanje domačih delodajalcev z delavci v tujini večinoma in praviloma preko tujih agencij, podobnih agencij v tujini. Ti subjekti delavcev neposredno ne zaposlujejo, ti subjekti organizirajo prevoz teh delavcev v Slovenijo in logistiko glede urejanja papirjev, da se lahko v Sloveniji legalno zaposlijo. Posledica take ureditve ali pa dopuščanje delovanja trga na tak način je, da dobimo na ljubljansko letališče delavca iz tretje države, ki je v tem celem postopku te privatne dejavnosti se zadolžil za 5 do 15 tisoč evrov. Mi dobimo delavca v Republiko Slovenijo, ki stopi iz aviona in je dolžan 10 tisoč evrov nekim posrednikom, in tak delavec, ko vstopi v delovno razmerje v tako podrejenem položaju, je njegova edina šansa, edini izhod iz tega položaja, da oddela tisto leto, dve leti, vrne denar svoji družini, ki se je verjetno zapufala nekje in potem odide nazaj. Zato v tem primeru s strani teh delavcev ni za pričakovati, da bodo svoj položaj prijavljali inšpektoratu oziroma ni za pričakovati, da bi lahko inšpektorat v taki strukturi delovanja deloval učinkovito, ker teh delavcev enostavno ne bo nikoli našel oziroma bo zgolj primeroma te delavce našel, če bo nekdo na njih pokazal, sami nase ne bodo in na svoje kolege ne bodo pokazali. Tako da, resen pogovor, ki ga je verjetno treba imeti, je pogovor o tem, na kakšen način regulirati delovanje posredniških agencij, ki se ukvarjajo z rekrutacijo delavcev v tujini. Zdaj, en odgovor na to vprašanje je sodelovanje s temi državami, primer, ki ste ga tudi navedli za Filipini. Cilj našega ministrstva v pogovorih s filipinskimi oblastmi je ravno zajezitev posredovanja delavcev s strani privatnih neverificiranih agencij in dogovor o tem, da gremo v sistem government to government, kjer zavod za zaposlovanje sodeluje z našim zavodom za zaposlovanje in tudi sporazumi, ki bodo, ki jih imamo namen skleniti s filipinskimi oblastmi, so osnovani na tem, da se jasno določi, da delavci ne smejo v Republiko Slovenijo priti z dolgom in pa pogoji, pod katerimi se zaščiti delavca v primeru zlorab v Sloveniji, kdo plača njegovo karto nazaj na Filipine, in tako dalje, torej ena. Pot je seveda to, da se Slovenija s temi državami pogovarja in z njim sklepa sporazume o zaposlovanju in socialnem zavarovanju. Druga pot pa je seveda tudi to, da se pogovorimo ali pa odpremo pogovore o tem, na kakšen način vzpostaviti mogoče register takih subjektov, ki se ukvarjajo s posredovanjem zaposlitve v tujini. Mi imamo v sklopu teh pogajanj, ki sem jih omenil za spremembe Zakona o delovnih razmerjih, namen na mizo prinesti tudi nekatere rešitve v tej smeri. Torej, to so lahko rešitve bodisi ukrepi, ki se tičejo samih delavcev, ki pridejo v Republiko Slovenijo, torej komu so izpostavljeni, kakšne informacije pridobijo, ali pa ukrepi, ki bi bili usmerjeni v vzpostavitev nekakšnega registra, podobnega registra, kot velja za tisti prvi tip agencij, ki sem jih omenil.

Kar se tiče samih sklepov. Prvi sklep ministrstvo dela in bo dejansko je ta zakonodaja že napisana, tako da se mi ne zdi potrebno ga sprejeti kot želite. Drugi sklep je pa nejasen. Ker ne razume razlike med tema dvema tipoma agencije, ki sem jih ravnokar izpostavil. Hvala.

Hvala lepa, sedaj besedo dajem predstavniku Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, državni sekretar magister Marko Štucin, izvolite.

Hvala lepa za povabilo organizatorju, sklicatelju tega odbora.

