Spoštovani gospe in gospodje, spoštovani poslanke in poslanci in vabljeni gostje! Lep dober dan vsem skupaj!

Pričenjamo z 41. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas o enem nadomestilu. In sicer, doktor Vida Čadonič Špelič nadomešča poslanca gospoda Janeza Ciglerja Kralja. S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo danih nobenih pobud za spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je dnevni red seje takšen, kot ste ga prejeli s samim sklicem seje.

Začenjamo s 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - IZPLAČEVANJE SREDSTEV ZA DELOVNO USPEŠNOST IZ NASLOVA POVEČANEGA OBSEGA DELA JAVNIM USLUŽBENCEM.

Poslanska skupina NSi je 26. marca na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi s predlogoma sklepov. Gradivo je tudi objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s samim sklicem seje. K točki dnevnega reda so bili vabljeni: doktor Vida Čadonič Špelič kot predstavnica predlagatelja, doktor Robert Golob: predsednik Vlade, gospod Klemen Boštjančič - minister za finance, ki se je opravičil -, magister Franc Props, minister za javno upravo, ki se seje ne more pač udeležiti, zaradi službene poti v tujini, potem Ministrstvo za finance - ob tem naj povem, da se je Ministrstvo za finance v celoti opravičilo današnje seje -, in Ministrstvo za javno upravo, ki pa je prisotno.

Torej, vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam!

Razpravo bomo opravili tako po običajnem, ustaljenem postopku, da najprej dobi besedo predlagatelj, v tem primeru Vida Čadonič Špelič, predlagateljica sklica nujne seje Komisije za nadzor javnih financ, nato vabljeni gostje in sledi razprava med poslankami in poslanci.

Tako da, uvodoma dajem besedo kolegici Čadonič Špelič.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi, posebno predstavniki Vlade!

