Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 100. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljena na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 100. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 2. aprila 2025, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Prisotnih je 64 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za so glasovali vsi.)

Ugotavljam, da je dnevni red 100. izredne seje Državnega zbora določen.

Zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O DODATKU K POKOJNINI ZA IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU UMETNOSTI OZIROMA PREDLOGA ODLOKA O RAZPISU ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O DODATKU K POKOJNINI ZA IZJEMNE DOSEŽKE NA PODROČJU UMETNOSTI.

Slovenska demokratska stranka kot pobudnik zahteve je 31. marca 2025 vložila pisno zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

V zvezi s to zahtevo bomo obravnavali predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o navedenem zakonu, ki ga je pripravil in v obravnavo Državnemu zboru predložil Odbor za kulturo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka dajem besedo predstavnici predlagatelja, predsednici odbora, gospe Sari Žibret. Žibrat, se opravičujem.

Najlepša hvala.

Odbor za kulturo je na 34. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval zahtevo več kot 40 tisoč volivk in volivcev za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je Državni zbor sprejel 30. januarja 2025.

V predlogu delovnega gradiva, ki ga je za sejo odbora pripravil odbor, se predlagano vprašanje na referendumu glasi: ali ste za to, da se uveljavi Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 30. januarja 2025? Za dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, je predviden torek, 8. april 2025, za dan glasovanja pa nedelja, 11. maj 2025.

Predstavnik predlagatelja referenduma je uvodoma povedal, da se Poslanska skupina SDS strinja, da se referendum izvede na nedeljo, 11. maja 2025. V nadaljevanju je predstavil razloge iz zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, zaradi katerih je stranka odločila za odločanje volivcev na zakonodajnem referendumu. Predstavnik Ministrstva za kulturo je poudaril, da ministrstvo z zakonom ne uvaja novega privilegija, ampak ureja pravico, ki je bila uzakonjena leta 1974. Zakona kljub njegovi zastarelosti nobena slovenska vlada v obdobju po osamosvojitvi ni novelirala. Izpostavil je, da bo zakon omogočal transparentno, enakopravno, pravično in učinkovito podeljevanje pravice do dodatka k pokojnini. Za izjemne dosežke na področju umetnosti, saj vsebuje kriterije, na podlagi katerih se lahko uveljavi dodatek in v kakšni višini.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da je zahteva vložena s strani upravičenega predlagatelja, zahtevi so priloženi podpisi najmanj 40 tisoč volivcev na predpisanih obrazcih, kot to zahteva Ustava in zakon. Referendumsko vprašanje je oblikovano v skladu z zakonom in zahteva vsebuje vse druge predpisane podatke. Zaključila je, da zahteva izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje.

V razpravi so vsi razpravljavci podprli predlagan datum, s katerim začnejo teči roki za opravila, ki so potrebna za izvedbo referenduma, kot tudi datum glasovanja na referendumu. Odbor je na podlagi 169.a člena in 171. člena Poslovnika Državnega zbora na glasovanju sprejel besedilo predloga odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki za dan razpisa referenduma predlaga torek, 8. april in glasovanje na referendumu v nedeljo, 11. maja 2025. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja bo poteklo 33 dni, glasovanje pa bo torej izvedeno na 34. dan.

Hvala.

Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade doktor Asti Vrečko, ministrici za kulturo. Izvolite.