Uvodoma bi poudaril, da Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve seveda z veseljem sodelujejo v tovrstnih razpravah o zaposlovanju tuje delovne sile v Sloveniji. Opažamo seveda, da je področje neurejeno, tako kot vsi ostali, nismo pa vključeni pravzaprav v postopke, ki pri tem potekajo. Tujci na naših veleposlaništvih oziroma konzulatih lahko dajo prstni odtis, lahko jim je vročeno tam dovoljenje za prebivanje in delo, vendar Ministrstvo za zunanje evropske zadeve teh postopkov ne vodi. Zato me v bistvu čudi, da sklicatelj ni povabil na ta odbor tudi tistih resorjev, ki pa dejansko so vključeni v postopke, na primer Ministrstvo za javno upravo, pod katerega spadajo upravne enote, ki postopke vodijo, ali pa konec koncev Ministrstvo za notranje zadeve, ki je pristojno Ministrstvo za Zakon o tujcih. Tako da, kot rečeno, smo z veseljem prisotni, ampak bo moj prispevek zelo kratek.

Mi, kar se našega ministrstva tiče, vzpostavljamo te možnosti z odpiranjem veleposlaništev v tujini, z odpiranjem konzulatov. Imamo za eno malo državo relativno v redu mrežo predstavništev v tujini. Pred kratkim smo odprli tudi veleposlaništvo v Manili in ob tej priložnosti je naša zunanja ministrica Tanja Fajon, Manilo tudi obiskala in tam podpisala ne sporazum, kot je bilo napačno predstavljeno, ampak memorandum. Gre za seveda pravno razlikovanje med tema dvema dokumentoma, ki ga je sprejela Vlada. Memorandum ni bil pripravljen s strani Ministrstva za zunanje zadeve, ampak ga je ministrica ob obisku podpisala. Tako da, kot rečeno, spodbujamo tovrstno razpravo, ampak ne bi niti kaj posebej, razen, če bo kakšno vprašanje, tukaj še izvajal, ker so pač za to pristojna druga ministrstva. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo dajem predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Minister se je opravičil in s pooblastilom ministra na seji sodeluje gospod Jernej Salecl, generalni direktor direktorata. Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa za besedo, tudi za povabilo. Spoštovane poslanke in poslanci. Tudi jaz bom v svojem nagovoru kratek, podobno kot kolega iz Ministrstva za zunanje zadeve.

Ugotavljamo lahko, da je delež tujcev v Sloveniji vse večji. To je evidentno. Evidentno je, da obstaja potreba po delovni sili iz tujine, ne samo zato, ker na srečo se naše gospodarstvo širi. Veliko rajši se ukvarjamo s tem, da je potreba po dodatni delovni sili, kot pa da bi se ukvarjali z odpuščanji. Pa tudi zato, ker je bilo omenjeno, ker smo starajoča se družba, kar pomeni, da seveda potreba po delovni sili iz tujine najverjetneje v prihodnje ne bo usahnila. In v tem pogledu je memorandum, ki je bil nedavno sklenjen s Filipini, pravzaprav dobra novica. To je dobro. Dejstvo pa je, da izhodišče vsakršnega delovanja je, da moramo ljudem zagotoviti ne le dostojno delo in dobro plačo, temveč tudi človeka vredne bivalne pogoje in razmere. To je izhodišče. In to ne smemo pozabiti, da je za Slovenijo v tem trenutku priložnost, da se pozicionira kot država, ki je ciljna destinacija ne le za voznike, ki so bili tukaj izpostavljeni, konkretno v tem primeru, ampak tudi za tehnološki kader, ki ga v Sloveniji vse bolj primanjkuje. Ugotavljamo, da, ja, na eni strani govorimo o begu možganov iz Slovenije v tujino, na drugi strani tudi kar nekaj bega možganov v Slovenijo prihaja oziroma lahko govorimo o kroženju možganov. Tudi to ni nujno slabo, saj s tem bogatimo svoje znanje, skozi to bogatimo oziroma izboljšujemo tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Nadzorstvena funkcija, kot je bilo ugotovljeno v primeru delavcev, je na MDDSZ. Tukaj ne bi želel pretirano soliti pameti, po domače povedano. Opozorili bi tudi mi na nizko število inšpektorjev, seveda so pa postopki za njihovo zaposlovanje precej dolgotrajni še zmeraj. Je pa res, ne smemo pozabiti, da je odgovornost ne le na državi, temveč tudi na celotni družbi in pa tudi podjetniški srenji. Se je treba zavedati, da vzpostavi višji nivo podjetniške kulture zato, da bo Slovenija ne le ostala, ampak tudi obveljala kot privlačna destinacija za delavce iz tujine tudi v prihodnje. Hvala lepa. Toliko v uvodu.