Ker si želimo pravzaprav, da bi z današnjo sejo opozorili na nekatere anomalije, ki smo jih zaznali v Poslanski skupini Nove Slovenije in predvsem, da bi odpravili te anomalije, ki so neka vzporedna pot tako imenovani plačni reformi, ki je začela veljati s 1. januarjem letos in smo od nje vsi veliko pričakovali, posebno pa tisti, ki jim je bila namenjena: to se pravi, javni uslužbenci, predvsem tisti, ki so najnižje plačani, tako imenovana J skupina. Ta plačna reforma je tudi obetala, da bodo mladi rajši vstopali v javni sistem in da bodo predvsem zadovoljni tisti, ki delajo v deficitarnih poklicih, ki so danes že skoraj vsi, pa vseeno bi jih rada posebej izpostavila, tiste od katerih dela je dejansko odvisno življenje ljudi: to so medicinske sestre, to je negovalno osebje, po DSO-jih, to so tudi policisti in na drugi strani so to tudi učitelji. Nekako mediji poročajo, da vsi ti, katerim je namenjena bila ta reforma, niso zadovoljni. To je zaskrbljujoče in verjetno ste to zaznali tudi na matičnem ministrstvu. Navsezadnje so tudi že posamezni ministri, člani koalicije priznali, da bo treba plačno reformo pravzaprav reformirati, zato nas bo tudi zanimalo, kako to vidite na Ministrstvu za javno upravo? Navsezadnje smo kot poslanska skupina poleg tega sklica predlagali tudi nujni sklic Odbora za notranje zadeve, kjer bi radi obravnavali sistemsko to plačno reformo, ki izgleda, da ni uspela oziroma z njo za zdaj nihče ni zadovoljen. Imamo zelo konkretne primere, kjer so v javnosti se ljudje z imeni in priimki izpostavili kod je bila zaposlena v Domu starejših občanov v Kočevju, pa medicinska sestra v zdravstvenem domu v Kočevju, pa učitelji, pa policisti, pa tako naprej. Torej, dejansko vlada neko razočaranje. Po drugi strani pa smo ugotovili v Novi Sloveniji, da se je pod to Vlado, čeprav so ta inštrument uporabljale vse vlade pod to Vlado, instrument povečanja plačila za povečan obseg dela nekako močno, močno razrasel. Mediji so poročali, njim pa so odgovarjala posamezna ministrstva, zato sem prepričana, da so podatki, ki jih bom navedla dejansko resnični in ti podatki skrbijo. Namreč, na Ministrstvu za infrastrukturo naj bi novembra lani in tudi decembra naslednji mesec bilo 79,6 - moj kolega matematik Jože bi rekel, to se lahko že zaokroži na 80 procentov - zaposlenih naj bi dobivalo povečan obseg dela. Tudi na drugih ministrstvih, kot je Ministrstvo za znanost 62 procentov uradnikov; na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje 60 procentov uradnikov. To se pravi, na ostalih ministrstvih pa tam nekje do 30 procentov vseh zaposlenih naj bi dobivalo povečan obseg dela. In zdaj k bistvu: Kaj je povečan obseg dela in kdaj se ga naj izplača? In ker smo na Komisiji za nadzor javnih financ, od kod se vzame denar za izplačilo? Torej, povečan obseg dela je seveda nagrada za trenutno povečanje aktivnosti posameznega javnega uslužbenca, ki presegajo njegovo delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Povečan obseg dela mora začeti tako, da ga nadrejeni določi s sklepom, da določi točno katera dela se bodo delala, da se prej podpiše sporazum in da se vsak mesec poroča kaj je dotični javni uslužbenec opravil. In bojim se, da če na nekem ministrstvu 80 procentov vseh javnih uslužbencev dela to v skladu s pravili, potem drugih 30 ali pa 20 procentov se samo ukvarja z nadzorom upravičenosti tega opravljenega dela. Kar pomeni, da lahko pozabimo normalen delovnik, normalno plačo, tudi plačno reformo: vse se dogaja na izjemen način. Kako pa čuti to posamezni javni uslužbenec? Tako da dobi višjo plačo za 20 procentov, 10, 15, odvisno, kako se je njegov nadrejeni odločil. Torej, po domače povedano, gre za umetno povišanje plač. In od kod pa denar za te plače? Zakon jasno določa prejšnji in tudi sedanji, da je povečan obseg dela, tisto opravljeno delo, ki je opravljeno na mesto nekoga, ki je na bolniški za dlje časa ali je njegovo delovno mesto nezasedeno in vir sredstev za to izplačilo je ravno v istem namenu. Torej, če ga ni delavca več kot 30 dni v službi, itak seveda se mu ne izplačuje bolniška, ker izplačuje to zavod, to se pravi, tu ostane denar ali pa ostane denar pač iz nezasedene sistemizacije. In zdaj pač k bistvu. Sprašujem se, kako pod to vlado ministri menedžirajo z javnimi uslužbenci? Kaj za njih sploh pomeni sistemizacija? Ali to pomeni, da je 80 procentov delovnih mest nezasedenih – ne daj Bože, v to ne verjamem - ali to pomeni, da dobivajo povečan obseg dela pač ljudje, kot neko nagrado? Zdaj, ali je to nagrada, pripadnost kakšni politični stranki ali je pač to nagrada po kakšnem poznanstvu? Ampak, torej ne govorimo o parih ljudeh, govorimo o več kot polovici zaposlenih na določenem ministrstvu in to je sigurno anomalija. Na osnovi teh številk, ki jih zdaj tukaj vidim, to mora biti anomalija. In namen današnje seje je tudi pogovor z matičnim ministrstvom - Ministrstvom za javno upravo - ali so to zaznali, to anomalijo, kako jo komentirajo in kaj bodo naredili, da se dejansko ne ponavljajo te anomalije? Namreč, ni fer, da ne bo, izgleda, mi tem ljudem ne privoščimo denarja, seveda, če so si ga zaslužili. Ampak vsako delovno mesto ima svoj plačni razred. In takšne korekcije niso fer. Posebno pa niso fer, zaradi tega, ker ugotavljamo, da pa javni uslužbenci, zaposleni v javnih zavodih, ki nudijo ravno te storitve, o katerih sem prej govorila, kot so zdravstveni delavci, kot so negovalci v DSO pa niso deležni tega povečanega obsega dela. In če vprašam direktorje, zakaj pa ne, zato ker za to nimamo denarja. Zato, ker se tudi del plače, tako v DSO-jih kot na primer v vrtcih, dobi od denarja tistih, ki te usluge plačujejo. To so v DSO-jih varovanci in to so v vrtcih seveda starši. Torej, tam nimajo vreče brez dna kot jo očitno na ministrstvih, na ožjih ministrstvih, kjer dejansko delajo strogo uradniki imajo, zato se sprašujemo, od kod dobivajo ta denar, da lahko nemoteno svoje ljudi nagrajujejo? Na drugi strani pa direktorji, ki že vijejo roke, ker ni ljudi, ker ne morejo dobiti ljudi, ker enostavno so postelje prazne, ker je premalo ljudi, da bi opravljali nego pa ne morejo, nočejo, ne znajo, ne vem kaj od tega je res te korekcije uporabiti. Jaz sem prepričana, da je večina direktorjev takih, da točno ve, kateri delavec si zasluži povečan obseg dela in kateri ne, vprašanje je samo, ali mu to omogočajo nadrejeni in seveda, ali mu to omogočajo finance? Torej finance za javne uslužbence zaposlene na ministrstvu, se ve, je direktno proračun in direktno proračun vsakega matičnega ministrstva - mi vemo, kako se denar lahko znotraj proračuna preliva -, medtem ko denar za uslužbence, ki nudijo te življenjsko pomembne usluge, pa seveda ne gre iz proračuna - samo delno, večinoma pa morajo plačati ljudje - kar pomeni, da v kolikor bodo direktorji odobrili povečan obseg dela, bodo na drugi strani to morali javno povedati zavarovancem, - torej, morate plačati več. Najbrž je pa tukaj najboljše, da se ustavim, ker v današnjem času povečevati cene tem storitvam je zelo težko, kajti cene se že naj bi povečevale, zaradi plačne reforme, ki jo pač ljudje žal za zdaj ne čutijo v svojih žepih, da bi se pa povečevalo še zaradi povečanega obsega dela bi najbrž prišlo do revolucije. Zato smo sprejeli tudi te sklepe, kjer upamo, da bo Ministrstvo za javno upravo kot matično ministrstvo res pogledalo ali so ti javni uslužbenci upravičeni - jaz sem prepričana, da ne - in naj dejansko kot matično ministrstvo korigirajo, saj obstajajo navodila, kako se to dela. In po drugi strani pričakujem, da bodo ministrstva, ki so odgovorna za prej naštete poklice, pa tudi naredila vse, da bodo omogočila direktorjem, da bodo najbolj obremenjene in vitalne poklice v njihovih zavodih pravzaprav lahko nagradili takrat, ko delajo več in v to smer tudi so naši sklepi namenjeni. To se pravi, da se poroča, da se dejansko vidi, ali je Ministrstvo za javno upravo, kako je s sistemizacijo teh ministrstev, ali je realno narejena, ali so zasedeni ali je toliko bolniških? Tega nisem posebej omenila. Glejte, če je pa povečan obseg dela, zaradi bolniškega izpada, tako velik, potem je nekaj zelo narobe na teh ministrstvih, ker to ne more biti samo bolezen. To bi bil že po moje beg iz službe, ki pa je lahko samo posledica neke anomalije na tistem delovnem mestu. Se pravi, da s temi sklepi želimo, da se pravzaprav kot matično ministrstvo angažirate in ugotovite kaj se dejansko dogaja s sistemizacijami, kako so javni uslužbenci dejansko obremenjeni in na drugi strani apeliramo na druga ministrstva, eno od teh je med nami, da dejansko ugotovijo kaj se pa dogaja po zavodih in naredijo vse, da se ta nesrečna reforma plač v javnem sektorju bo dejansko poznala v žepih teh ljudi, ki delajo dopoldne, popoldne, ponoči, ob nedeljah in praznikih, da ne bodo odhajali iz teh delovnih mest, kjer bi lahko dejansko že prišlo do kolapsa teh sistemov. To se pravi, na eni strani smo pred kolapsom sistemov, ki so potrebni za vzdrževanje naših življenj. Na drugi strani si pa ali pa je omogočeno, ker sami uradniki se ne izplačujejo, je pa omogočeno uradnikom na ministrstvu, ki prenašajo papirje, pa da so za to delo bogato nagrajeni. Toliko za zdaj. Najlepša hvala, gospod predsednik.