Lepo pozdravljeni, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Pred vami je zahteva za razpis zakonodajnega referenduma glede uveljavitve Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Referendumsko vprašanje volivce prevprašuje o njihovi podpori novemu zakonu, čeprav bi se moralo v resnici referendumsko vprašanje glasiti takole: ali se strinjate, da se izjemne pokojnine na področju kulture še naprej dodeljujejo po zakonu iz leta 1974? Kajti po zakonu, ki ne predvideva nikakršnih meril, po katerih naj bi se pravica vlagateljem dodeljevala, po zakonu, ki omogoča, da se izjemne pokojnine dodeljujejo po samovolji vsakokratnega ministra oziroma ministrice. Namreč novi predlagani zakon ne uvaja nikakršnih novih dodatkov, ponavljam, predlagani Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ne uvaja novih dodatkov ali dodatnih stroškov za državno blagajno. Uvaja pa seveda zgolj transparentne, pravične in enakopravne kriterije za podeljevanje pravice dodatka tistim upokojenim umetnikom in umetnicam, ki so s svojim odličnim delom dosegli izjemne dosežke in s tem doprinesli tudi k skupnemu dobremu vseh nas, ki prebivamo v Republiki Sloveniji. In to je tisto, o čemer se sprašujemo in očitno so transparentnost in enakopravni kriteriji problem za tiste, ki predlagajo referendum. Namreč zakon zgolj uvaja merila, ki jih je od vlade večkrat zahtevalo tudi Računsko sodišče, med drugim že leta 2009 in od takrat večkrat. Poleg tega novi zakon preprečuje prenos pravice do pokojnine na vdovce ali družinske člane, kar je sedaj omogočeno, torej na nek način celo lahko rečemo, da novi zakon predstavlja prihranke. Vse ostalo pa je zgolj stresno zavajanje javnosti, ki ga izvajajo predlagatelji referenduma, z namenom kulturnega boja in vojne po kulturi proti kulturi, umetnikom in umetnicam, in to tistim, ki so največ prinesli k ugledu in prepoznavnosti države in s svojim delom bogatijo naša življenja vse od rojstva pa do konca. Namreč med njimi so svetovno znani pisatelji, pesniki, ilustratorji, ilustratorice, avtorji in avtorice knjig za otroke, vrhunski glasbeniki, skladatelji, režiserji, igralci, filmski, televizijski, gledališki, priljubljeni baletni in operni umetniki, cenjeni slikarji, kiparji in vsi drugi kulturni delavci raznih drugih umetniških poklicev. Referendum bo državno blagajno stal 6,6 milijona evrov. Spoštovani in spoštovane, ponavljam, 6,6 milijona evrov - proti umetnikom, proti kulturi in proti Sloveniji. In to je že četrti referendum, ki ga je opozicija dala proti vladi. To je drugi referendum v tej državi v tem mandatu proti umetnosti in proti kulturi in proti stranki Levica. Brez veze, da se slepomišimo, gre točno za to, gre proti kulturi, umetnikom in umetnicam. Dodatki k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti bodo po novem zakonu dodeljeni prejemnikom Prešernove nagrade za življenjsko delo, to sta največ dve osebi letno, dodatno pa še tistim nekaterim redkim, ki so tekom svoje delovne dobe vplačevali vse prispevke v državno blagajno in v času svoje dolgoletne kariere prejeli nagrado Prešernovega sklada, državno najvišje zlato, državno odlikovanje in hkrati še eno izmed nagrad, praviloma za življenjsko delo, ki jih predpisuje zakon. Takih nagrajencev, ki so že dosegli upokojitveno starost in so celo življenje tudi vplačevali prispevke v državno blagajno je zelo malo, poleg dveh za življenjsko delo, predvidimo največ dva letno in to je izjemno malo. In zato vas seveda tukaj še enkrat ponavljam in naslavljam, da ne uvajamo novih dodatkov, gre zgolj za jasna merila in za zakon, ki je pravzaprav nadgrajuje zakon iz leta 1974. Hvala lepa.

Hvala.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Gospod Andrej Hoivik bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, izvolite.

Hvala lepa predsedujoči. Spoštovana ministrica doktorica Asta Vrečko, spoštovani kolegi in kolegice, državljani in državljanke. Še posebej lepo pozdravljam vse upokojence in upokojenke, ki danes zagotovo spremljajo to pomembno izredno sejo, stoto po vrsti.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se sprva iskreno zahvaljujemo več kot 47000 podpisnikom k ustavno zagotovljeni pravici do izvedbe zakonodajnega referenduma. Ker je v javnosti prišlo do velikih manipulacij s strani vladne koalicije in Vlade naj preberem 90. člen Ustave Republike Slovenije, ki govori o zakonodajnem referendumu, navajam: "Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj 40 tisoč volivcev. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev." 90. člen, spoštovane in spoštovani, spoštovane, spoštovana ministrica, 90. člen Ustave Republike Slovenije.