Hvala lepa. Preden nadaljujemo, smo prejeli še eno obvestilo, in sicer, da je zadržana in se seje ne more udeležiti poslanka Alenka Helbl.

Sedaj pa besedo dajem predstavnici Inšpektorata za delo, glavni inšpektorici Katji Čoh Kragolnik, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav! Spoštovani! V imenu Inšpektorata za delo lahko za lansko leto izpostavim, da je izstopala problematika, povezana s precejšnjim pomanjkanjem delovne sile. Še posebej se je to odrazilo v dejavnosti gostinstva, turizma, potem mednarodnega cestnega prometa, gradbeništva in pa v proizvodnih dejavnostih. V teh dejavnostih so manjkajočo delovno silo delodajalci nadomeščali ravno z zaposlovanjem tujcev iz tretjih azijskih držav. Pri tem so se posluževali različnih načinov pogodbenega sodelovanja z delodajalci, ki so jim zagotavljali delovno silo, pri čemer so delovno silo zagotavljali tudi delodajalci iz držav s sedežem v EU in pa delavce zagotavljali v obliki čezmejnega izvajanja storitev. Pojavljale so se nekakšne agencije kot posredniki, te agencije pa tujcev niso zaposlovali, ampak so samo našim delodajalcem iskali delavce, ki so jih nato zaposlili. Svoje storitve so zaračunali, kar ni sporno, dokler jih ne zaračunajo delavcem. Tako so potrebe po delavcih izkoriščali tudi posamezniki, sicer lastniki in pa odgovorne osebe pravnih oseb, ki so nekako na različne načine, tudi preko socialnih omrežij iskali te delavce in jih nato posredovali drugim delodajalcem, pogosto tudi v Evropski uniji in včasih še preden so jih zaposlili. Pristojnosti inšpektorat za delo pri tovrstnem načinu poslovanja nima, razen seveda v primerih suma kaznivih dejanj ali prekrškov, ki sodijo v pristojnost drugih nadzornih organov. V teh primerih te obvestimo. Inšpektorat za delo kršitve v zvezi z zaposlovanjem tujcev statistično spremlja po pojavnih oblikah in zato kršitve, ki so povezane s tujci, ne beležimo posebej glede na državljanstvo delavcev, ampak jih torej beležimo pri različnih institutih. Tako na področju tujcev beležimo kršitve v povezavi z Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Na splošno lahko poročamo, da ravno pri delodajalcih, ki zaposlujejo tuje državljane je tudi več kršitev drugih zakonov, tudi Zakona o delovnih razmerjih in se kršitve nanašajo na izplačilo, na vračanje denarja v gotovini, na kršitve povezane z delovnim časom in pa vnaprej podpisane sporazume, odpovedi. Kršitve instituta plačila za delo, so tudi v lanskem letu najpogosteje ugotovljena kršitev in v deležu predstavljajo kar 42,5 procenta vseh ugotovljenih kršitev. Seveda govorim s področja delovnih razmerij. V lanskem letu je bilo ugotovljenih 53 kršitev tujske zakonodaje, konkretneje Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Od tega največ kršitev, kar 38, je šlo za to, ker so delodajalci omogočali, da so tujci opravljali drugo delo kot pa tisto, za katero imajo izdano soglasje.

Menimo, da je področje zaposlovanja in dela tujcev tema, ki jo je potrebno obravnavati širše, torej ne samo z vidika inšpekcijskega nadzora Inšpektorata za delo. Pri zaposlovanju in pridobivanju dovoljenj za opravljanje dela in bivanje se namreč vzpostavljajo celotne verige na način, da je delodajalec tuji državljan, ki zaposluje tujce, praviloma državljane iste države. Na tem mestu opozarjamo še na problematiko oziroma sporne prakse ustanavljanja družb s strani tujih državljanov iz tretjih držav. V teh primerih je postavljena odgovorna oseba s prebivanjem v tujini v tretji državi. Pravna oseba v inšpekcijskem nadzoru je tako odzivna in pa sodeluje le toliko, časa, dokler ni ugotovljena prva kršitev. Potem pa se odzivnost konča, pošta se ne prevzema in nihče ni več pooblaščen za sodelovanje v postopku. Seveda pa se začnejo priprave na prenašanje posla oziroma dejavnosti na drugo, že vnaprej pripravljeno pravno osebo.