Ja, najlepša hvala za vaš uvod.

Zdaj pa dam besedo naprej. In sicer, predstavnikom Vlade: tako da, izvolite, kar po vrsti prijavite se.

Hvala lepa. Zmanjšanje vpliva delovnih izkušenj na višino plač, kot je bila do sedaj in po drugi strani narediti in uvesti neke moderne sodobne sisteme nagrajevanja zaposlenih v javnem sektorju. Narediti tudi ustreznejša razmerja znotraj plačne lestvice in predvsem postaviti plačno lestvico na način, da ne bo nihče v svoji osnovni plači imel nižjo osnovno plačo kot je minimalna plača. To so bili cilji prenove plačnega sistema. Vzporedno so pa potekala pogajanja s sindikati javnega sektorja za spremembe vrednotenj delovnih mest v javnem sektorju, to se pravi za nove uvrstitve v plačne razrede, izhodiščne plačne razrede vseh delovnih mest in nazivov v javnem sektorju, tako bolj poznano oziroma večkrat omenjeno odpravo nesorazmerij med plačami in delovnimi mesti v javnem sektorju glede kar se tiče vrednotenja. Tako, da v bistvu vse kar prihaja sedaj s strani, moram reči, da posameznih skupin v javnem sektorju izkazano kot nezadovoljstvo, je v bistvu usmerjeno na ta bolj kot ne vrednotenja delovnih mest, se pravi, na ta pogajanja s sindikati v končni fazi iz pogajanja in dogovorjeno s sindikati javnega sektorja o novem vrednotenju delovnih mest v javnem sektorju.

Plačni sistem in nov zakon, vsi instituti, ki so s tem povezani in nova plačna lestvica pa je stvar v bistvu prenove oziroma spremembe ali reforme plačnega sistema. Seveda prihajajo v javnosti določena razočaranja, nestrinjanja, kritike z novo prejetimi plačami posamezne skupine zaposlenih v javnem sektorju. Kot smo omenili že v samem začetku, je v bistvu, so bila pričakovanja javnih uslužbencev različna. To, da nihče ni na uvrščen v osnovni plači pod minimalno plačo, seveda posamezniki lahko jemljejo tudi na način, ja, saj smo že do sedaj prejemali doplačila do minimalne plače, ampak to dejstvo pomeni mnogo več. Seveda vsi tisti, ki so na samem začetku in niso imeli napredovanj, se v tem trenutku bistveno samo izplačilo ni povečalo, ampak dejstvo pa je, da če je prej na primer, Posamezna najbolj enostavna pravila so bila vrednotena z osnovno plačo na 700, 800 evrov, so sedaj vrednotena na 1277 oziroma glede na to, da imamo v naslednji višji plačni razred 1290. In to je tudi osnova potem za vse dodatke, ki jih ti posamezniki prejemajo. Vsi tisti, ki pa so v sistemu že bili do sedaj in so prejemali minimalno plačo in vsako napredovanje je pomenilo, da so imeli enako osnovno izplačilo, dejstvo je, da se je samo ta razlika do minimalne plače nižala, pa v bistvu prejemajo bistveno več oziroma bodo prejeli, se pravi, vsa napredovanja. Stara, ki so jih bila in se jih ni upoštevala, in vsa nova, se jim bo bistveno povečalo pri njihovi osnovni plači in s tem bistveno povečevala osnova za dodatke. Tako da, če govorimo na primer o teh najbolj enostavnih opravilih, kot je na primer strežnica, bo že tista, ki je v bistvu imela pet razredov ali pa bo dosegla pet razredov, pridobila pri plači osnovnih 220 evrov. Se pravi, zdajle 100 evrov, pa potem še sto v drugi polovici letošnjega leta in tako naprej. Tisti, ki so v končnih razredih in so že dosegli deset napredovanj, bili prevedeni, tudi najbolj osnovna pravila, ki je bila sedaj ovrednotena v starem sistemu z 891 evri osnovne plače bo nova osnovna plača 1736 evrov, deset razredov, deset razredov so javni uslužbenci v starem sistemu po starem pravilu napredovanja dosegali tudi med 15 in 20 leti delovne dobe, se pravi, da so relativno hitro dosegali.