Z obravnavo in potrditvijo današnjega odloka bomo šli na ta referendum čez 37 dni, 11. maja 2025. O veljavnosti zakona ne bo več odločala vladna koalicija, torej politika, ki je že prevečkrat prikimala temu zakonu, to so poslanci Gibanja svobode, poslanci Socialnih demokratov in poslanci stranke Levica, temveč bodo o uveljavitvi tega zakona odločali državljani in državljanke.

V naši poslanski skupini se strinjamo, da se referendum izvede v nedeljo, 11. maja, in bomo zato danes soglasno podprli predlagan odlok. Referendumsko vprašanje, na katerega boste lahko odgovorili za ali sproti, bo sledeče, navajam: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. januarja 2025."

Naj ob tem navedem še par vsebinskih točk zakaj je več kot 47000 državljanov podpisalo zahtevo za naknadni zakonodajni referendum o tem zakonu. Prvič, dodatki bi se umetnikom izplačevali dodatno ob njihovi redni pokojnini. Za tiste, ki bi dobili dodatek v višini 100 odstotkov, bi bilo to v povprečju 2000 evrov mesečno, za tiste, ki bi prejeli dodatek v višini 50 odstotkov, pa povprečno 1000 evrov mesečno. Medtem se je vlada odločila, da bo s spremembami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju letos vse upokojence na svojo stran mamljivo privabila s 150 evri tako imenovanega zimskega letnega dodatka. Hkrati pa Vlada ne razjasni vseh dejstev, ki so, da je v letu 2025 z odločitvijo vlade povišala obvezen RTV prispevek, z novim zakonom se je povišal obvezni zdravstveni prispevek, za katerega je sprva vladajoča koalicija trdila, da ga ukinja. Nenazadnje pa bodo vsi upokojenci že čez tri mesece dobili za 1 odstotek nižje pokojnine, saj bodo primorani plačati nov davek za dolgotrajno oskrbo. Ob pokojnini 900 evrov, kolikor je bila lansko leto povprečna pokojnina, to pomeni, 15 evrov več pobranega RTV prispevka, 26 evrov višjega zdravstvenega obveznega prispevka in na letni ravni 108 evrov davka za dolgotrajno oskrbo. Torej 149 evrov manj zaradi vlade, hkrati pa ob velikih obljubah o zimskem dodatku le dodatnih 150 evrov zimskega dodatka. Vsak si lahko izračuna, da vam bo vlada častila pol kave, gledano na celotno leto. Sramotno in ponižujoče.

Drugič, Golobova vlada pri obravnavi Zakona o izjemnih pokojninah ni znala navesti niti dveh držav Evropske unije, ki bi imeli enak ali vsaj podoben sistem dodeljevanja takšnih dodatkov za vrhunske umetnike.

Tretjič. Po podatkih iz statističnega pregleda Zpiza je bilo za mesec december 2024 od skupno več kot 530 tisoč prejemnikov pokojnin. to je brez uživalcev sorazmernih delov ali delnih pokojnin, kar 309 tisoč 365 upokojencev, ki prejemajo pokojnino, ki je bila nižja od 900 teh 3 evrov, kar je bila takrat oziroma je bil takrat prag tveganja revščine. Hkrati pa imamo v Sloveniji danes skoraj 52 tisoč upokojencev, ki imajo pokojnino nižjo od 500 evrov. Torej dodatki med tisoč 200 evrov do 2 tisoč 400 evrov vsak mesec za manjšino, za umetnike, medtem ko več 100 tisoč upokojencev komaj preživi čez mesec, tudi po 40 letih delovne dobe, ki so si izplačevali to zagotovljeno pokojnino v Zavod za pokojninski in invalidski sklad.

Naj se ob tem odzovem na prej povedano stališče ministrice za kulturo. Revizijsko poročilo, ki je bilo omenjeno iz leta 2010 je Vladi naložilo naslednje, navajam: "Naj Vlada čim prej sprejme odločitev o predlogu novega zakona s področja izjemnih pokojnin oziroma in to je ključno, pristopi k spremembam obstoječega sistema priznanja in odmere izjemnih pokojnin." Če bi imela Vlada iskren namen urediti tudi te pokojnine za kulturnike, tudi za znanstvenike in nenazadnje tudi za športnike, ki imajo iz leta 2017 svoj zakon, bi pristopila k temu znotraj napovedovane pokojninske reforme. Ne. Vlada se je odločila za mikro zakon pred uveljavitvijo nove pokojninske reforme, ki je pogojena z nepovratnimi sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost. Dvojna merila, delitev upokojencev na prvo in drugorazredne. Zaradi vsega navedenega bomo v naši poslanski skupini in tudi stranki aktivno sodelovali v kampanji proti privilegijem in pozivali ljudi k udeležbi na tem pomembnem dnevu. prazniku demokracije, kjer se bomo skupaj, verjamem, zoperstavili višku arogance aktualne Golobove vlade. Hvala.