Inšpektorat za delo opravlja nadzor tudi nad tujimi delavci, ki jih tuji delodajalci napotijo na delo v Republiko Slovenijo. Te napotitve se izvajajo na podlagi dveh zakonov. V prvem primeru, ko gre za napotovanje delavcev s strani delodajalcev, ki imajo sedež v tretji državi, kot na primer Bosna in Hercegovina, Srbija in tako dalje, je potrebno spoštovati določbe Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Ko pa gre za napotitve s strani delodajalcev, ki imajo sedež v državah Evropske unije, pa veljajo določbe Zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Poleg teh dveh zakonov je treba spoštovati tudi 210. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki določa pravice napotenih delavcev v Republiki Sloveniji. Prav na področju čezmejnega izvajanja storitev in v okviru napotovanja tujih delodajalcev s sedežem v Evropski uniji, ki so v Sloveniji čezmejno izvajali storitve, je Inšpektorat za delo lani skupaj ugotovil 65 kršitev. Lahko povem, da če smo v preteklosti obravnavali predvsem tujce, ki prihajajo z območja nekdanje skupne države, pa je bilo zaradi pomanjkanja delovne sile v lanskem letu povečano tudi zaposlovanje tujcev iz daljnovzhodnih držav, kot so Indija, Pakistan, Filipini, Bangladeš in druge. Povečanje števila teh državljanov se opaža kot zaposlovanje pri slovenskih delodajalcih in pri napotitvah delavcev v Slovenijo iz držav EU. Ta skupina delavcev je nedvomno zaradi kulturne različnosti, nepoznavanja jezika, oteženega sporazumevanja in oddaljenosti od matične države še toliko bolj ranljiva. Te okoliščine, zlasti pa nepoznavanje jezika, otežujejo tudi inšpekcijski nadzor, zlasti pri pridobivanju resničnih informacij. Zaradi zagotavljanja čim boljšega spoštovanja pravic teh delavcev izpostavljamo pomembnost postavitve informacijskih točk, kjer bi lahko tujci v jeziku, ki ga razumejo, prejeli vse potrebne informacije glede njihovih pravic, da bi lahko prijavili kršitve, dobili informacije, kako se vključiti oziroma integrirati v družbo in druge pomembne informacije. Mnenja smo, da je ozaveščanje delavcev nujno, da se zagotovi spoštovanje njihovih pravic. V mesecu decembru lani smo skupaj z Veleposlaništvom Indije sodelovali pri izvedbi dogodka, na katerem smo namenili poseben poudarek ključnim pravicam delavcev, tujcev v Sloveniji, pri čemer je ta predstavitev zajemala pregled slovenske delovno pravne zakonodaje, postopke prijave kršitev in razpoložljive mehanizme za zaščito zaposlenih. V zvezi z zaposlovanjem delavcev iz daljnovzhodnih držav opažamo, da so se pojavile nekakšne agencije v narekovajih, ki v teh državah iščejo delavce in jih nato ponujajo slovenskim delodajalcem. Te agencije teh tujcev ne zaposlujejo, zaposleno imajo le nekaj administrativnega osebja, zato nadzor s strani inšpektorata za delo na opravljanje njihove dejavnosti nima vpliva. Povsem drugače pa je z delodajalci, ki so vzpostavili način, kako zaposliti delavce iz azijskih držav in jih tudi zaposlijo pri sebi, nato pa te delavce dejansko posojajo pod pretvezo poslovnega sodelovanja bodisi v Sloveniji bodisi jih napotijo v drugo državo Evropske unije. V zvezi s to problematiko posojanja bi želela poudariti, da s strani Zavoda za zaposlovanje prejemamo pobude za nadzor kršitev 7. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Težavo pri dokazovanju kršitev tega člena pa predstavlja okoliščina, da omenjeni delavci delo opravljajo na različnih lokacijah, za katere ne moremo vedeti. Nekatere so tudi v tujini, kjer nadzora sploh ne moremo opraviti. Posredovanje delavcev je mogoče dokazati le z neposrednim ugledom delovišča oziroma delovnega procesa. Glede problematike stanovanjskih razmer tujih delavcev v Sloveniji bi želela pojasniti, da so minimalni bivanjski in higienski standardi za njihovo nastanitev določeni v posebnem pravilniku. Ta pravilnik oziroma iz določb tega pravilnika izhaja, da v primeru, ko nastanitev tujcem zagotavlja tretja oseba, denimo zasebni najemodajalec, inšpektorat za delo nima pristojnosti za nadzor nad ustreznostjo bivalnih pogojev namreč inšpekcijski nadzor ne more posegati v zasebna najemna razmerja. Po tem pravilniku je delodajalec, pri katerem je tujec zaposlen oziroma naročnik dela, za katerega tujec opravlja delo, na podlagi civilnopravne pogodbe dolžan zagotoviti ustrezno nastanitev. če tujcu odda nastanitveni prostor, ki ga ima v lasti ali v najemu. Ta odgovornost velja tudi za fizične ali pravne osebe, ki so kapitalsko povezane z delodajalcem in torej tujcu oddajo nastanitvene prostore. Inšpektorat za delo pri nadzoru delodajalcev tako preverja, ali so izpolnjeni pogoji iz pravilnika in zakonodaje. In v primeru, da ugotovi, da delodajalec ne spoštuje pravil, lahko inšpektorat delodajalca zoper delodajalca ukrepa bodisi z izdajo ureditvene odločbe, lahko pa seveda v prekrškovnem postopku z izrekom globe. Te se gibljejo od 3000 do 30000 evrov za delodajalca in od 500 do 2500 evrov za odgovorno osebo delodajalca. V povezavi s to tematiko je bilo od 1. januarja lani do današnjega dne ugotovljenih skupaj 18 kršitev. Samo v letošnjem letu je inšpektorat obravnaval že šest kršitev vezanih na pogoje nastanitev tujcev. V januarju je izdal tri ureditvene odločbe v zvezi z neprimernimi nastanitvenimi pogoji in začel dva postopka o prekršku. Lahko povem, da tudi v izpostavljenem primeru 11 Filipincev, ki so zaposleni v podjetju Arriva postopke vodijo inšpektorji sektorja za prednostno odzivanje, pri čemer zaradi interesa vodenja postopka o ugotovitvah v tem trenutku še ne moremo poročati. Inšpektorat je pristojen tudi za izvajanje nadzora nad določbami Zakona o urejanju trga dela. V zvezi s tem naj najprej izpostavim področje posredovanja dela delavcev uporabniku brez dovoljenja in vpisa v register pri ministrstvu, pristojnem za delo. V povezavi s tem smo lani ugotovili kršitve v 52 primerih. K temu lahko prištejemo še šest kršitev 169. člena Zakona o urejanju trga dela, ki so se nanašale na delodajalce s sedežem v drugi državi članici Evropske unije, ki so na območju Republike Slovenije opravljali dejavnost. Pri nadzorih določb Zakona o urejanju trga dela se srečujemo predvsem s problematiko nezakonitega posredovanja posojanja delovne sile. Pri tem velja opozoriti, da zakon pri definiciji posredovanja delovne sile navaja le zaposlene delavce, ne zajame pa primerov, ko gre za posredovanje študentov, delavcev po pogodbi civilnega prava in pa upokojencev. Ocenjujemo, žal, da je nezakonitega posojanja s strani delodajalcev, ki za to ne izpolnjujejo pogojev, veliko. Ugotavljanje elementov posredovanja delovne sile pa je zelo zahtevno. Udeleženci tovrstnega početja so postali previdni in poskušajo, vsaj formalno, v sklenjeni pogodbi prikazati, da gre za poslovno sodelovanje, čeprav se dejansko izvaja posredovanje delavcev. Veliko teh kršitev opažamo ravno v dejavnosti gradbeništva in pa torej drugih dejavnostih, kjer predvsem primanjkuje delovne sile.