Glede na to, da imamo v sistemu 188 tisoč javnih uslužbencev, preko 5 tisoč različnih delovnih mest in tisoč različnih delodajalcev. Seveda je potrebno prisluhniti vsaki skupini, vsakemu posamezniku, ki izkazuje nezadovoljstvo z novo plačo. Moram povedati, da na primer včeraj smo prejeli ogorčeno pismo enega izmed zaposlenih s srednjo stopnjo izobrazbe, poslal nam je svojo novo pogodbo o zaposlitvi, kjer nas je spraševal, kako lahko trdimo, da nihče ne bo več prejemal doplačila do minimalne plače, če pa je bil on prisiljen pogodbo o zaposlitvi podpisati na način, da ima še vedno doplačila do minimalne plače. In ko sem šla sama pogledat to pogodbo, ki jo je priložil, je pogodba, ki govori o tem, da je njegovo delovno mesto na novo ovrednoteno z dvema plačnima razredoma napredovanj, ki jih je imel 1370 evrov, njegova končna plača, ki jo bo dosegel po koncu prehodnega obdobja, je 1600 evrov in gospod je tranše 100 evrov, 100 evrov in tako naprej razumel, da je to doplačilo do minimalne plače in se je razburjal, da še vedno je bil prisiljen podpisati pogodbo z doplačilom do minimalne plače, njegova plača je pa v tem trenutku s prvo tranšo 1300 in na koncu bo 1600 in še nekaj evrov. Se pravi, odzivi so zelo različni, tako kot so bili odzivi, ki so tudi izpostavljeni v tem vašem sklicu, povezani tudi z oddajo Tarča, ki je bila prihajali iz doma starejših občanov v Kočevju. Jaz osebno sem s to gospo tudi stopila v stik, ji povedala, da imamo v sistemu že podatke, ki jih je poslal v njihov dom v sistem za evidenco plač v javnem sektorju in da bomo natančno analizirali izplačila plač v tem domu v januarju in primerjali z decembrom. Na samem začetku moram povedati, da seveda v plačni sistem nov smo stopili s privedbo 1. 1. 2025. Ta prehod december na januar je vsako leto pomeni, da so plače, pa ne samo v javnem sektorju, tudi v zasebnem sektorju izplačila v januarju nižja kot decembra in to se je zgodilo tudi v tem domu starejših občanov, ko smo naredili natančno analizo med 91 zaposlenimi, jih je 57 dobilo višjo plačo, 30 in še nekaj nižje, celotno izplačilo končno. In ko smo analizirali, kaj se je zgodilo, je dejstvo, da decembra v javnem sektorju je še zadnja tranša redne delovne uspešnosti, ki se izplačuje trimesečno, se pravi, če se je izplačala decembra, naslednja tranša bo za marec, aprila. Dejavnosti, kjer je neenakomerni delovni čas in DSO so, ne delajo samo v redni dopoldanski čas, niti samo izmene, ampak imajo razporede, po zakonodaji je šest mesečno referenčno obdobje, kjer je treba viške ur iz razporeda referenčnega obdobja izplačati kot nadure. DSO je bilo izplačano izredno veliko število nadur v januarju za december izredno veliko, ko smo pogledali kdo je pa v januarju imel izplačano za januar sta bila samo dva, drugače je bilo pa čez 50 tistih, ki so prejemali tudi po več 100 evrov izplačil nadur. Tako da, ko vse to pogledaš, dejansko je bil tudi ta posebni projekt, ki se izpostavlja v področju sociale in zdravstva za plačno skupino J. Tukaj bi rada izrecno še enkrat poudarila, da noben tega projekta ni ukinil. Ta projekt je bil pred dvema letoma vzpostavljen že na samem začetku kot začasen do vstopa v nov plačni sistem, tako je bil že definiran in je bil namenjen nagrajevanju najnižje plačanih v zdravstvu in sociali iz plačne skupine J. v praksi tudi, kar smo videli v DSO Kočevje, je bil seveda namenjen, je bil izrecno se je nanašal na plačno skupino J, kar pomeni, da so tudi ljudje z visoko izobrazbo na podpornih službah to posebno delovno uspešnost iz projekta dobivali, če so jo dobivali te z visoko izobrazbo 200 pa več kot 200 evrov, ker tudi to so bili primeri, seveda prva tranša povišana 100 evrov, tega ni mogla pokriti, ampak dejstvo pa je, da ti zaposleni v plačni skupini J v zdravstvu in sociali so dejansko v okviru tega vladnega projekta dve leti prej prejemali to, kar so zdaj z novim vrednotenjem delovnih mest sistemsko dobili v novem plačnem sistemu in ta projekt je tekom pogajanj ves čas bil izpostavljen kot nekaj, kaj bodo pa ostali, ki so na podobnih situacijah pa sedaj prejeli, glede na to, da so ti posamezniki dve leti prej prejemali to. To ni bilo mišljeno kot nekaj, kar bo trajno, ampak za premostitev višjih plač v novem sistemu. Mi imamo povsem enaka delovna mesta kuharji, vzdrževalci, čistilci, tudi v drugih dejavnostih javnega sektorja s popolnoma enako plačo, kot so bili na področju vzgoje in izobraževanja v okviru državne uprave in spraševali so se, ja, mi imamo tudi take plače, mi pa nismo bili vključeni v ta projekt. Tudi iz teh subjektov na področju zdravstva in sociale so nas spraševali, kaj pa mi, kaj pa negovalec, kaj pa bolničar, kaj pa socialna oskrbovalka, kaj pa strežnica? Ona ni bila plačna skupina, J pa je imela enako pod minimalno plačo in tega v ta projekt ni bila vključena. Se pravi, ta projekt je povzročal, dobronamerno je bil sprejet, seveda so bile nizke plače, ampak v samem štartu kot začasna premostitev do novih plač, ki bodo sistemsko višje in bil je fokusiran na neko skupino zaposlenih, ki je v različnih drugih delih javnega sektorja ali celo v istem javnem zavodu povzročala težave. Strežnica je plačna skupina F enako dosti pod minimalno plačo bila, tudi bolničarji in vsi ostali, tako da v bistvu se jim ni nič ukinilo, samo v bistvu so s tem projektom dve leti prej prejemali to kar bodo sedaj dobili z višjimi plačami. Seveda, če je bilo to izplačilo zelo, zelo visoko. Sto 50, 200 evrov, prva tranša tega ni pokrila, druga bo pa zagotovo. In ni pravilen zaključek, da so v teh subjektih, kjer so imeli ta projekt, bili deležni povečanega obsega dela s potekom projekta, da ga nimajo več, drugje pa, da se še izplačuje ta povečan obseg dela, ki se izplačuje v celem javnem sektorju kot povečan obseg dela na podlagi zakona. Na podlagi prihrankov, ki jih imajo organi zaradi nezasedenih delovnih mest ali daljših bolniških odsotnosti ali porodniški, je povečan obseg dela, ki ima enako pravno podlago in se lahko izplačuje tako po ministrstvih, upravnih organih, v zdravstvu, v sociali, v šolstvu, kjerkoli in dejansko se tudi izplačuje. Zdaj, kako je s financiranjem in zagotavljanje sredstev v DSO jih bo kolega državni sekretar z Ministrstva za solidarno prihodnost pojasnil. Našla se je rešitev za letošnje leto, ker to ne sme biti razlog in ne more biti razlog, da bi se bil pritisk na višino oskrbnin, ker se po zakonu o 125. členu Zakona o dohodnini, ki je bil decembra dopolnjen, izrecno piše, da se vsa povečanja plač, tako zaradi novih kolektivnih pogodb, kot novega zakona, kot za zaposlovanje do doseganja normativov krije do v letošnjem letu, do konca leta iz proračuna za dolgotrajne oskrbe. Aha, dohodnine, Zakon o dohodnini, dohodnina sem rekla, stopetindvajseti člen Zakona o dolgotrajni oskrbi, se opravičujem, me je kolega opozoril, ja, tako bo kolega povedal, kako bo možno to financirati. Tako da, veste, saj v pred plačnem sistemu sta bila podobna projekta dva, eden je bil za plačno skupino J v zdravstvu, sociali, drugi je bil za zaposlene v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in oni so prišli, tudi, so se, samo preden so v bistvu dobili izplačilo prvih plač po novem sistemu veste, da so tudi pazniki se javili oziroma pravosodni policisti po novem in izrazili neko skrb in nezadovoljstvo kaj se bo zgodilo. In ko so dobili plače in videli, a ne, mi smo stopili v stik z upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in jih vprašali, kaj bo pomenil za vas ta konec tega projekta in povedali so, bil je nek projekt, dobili smo dodaten denar iz proračuna, ampak mi imamo toliko kadrovske podhranjenosti, toliko tudi bolniških odsotnosti, da bomo iz teh prihrankov lahko izplačevali pa ta redni povečan obseg dela in so ga nadomestili z rednim povečanim obsegom dela in zdaj ni zaslediti nekega nezadovoljstva med pravosodnimi policisti. Vi se spomnite stavke upravnih enot, a ne.