Hvala. Gospa Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nova Slovenija - Krščanski demokrati, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik, spoštovana ministrica, kolegi, kolegice. Zagotovo si ministrica za kulturo ni predstavljala tako močnega odziva državljank in državljanov na zakon, ki prinaša dodatke k pokojnini. Za izjemne dosežke na področju umetnosti in zbranih 47 tisoč podpisov pod zahtevo za zakonodajni referendum, ki bo 11. maja. Na tem mestu seveda nagovarjam državljanke in državljane, da se ga v čim večjem številu tudi udeležijo. Zakaj? Zakon prinaša na novo postavljena merila za podeljevanje tako imenovanih izjemnih pokojnin; prvo merilo predvideva sto odstotni dodatek za prejemnike Prešernove nagrade za življenjsko delo, drugo pa 50 odstotni dodatek umetnikom, ki so ob nagradi Prešernovega sklada prejeli še eno nagrado ali priznanje za izjemne dosežke. V številkah lahko govorimo o dodatku nekaj 100 evrov pa vse do tisoč 500 evrov. To je iz vidika financ lep dodatek, ki ga bi bil vesel v Sloveniji zagotovo marsikdo. Tudi učitelj, ki je 40 let svojega dela posvečal kulturi, vodil zbore, organiziral vse kulturne prireditve, pripravljal raznolik repertoar. Otrokom, 40 generacijam približeval kulturo in jih o kulturi tudi izobraževal. Investiral je ogromno svojega časa in denarja, to je bilo njegovo življenjsko delo. Po 40 letih mu pripada samo pokojnina, ki je upravičena le od vplačanih sredstev. Sprašujem se, ali obstaja možnost, ali ti izjemni posamezniki sploh lahko pridejo do teh dodatkov. Če ne, lahko upravičeno rečemo, da je teh res samo peščica. Vsi ostali pa razen kakšnih občinskih priznanj ali priznanj javnega sklada za kulturne dejavnosti, od tu dlje ne morejo. Zakon, o katerem je razpisan referendum, ki bo 11. maja letos, je zakon, ki poglablja delitve v družbi.

Predstavniki Državnega sveta so upravičeno imeli razlog za veto na zakon. Že od začetka obravnave zakona so jasno opozarjali, da zakon po eni strani zajema preširok seznam nacionalnih priznanj in nagrad, po drugi strani pa ne zajema vseh relevantnih priznanj in nagrad na širino področja umetnosti. Ne upošteva priznanja stanovskih društev, ne nagrad in priznanj celotnega dogajanja na področju umetnosti. Nekatere pa so, zanimivo, številčno neutemeljene, bolj zastopane kot ostale. Sporno za delitev dodatka je tudi državno odlikovanje, ki zaradi podeljevalca izstopa od ostalih predvidenih pogojev.

Če citiram besede nekdanjega ministra Jožefa Školča: "Ni vključenih nagrad za fotografijo, ne za scenografijo, ne za režijo, ne za to, kar sliši na ime jazz, rock, etno ali pa recimo narodnozabavne glasbe. Če boste šli gledat v seznam nagrajencev predsednika republike, boste videli, da se nagrajuje tudi na tem področju. To pomeni, da določen tip umetnikov preprosto ne bo imel naslova, s katerim bi lahko uveljavljal svojo pravico oziroma odličnost. Da ne govorimo potem še o teh mednarodnih, kjer če ni poskusa seznama, potem prihaja do neke precejšnje arbitrarnosti." (Konec citata.)

Torej, velik problem so tudi prosilci, ki že leta čakajo, da se jim razreši njihova vloga. Zakon predlaga, da se to razreši na način, da se bo upoštevalo pogoje, ki bodo definirani s tem zakonom. Ja, ta napoved arbitrarnosti je privedla državljanke in državljane do zakonodajnega referenduma.