Moram poudariti, da samo z inšpekcijskimi ukrepi stanja ne bo mogoče urediti. Pri izvajanju akcije v dejavnosti gradbeništva na inšpektoratu načrtujemo različne pristope in smo mnenja, da bi se veljalo prav v tej panogi posvetiti z namenom, da se z ustrezno zakonodajo bolje uredi to področje. Po našem mnenju bi bilo smiselno postaviti pravila, ko je na posameznem gradbišču večje število udeležencev gradnje. O tem, kakšni so med njimi odnosi, kdo nosi odgovornost, na kakšen način mora potekati sodelovanje naročnik, podizvajalec, koliko dolgo verigo podizvajalcev lahko dopustimo in druga odprta vprašanja.

Podobno se je prikrito nezakonito zagotavljanje dela delavcev uporabnikom razširilo na proizvodnjo, predelovalno dejavnost, skladiščno dejavnost, polnjenje polic v trgovskih centrih, gostinstvo in druge. Navedena praksa je seveda sporna, a žal zelo razširjena. Postopki v zvezi z dokazovanjem nezakonitosti posredovanja dela delavcev uporabniku so zelo zahtevni, saj je že prvi korak, to je neposredna zaznava nezakonitega opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev, uporabnikov na terenu, prav zaradi prikrivanja in lažnega prikazovanja dejanskega stanja tako s strani delodajalcev kot tudi delavcev, velikokrat onemogočena ali izjemno otežena. Nadzori so tako dolgotrajnejši, saj posredovalci na različne načine poskušajo prikriti elemente nezakonitega posredovanja. Delavce na primer razpršijo po celotni Sloveniji različnim uporabnikom, sklepajo najemne pogodbe za najem prostorov in delovne opreme, sklepajo navidezne pogodbe o poslovnem sodelovanju. Računi za opravljeno delo posredovanih delavcev se glasijo na plačilo navidezno opravljenih storitev ali celo plačilo blaga, dejansko pa gre za plačilo opravljenega dela posredovanih delavcev. Nezakonito zagotavljanje dela delavcev uporabnikov odkrivamo zlasti v usmerjenih akcijah nadzora, ko na deloviščih največkrat obravnavamo tujce, ki delajo v težkih pogojih dela in za nizko plačilo marsikdaj ne da bi sploh vedeli, kdo je dejansko njihov delodajalec.

V zvezi z dejavnostjo posredovanja delovne sile velja omeniti veliko število delodajalcev, ki so vpisani v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabnikov, kar pomeni, da imajo pravico zakonito opravljati to dejavnost. Seveda moramo med temi delodajalci potrebno ločiti prave agencije, ki pri svoji dejavnosti spoštujejo zakonske določbe, ki torej določajo pravila posojanja in pa tiste druge registrirane delodajalce, ki so dovoljenje in vpis v register opravili samo z namenom, da se formalno zadosti zakonu in inšpektorju za delo. Način dela sodelovanja med naročnikom in podizvajalcem pa poteka mimo zavezujočih zakonskih določb zakona o delovnih razmerjih in Zakona o urejanju trga dela, ki ureja posredovanje delavcev. Tovrstna praksa se torej, kot omenjeno, že največkrat pojavlja prav v dejavnosti gradbeništva in pa tudi kovinske industrije. Razlogov je več, eden je zagotovo finančni vidik, saj zakoniti način posredovanja delavcev za naročnika ne more biti cenejši, kot je njegov zaposleni delavec. Omeniti je potrebno tudi delodajalce, ki so vpisani v register, sodelovanje z naročnikom pa formalno opravljajo na dva načina: kot posredovanje delavcev in kot poslovno sodelovanje, dejansko pa ni razlike. Razlog je v tem, da zaposlujejo tujce, za katere so pridobili dovoljenje za zaposlitev, zato jih ne smejo posredovati uporabnikom. Smo mnenja, da je ena od možnih rešitev ta, da bi s spremembo zakonodaje omejili za delo agencije, da bi lahko opravljala samo dejavnost posredovanja, ne pa tudi poslovnega sodelovanja. Lahko poročamo tudi o posredovanju delavcev, ki ga izvajajo delodajalci s sedežem v Evropski uniji. Gre predvsem za pravne osebe, ki imajo sedež na Hrvaškem, obravnavali pa smo tudi delodajalce s sedežem na Portugalskem in Slovaškem. Po naših informacijah so namreč postopki zaposlitve delavcev tujcev na Hrvaškem mnogo enostavnejši in hitrejši kot v Sloveniji. V takih nadzorih se uporabljajo predvsem določbe Zakona o čezmejnem izvajanju storitev in pa tudi v povezavi z Zakonom o delovnih razmerjih in Zakonom o urejanju trga dela. Delodajalci s sedežem v Evropski uniji, ki želijo zakonito opravljati dejavnost zagotavljanja delavcev uporabniku, morajo biti vpisani v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb pri ministrstvu. Trenutno je po naših podatkih v evidenco vpisanih devet pravnih oseb s sedežem v Evropski uniji.