Veliko je bilo nezadovoljstva strank. Upravičeno, ker gre za storitve, ki jih dnevno potrebujemo. In takrat je bil sklenjen stavkovni sporazum, ki je situacijo rešil zgolj s tem, da se je ministrstvo, naše, aktivno vključilo. Ker očitno posamezni načelniki in različni načelniki več upravnih enot niso med seboj našli nekega skupnega jezika, da bi podobno zadeve urejali, da smo se s stavkovnim sporazumom in na podlagi njega sklenjenega posebnega dogovora dogovorili, kako se bo ta redni povečan obseg dela, oni niso imeli posebnega projekta, delil. In so se našli vsi, ugotovili vse. Koliko je prihrankov zaradi bolnišk, daljših bolnišk, praznih delovnih mest po kadrovskem načrtu, ne po sistemizaciji, po kadrovskem načrtu, ki je del proračuna in zdaj sredstva v kadrovskem za delovno mesto. v kadrovskem načrtu naj bi zagotovili tudi sredstva, sistemizacije so lahko res zelo napihnjene, kadrovski načrt ga pa vlada sprejme in predloži proračunu in smo se dogovorili za delitev teh sredstev in vse upravne enote, pač vidite, da ni nekih odzivov. Se pravi, se da z menedžiranjem ukrepov nagrajevanja, ki jih da plačni sistem, poskrbeti za te ljudi in nekako ustrezno porazdeliti te možnosti, ki jih zakon ima tudi za vse zaposlene. Kar se tiče povečanega obsega dela, bom mogoče se zdaj na to naslovila, v bistvu iz samega sklica, kot sem rekla, mogoče dva ne popolnoma pravilna zaključka. Eden je ta, da z ukinitvijo projekta posebnega, ki je bil za zdravstvo in socialo za plačno skupino J, se je s tem ta možnost povečanega obsega dela ukinila, na ministrstvih še vedno obstaja. Kot sem rekla, ta redni povečan obseg dela, ki pomeni razdelitev prihrankov med tiste, ki pač so, namesto tistih, ki jih ni, bodisi da so dolgotrajno odsotni ali pa so prazne kvote glede na potrebe, obstaja v celem javnem sektorju. In drug napačen zaključek je, da če je 60 procentov dobilo povečan obseg dela, to pomeni, da je 60 procentov bilo odsotnih javnih uslužbencev. Zdaj, če je maksimalno možno dati 20 procentov, pa vsi nimajo maksimuma, v bistvu že enega odsotnega na račun ene plače, enega odsotnost in najmanj pet ljudi lahko dobi povečan obseg dela. Zdaj pa tu ni maksimum skozi, se pravi je to, lahko rečemo, povprečje tam osem, devet, tudi deset, če je povprečje 10 procentov. Se pravi ena s številom odsotnih pa s številom prejemnikov povečanega obsega dela pač ne gre.