V Novi Sloveniji bomo odlok o zakonodajnem referendumu podprli in aktivno sodelovali v referendumski kampanji. Referendum je najvišja oblika demokracije in / znak za konec razprave/ verjamem, da bodo državljani to pravico tudi odgovorno opravili.

Hvala.

Gospod Jonas Žnidaršič bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov, izvoli.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanke in poslanci!

V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo danes glasovali za razpis zakonodajnega referenduma. Saj spoštujemo voljo več kot 40 tisoč volivk in volivcev, ki so zbrali podpise za njegovo izvedbo. Pravica do zakonodajnega referenduma je temeljna pravica državljank in državljanov in eden ključnih mehanizmov neposredne demokracije.

V tem duhu bomo vedno zagovarjali možnost javnosti, da sodeluje pri sprejemanju pomembnih odločitev. a hkrati želimo danes jasno povedati, da smo zakon, v katerem, o katerem bo na referendumu odločalo ljudstvo, v naši poslanski skupini podprli. Gre za zakon, ki prvič po letu 1974 sistemsko ureja vprašanje priznanja dodatka k pokojnini za posameznike in posameznice z izjemnimi dosežki na področju umetnosti. To področje je bilo doslej neurejeno, pogosto prepuščeno netransparentnim in arbitrarno sprejetim odločitvam, nova ureditev pa prinaša jasna merila in javno določen seznam nagrad in priznanj, vezanih na dolgoletno tradicijo, ter natančne postopke, v katerih bo mogoče uveljavljati to pravico. Zakon ne uvaja privilegijev, kot zmotno in napačno trdijo predlagatelji referenduma, prav nasprotno, ukinja možnost arbitrarnega odločanja in vzpostavlja enaka merila za vse. Gre za zakon, ki uresničuje osnovna načela pravne države: preglednost, strokovnost, pravičnost in spoštovanje človekovega dostojanstva.

Spoštovane kolegice in kolegi. Kultura je tisti del družbenega življenja, ki ni le estetski ali simbolni, temveč globoko identitetni in povezovalni. Umetnost gradi našo skupno zgodbo, ustvarja prostor svobode, razmisleka in kritične misli. Umetniki s svojim delom ne ustvarjajo le zase, temveč za vse nas, oblikujejo našo kulturno krajino, sooblikujejo naš javni prostor, predstavljajo našo državo navzven. Socialni demokrati verjamemo, da si tisti posamezniki, ki so dosegli vrhunec ustvarjalnega dela, pogosto skozi več desetletij ustvarjalnega in družbeno angažiranega dela zaslužijo simbolno in finančno priznanje. Zneski, ki jih zakon predvideva, so zelo omejeni. V prvem letu gre za ocenjeno finančno posledico v višini 180 tisoč evrov, kar je sorazmerno in nikakor ne ogroža stabilnosti javnih financ. Nasprotovanje zakonu je pogosto obarvano ideološko in temelji na poenostavljenih in zavajajočih trditvah, medtem ko se zakon javno predstavlja kot mehanizem za ustvarjanje elitnih privilegijev. V resnici gre za odpravo privilegijev brez jasnih pravil, ki so doslej obstajala pod mizo, in za vzpostavitev transparentnega sistema, kjer bodo merila enaka za vse. Zato bomo Socialni demokrati v času referendumske kampanje zakon zagovarjali. Zagovarjali ga bomo kot zakon, ki krepi pravno državo, omogoča enako obravnavo, priznava simbolni pomen umetniškega dela in hkrati deluje skrajno odgovorno z vidika javnofinančne vzdržnosti. Umetnost ni strošek, je tisto, kar nas definira kot narod, kot skupnost, kot civilizacijo. Kultura ni odveč, temveč je temelj odprte in solidarne družbe - take, v kakršno verjamemo Socialni demokrati. In če želimo biti družba, ki ceni delo, ustvarjalnost, identiteto in kontinuiteto, potem je zakon, kot je ta, logičen in pravičen korak naprej. Spoštujemo odločitev ljudstva, a v tej razpravi želimo jasno in glasno povedati, kaj zakon prinaša, česa ne prinaša in zakaj ga bomo Socialni demokrati branili.

Hvala lepa.