Zaradi povečanih migracijskih tokov in pomanjkanja delovne sile, vedno večji delež zaposlenih predstavljajo tuji delavci, predvsem torej državljani iz oddaljenih tretjih držav. Na podlagi teh naših ugotovitev iz inšpekcijskih nadzorov, naših podatkov in pa podatkov ter informacij drugih nadzornih organov in ostalih deležnikov s področja dela, bomo skladno s programskimi usmeritvami v letu 2025 posebno pozornost posvetili spoštovanju pravic delavcev tujcev iz tretjih držav, zato na inšpektoratu načrtujemo in že izvajamo nadzore, v katerih v katerih posebej preverjamo zagotavljanje pravic tem delavcem.

V zvezi z opravljanjem čezmejnih storitev bo pozornost posvečena tudi slovenskim delodajalcem, ki delavce napotujejo v države Evropske unije, vendar ne izpolnjujejo vseh pogojev za napotitev. Na tem segmentu nadgrajujemo sodelovanje tudi z Zavodom za zaposlovanje. Sicer na inšpektoratu že vrsto let ugotavljamo, da delodajalci, ki izvajajo posredovanje delavcev k uporabniku, pogosto ne izpolnjujejo zakonskih pogojev. Tako bomo v letošnjem letu v zvezi s problematiko delodajalcev, ki zagotavljajo delo delavcev uporabniku, opravili določeno število nadzorov pri delodajalcih, ki sicer izpolnjujejo zakonske pogoje za izvajanje te dejavnosti, torej imajo dovoljenje in so vpisani v register oziroma evidenco, vendar pri njenem izvajanju ne spoštujejo zakonskih določb, torej predvsem tistih, ki zahtevajo zagotavljanje enakih pravic napotenim delavcu, kot jih imajo delavci, zaposleni pri uporabniku. Na podlagi prijav delavcev, informacij, pridobljenih s strani sindikatov in drugih delavskih organizacij, ter podatkov o izdanih soglasjih za zaposlitev tujcev smo ocenili, da je dejavnosti prevoza treba posvetiti več pozornosti in tako lahko povem, da v letošnjem letu že teče usmerjena akcija na tem področju. Lahko tudi dodam, da se je v ta namen v začetku letošnjega leta usposabljalo več inšpektorjev za izvajanje nadzora nad delovnim časom z uporabo zapisovalne opreme, to je tahografi.

Zdaj, kar zadeva predlagana sklepa lahko glede prvega predlaganega sklepa, ki naj bi ga sprejel odbor povem, da smo konkretne predloge glede spremembe zakonodaje podajali in s tem že sodelovali z resornim ministrstvom. Ti naši predlogi bodo izpostavljeni tudi v poročilu o delu inšpektorata za preteklo leto, ki bo v kratkem objavljeno na naši spletni strani, zato vas ob tej priložnosti vljudno vabim k branju.

Glede drugega sklepa pa pojasnjujemo, da smo nadzor. Zaposlovanja in dela tujcev, nezakonitega posojanja delovne sile ter nadzor zagotavljanja dela delavcev uporabnikov že vključili v programske usmeritve. Torej za letošnje leto. O ugotovitvah bo mogoče poročati po zaključku akcije oziroma poostrenih nadzorov. Glede sistematičnega preverjanja poslovanja vseh gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s posredovanjem dela tujih delavcev, ki ga razumemo v smislu nadzora posrednikov, ki tujcev ne zaposlujejo, našim delodajalcem pa samo iščejo delavce, ki jih ti nato zaposlijo, svoje storitve pa zaračunavajo, pa moramo opozoriti na pristojnosti Inšpektorata za delo, ki jih pri tovrstnem načinu poslovanja nima, razen seveda v primeru, da ko zaznamo sum kaznivih dejanj ali prekrškov, o tem obvestimo pristojne organe. Hvala za pozornost.