Zdaj v javnosti seveda, ker so tudi novinarji in tudi sindikati določali, sprožili ta povečan obseg dela, so bili pač posredovani podatki, tako kot so jih izplačevalci poročali v informacijski sistem, ki ga imamo na Ministrstvu za javno upravo brez seveda vseh osebnih podatkov, povezanih s to, da lahko spremljamo izplačila plač pred reformo v lanskem letu. Zdaj, če želimo povezati s tem, kaj se dogaja v okviru novega, spremenjenega, moderniziranega, posodobljenega plačnega sistema od 1. 1. 2025 naprej smo mi šli pogledat izplačila za januar, ki jih že imamo v sistemu, morda manjka ene pet, so rekli, do največ deset izplačevalcev še ni posredovalo podatkov in so dobili opomin, da morajo. Ampak za sam občutek, če zanemarimo med tisoč delodajalci teh deset, pa podatki kažejo, mi smo naredili analizo po plačnih skupinah. Se pravi izplačila povečanega obsega dela za januar 2025, izplačila v februarju, prva izplačila po novem, da v bistvu, če pogledamo uradnike, plačno skupino C v državni upravi, v upravah pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti, ki so skupaj v plačni skupini, gre za 25 procentov zaposlenih, je dobilo različno višino, različno. Ti strokovno tehnični delavci v okviru uprave 31 procentov zaposlenih. Tudi če pogledamo plačno skupino F, to je sociala, strokovni delavci v plačni skupini F 16 procentov zaposlenih dobilo povečan obseg dela, ko je projekt že prenehal veljati. Medtem ko strokovni sodelavci 14, strokovni, strokovno tehnični delavci v plačni skupini F 22 in tako dalje. Se pravi, gre za podatek o obsegu izplačila povečanega obsega dela po novem, ki kaže na to, malo več, veliko več je na primer v policiji, v policiji veste, da je kadrovski načrt zelo nizek in imajo že s sindikati dolgo časa dogovorjen sistem, kako se izplačuje zaradi te kadrovske podhranjenosti povečan obseg dela zgolj na lokalni in regionalni ravni. Na državni ravni generalni policijski urad ni deležen tega. Tam je še vedno 63 procentov policistov, ampak gre res za zelo različne procente prejemalo ta dodatek. To se pravi, da mi spremljamo, kako se dogaja v januarju, kot sem rekla, so podatki o obsegu izplačil, takšni, kot sem jih zdaj povedala, lahko vam jih tudi posredujemo potem. Sistem izplačila povečanega obsega dela in na splošno delovne uspešnosti pa bo v letošnjem letu potekal še po starem sistemu. Namreč, dogovorili smo se, da je treba sprejeti kriterije in merila na ravni kolektivne pogodbe za vse dejavnosti. Znotraj dejavnosti bo lahko skupina delovnih mest, cela dejavnost za delitev delovne uspešnosti, ki bo po novem združena. Ta povečan obseg dela in tista redna delovna uspešnost, ki pa zahteva dodatna sredstva, zdaj je bilo 2 procenta, ta 2 procenta se bodo postopno zviševala na 3 procente. In glede na to, da gre za dosti zahtevno materijo delitve variabilnega dela plače, ne po posameznih, zlasti v posameznih delih javnega sektorja smo ugotovili, da ne bomo uspeli pravočasno dogovoriti kriterije in merila, zato smo se dogovorili, da letošnje leto še poteka delitev delovne uspešnosti po starem, od prvega 1. 1. 2026, po novem, kot sem rekla, združena skupaj. Mi smo, hočem reči, sistem bo, pa sedaj predvideva, da je potrebno, ki se uporablja. Še letos za vsako ugotovitev potrebe po dodatni delovni uspešnosti za povečanega obsega dela skleniti pisni dogovor, kjer se javni uslužbenci ta tren izrecno dogovorita, katere so tiste naloge, ki povzročajo njemu povečan obseg dela, bodisi v okviru rednega delovnega časa bodisi tudi upravljanje preko časa. In potem zahteva vsak mesec, da javni uslužbenec da poročilo, kaj je naredil in na osnovi tega poročila se mesečno potem določa izplačilo, višina procenta. Dogovor ni nujno, da je mesečen, lahko je tudi za neko daljše časovno obdobje, če gre za neko daljšo aktivnost. Se pravi, da vsa ta izplačila mi sicer, kot mu jih ne vidimo, vidimo izplačila v evidenci plač, a ne, mora pa vsak organ pri sebi imeti vsa te dogovore, poročila in potem sklepe, s katerimi se določi višina izplačila. Tako da to je možno vse predložiti, tudi kadar gre Inšpektorat za javni sektor v inšpekcije in to gleda, zahteva vse te dogovore, poročila, sklepe.

Sredstva, kot izhaja iz tega, se pravi, gre za prihranke, nova povečan obseg dela novih sredstev ne zahteva, ker so to prihranki iz porodnišk, kjer izplačuje za čas porodniške centre za socialno delo, porodniško iz dolgotrajnih bolniški, je omenila že gospa poslanka Čadonič Špelič, iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje in prazna delovna mesta v kadrovskem načrtu, ne v sistemizaciji, kadrovski načrt je pač podlaga za planiranje sredstev za plače.

Da ne bom predolga, vam bom potem rajši odgovorila na kakšno vprašanje. Bi morda zdaj še kolega državnega sekretarja Omladiča, če dovolite, da bo povedal, kako je s tem financiranjem in z ukrepi, ki jih v okviru DSOJO-jev ministrstvo koordinira in jih ozavešča. Rada bi pa samo še to rekla. Mi smo šli v plačni sistem s prevedbo iz starega v nov sistem. To je dosti kompleksna materija, dosti zahtevna operacija. Jaz, koliko, jaz osebno, koliko sem bila vesela tam v sredini novembra, da smo se uspeli dogovoriti, sem bila naslednjo sekundo zelo zaskrbljena, kako bomo uspeli do prvega 1. 1. 2025 spraviti ta nov sistem v življenje. Bilo je malo časa, mesec in pol, vmes še praznične dni in mi je bilo žal tudi vseh sodelavcev, ne samo na ministrstvih, v vseh subjektih javnega sektorja, ki so bili postavljeni pod to skrb, da bodo prazniki bili delavni. Mi smo jim rekli, saj v bistvu mi rabimo vse akte, od sistemizacije novih do novih pogodb o zaposlitvi pripraviti pravočasno, tako da bo januarska izplačana po novem. Tako da smo vse subjekte malo potolažili, pa ni treba ravno čez praznike delati, dajte si oddahniti, pripravite se, preštudirajte nove zadeve, vsa naša navodila, poglejte, vse usmeritve, ki smo jih dali, aplikacijo, enoten informacijski sistem smo na meji naredili, ne za cele pogodbe, ampak za privedbo iz starega v nov plačni razred in se je to dogajalo v glavnem po praznikih, januarja. Vesela sem tudi, vidite, da tudi v sredstvih javnega obveščanja ni bilo to, da smo kakšen subjekt javnega sektorja, jih je pa tisoč, pustili na cedilu. Da ni vedel, kako narediti, da niso bile pravočasno izplačane plače po novem. V najskrajnejšem primeru bi lahko tudi dobil še kdo po starem in poračun za nazaj. Informacije o tem, da se je to kaj zgodilo, ni. Bilo. Pa imamo subjekte, ki imajo tudi več tisoč zaposlenih. Tudi tam, kjer imajo več tisoč zaposlenih, so naši sodelavci šli osebno v njihove kadrovske službe in z njimi cele dneve sedeli in odgovarjali na vprašanja in pomagali. Tisto, kar želim povedati, je eno. Prva faza je bila prevedba iz starega v nov sistem. Sedaj je pa druga faza in tudi že dobivamo vprašanja, dajemo usmeritve. To pa je, da se uporabijo za potrebe določitve tudi boljšega nagrajevanja vsi inštituti, ki jih nov zakon predvideva, nov plačni sistem. Da se lahko tudi spregled izobrazbe naredi, da se lahko javne uslužbence tudi v višje plačne razrede da, da se v končni fazi tudi po novem pogleda v zvezi s tem povečanje obsega dela, ali so kakšni dodatni viri določeni, kako to poteka. Skratka, gre za napredovanje, smo imeli do sedaj enkrat na leto, zdaj imamo dvakrat na leto bližje za prvi rok junija, ko bo možno napredovati za te, ki so malo izkušenj, imajo ali pa sploh še niso nič napredovali. Celo skrajšano napredovalno obdobje iz treh na dve leti za prva tri napredovanja. In se že množično pripravljajo, ko dobivamo vprašanje, kako bodo ta napredovanja januarja, junija izvedli. Se pravi, zdaj gre pa že ta druga faza notri, kjer delodajalci imajo možnost, da pogledajo, katere inštrumente za boljše nagrajevanje imajo na voljo in začnejo tudi uporabljati.

In zaključila bom s tem. Veliko kritik starega plačnega sistema je bil sistem, je tako tog vse je predpisano. Saj jaz kot predstojnik praktično ne morem nič narediti, ker samo nekaj izračunamo in pade ven plačni razred in to je to. Pravila so stroga. Sedaj so inštrumenti, ki predstojniku omogočajo, ampak je pa treba zdaj s temi plačami upravljati. Upravljanje pomeni, da narediš pregled med zaposlenimi, da ugotoviš, kaj lahko ta bo napredoval, pospešeno ima kvoto, lahko dam v višje plačne razrede. Ob zaposlitvi za novo zaposlene se ga lahko brez kakršnegakoli soglasja posameznika uvrsti v takšen razred glede na delovne izkušnje, kot bi ga dosegel, če bi te delovne izkušnje dobival, v javnem sektorju je napredoval. In jaz samo upam in si srčno želim in verjamem v naše delodajalce, ker skupaj z možnostjo odločanja in uporabe različnih inštrumentov pri različnih javnih uslužbencih za dvig plač, za boljše vrednotenje delovnega mesta. S to možnostjo in s to priložnostjo za odločanje seveda pride skupaj tudi potem malo višja odgovornost za te plače in jaz sem prepričana, da so naši delodajalci to odgovornost tudi pripravljeni sprejeti. Tako da, jaz bi zaključila. Če dovolite, zdaj za DSO bi samo kolega Omladič pojasnil, kako delajo z njimi tako kar se tiče plač, kot financira v letošnjem letu.

Ja, najlepša hvala.

Gospod državni sekretar, izvolite, beseda je vaša. Samo malce krajše bi prosil, ker je bila že državna sekretarka vaša kolegica, mislim da, kar obširna. Hvala. Saj veste, da nas pa zanima to…

Bom poskušal biti kar se da kratek…

…kar je bilo že v medijih, so žal žalostne zgodbe.

Najlepša hvala.

Naš resor za solidarno prihodnost sicer ni bil vabljen na to sejo, sem se pa z veseljem odzval povabilu kolegice iz MJU, kot ste rekli, gospod predsedujoči ravno tudi zato, ker je v medijih precej izpostavljeno področje domov za starejše.

Tisto, kar je bilo rečeno, je vprašanje, iz kje se bodo financirali stroški dela, povečani stroški dela iz plačne reforme, ki nastopajo in na kakšen način bodo lahko zavodi to uporabljali. Če dovolite, bi vseeno samo v enem stavku, eno malo širše ozadje, ker ga je potrebno dati. Namreč, desetletja v Sloveniji. sistem dolgotrajne oskrbe, sistem domov za starejše se je financiral iz žepov uporabnikov. Torej, vse plače, vsako povečanje plač, vse je neposredno bilo obremenjeno iz oskrbnin, ki so jih plačevali ljudje in te oskrbnine, kot veste, so zelo visoke. In še več, čim večjo oskrbo potrebujete. Tam, višje so. Torej tisti, ki potrebujejo več pomoči mora plačati večjo oskrbnino. To je neko stanje, ki je, to smo pa spoznali v zadnjem času, nevzdržno. Zato smo sprejeli Zakon o dolgotrajni oskrbi, zato smo se odločili za to veliko reformo dolgotrajne oskrbe, ki bo na podlagi trdnega finančnega vira, ki je pač prispevek za dolgotrajno oskrbo omogočila, da bodo od konca letošnjega leta, od decembra letošnjega leta pravzaprav oskrbnine v domovih za starejše v največjem delu, v vsem tistem oskrbnem delu pravzaprav financirane s strani države, to pomeni iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. In to pomeni od decembra letošnjega leta bodo vsi stroški dela, ki nastopajo za oskrbo v domovih za starejše financirani iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Zdaj pa je seveda tukaj vprašanje, kaj pa do decembra, kaj pa do decembra. To je pač nekaj, o čemer smo se tekom pogajanj tudi veliko pogovarjali, ker tukaj so vrtci, domovi za starejše, so ti posebni primer. Zatečeno stanje tega pravzaprav načina financiranja, kot rečeno, ki ga spreminjamo z Zakonom o dolgotrajni oskrbi. Ampak takrat smo se oziroma ste se tudi poslanci pravzaprav modro odločili in ste podprli decembra leta 2024 spremembo Zakona o dolgotrajni oskrbi, spremembo 125. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi, kjer smo, kot rečeno, decembra lansko leto tik pred uveljavitvijo reforme zapisali - to je v 125. členu Zakona o dolgotrajni oskrbi -, da se izvajalcem socialno varstvene storitve, institucionalnega varstva starejših in institucionalnega varstva za odrasle in tako naprej, do 30. novembra leta 2025 zagotavljajo sredstva za sofinanciranje dodatnih stroškov dela, ki so posledica aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter od 1. januarja 2025 dodatnih stroškov dela, ki so posledica uveljavitve zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju ter kolektivne pogodbe za javni sektor, zneska h kolektivni pogodbi in dodatnih kadrov v skladu s pravilnikom, ki ureja standarde in normative socialno varstvenih storitev. In to je potem še v naslednjem odstavku, velja tudi za izvajalce pomoči na domu, ne. Zakaj, zakaj, še enkrat, zakaj do 30. novembra, ker decembra pa začne veljati nov način financiranja iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki bo to, bi rekel, v celoti pokril. No, ta stopetindvajseti člen je točno tisti inštrument, ki bo omogočil vodstvom, zavodov, da bodo vse povečane obsege dela, tudi tiste povečane obseg dela, ki nastajajo zaradi naše kadrovske stiske, zato ker je pač premalo ljudi dela v domovih in mora pravzaprav zaposlena narediti več dela, kakor bi po standardih in normativih določalo. Za to je treba nagraditi, ne nagraditi, ni to dober izraz. Se pravi, plačati za to povečan obseg dela in te stroški ne bodo šli iz povečanja oskrbnin, ampak jih bo financiral proračun Republike Slovenije na podlagi tega 125. člena, ki ste ga poslanci sprejeli decembra lani. Zdaj, tehnično, kako bo to izvedeno oziroma kako se to izvaja? Mi smo seveda tako s skupnostjo socialnih zavodov smo to že, minister neposredno z njimi komuniciral navodila za 22. člen, ki te inštrumente pač plačnega zakona v bistvu opredeljuje, smo že distribuirali z zavodom, hkrati smo se pa z Ministrstvom za javno upravo pravzaprav zelo podrobno posvetovali. In zdaj, še preden bo do teh izplačil prve tranše prišlo, bodo dobili še pisno vsi direktorji zavodov, kot rečeno, navodila usklajena z MUJ, točno na kakšen način lahko oni koristijo inštrumente, ki jih omogoča 125. člen. In mi bomo seveda, tukaj bo treba, veste, da ministrstvo pravzaprav je odgovorno za poslovanje zavodov, ni pa mikro menedžer zavodov. To pomeni, mi bomo izredno intenzivno sodelovali z direktorji, na vsa vprašanja odgovarjali, hkrati pa jih spodbujali in na nek način od njih tudi pričakovali, da bodo dejansko vse te inštrumente novega plačnega zakona uporabili. Kajti ti inštrumenti novega plačnega zakona so tista novost, ki bo omogočila to, bi rekel, povišanje plač zaradi povečanega obsega dela, zaradi pač določenih korekcij, ki jih bo z izrednimi napredovanji mogoče ustvariti in tako naprej. Hvala.

Ja, ima še kdo zdaj za besedo, od vabljenih gostov želi ne? To je zdaj na koncu, kar je dejal državni sekretar, je zelo zanimivo. Se pravi, vodstvo zavodov naj uporabi inštrumente, ki jih ima na voljo. Torej čudno.

Gospa Čadonič Špelič kot predlagateljica, izvolite.

Jaz bi se rada odzvala na vaše odgovore. Prvo, ugotavljam, da je razprava v pravem času, zaradi tega, ker smo skupaj najbrž ugotovili, pa tudi javnost in vidite, da nas nekateri direktorji javnih zavodov, posebno DSO-jev, verjetno tudi direktno gledajo, razprava je v pravem času in je pravilna. Hvala, da ste prišli.

Začela bi morda odzadaj o povečanem obsegu dela in možnosti izplačila v DSO-jih tam, kjer je zdaj kriza res velika in bi lahko rekli, da že gori voda, gori. Po mojih podatkih direktorji za zdaj še nimajo navodil v tem smislu, kot ste vi povedali, gospod državni sekretar. Zato vas prosim tukaj pred slovensko javnostjo, kajti strinjam se s tem, kar ste povedali, da direktorjem daste na eni strani orodje, da ocenijo svoje delavce in tiste, ki jih njihovi oskrbovalci rabijo, tudi plačajo, da jim jasno poveste, kakšna pa je procedura in da jim seveda v navodilu s podpisom ministra zagotavljate, da bodo ta sredstva plačana iz proračuna. Kajti, vi veste, da za razliko od ministrov imajo direktorji svete zavodov kateri morajo poročati in imajo vsak od direktorjev svoje matično ministrstvo. V tem primeru se pač pogovarjamo o Ministrstvu za dolgotrajno oskrbo in je prav, da stojite za njimi, da z njimi komunicirate in da ji dajete jasna navodila. Kajti, mi smo že v aprilu in dejansko so direktorji v stiski, pravzaprav, kako zadržati delavca, ki ga nujno potrebujejo, ne oni kot direktorji, ampak njihovi varovanci, direktorji pa čutijo veliko odgovornost in si želijo nekaj narediti in tukaj jim moramo pomagati in prvi ste vi na vrsti, da jim pomagate. Kajti, ta plačna reforma res ni naredila tistega, kar so si ljudje predstavljali. Morda tudi zaradi tega, ker je bilo veliko obljubljenega realnost pa je drugačna. In to realnost zdaj živimo in jo moramo živi in zdravi, kolikor se da tudi preživeti, dokler vsa plačna reforma ne bo implementirana. In gospa državna sekretarka je lepo povedala, v letošnjem letu se bo povečan obseg izplačeval še po starem sistemu. Normalno, kajti v tako velikem sistemu, kot je 188 tisoč različnih javnih uslužbencev, je s čarobno palčko z enim datumom težko stvari implementirati.

In zdaj pa k povečanemu obsegu dela, kjer tudi vidim, da je državna sekretarka dejansko potrdila temu, kar smo mi tukaj zapisali. Da ima povečan obseg dela limite in ti limiti so v številu nezasedenih delovnih mest iz kadrovskega potrjenega načrta odsotnih bolniških in na drugi strani tudi zagotovljenega denarja. In ker se bo ta sistem uporabljal še v letošnjem letu, pričakujem in prosim, tukaj pa vas, ki ste matično ministrstvo, da ugotovite, če ne na glas, bom jaz namesto vas ugotovila, da je bilo v preteklem letu ta inštrument lahko zlorabiti. Kajti, ne mi reči, da je 80 procentov ljudi na nekem ministrstvu upravičeno do povečanega obsega dela po sistemu, ki ga ne bom več ponavljala in je državna sekretarka povedala, da je pravilen. To se pravi, povečan obseg dela na ministrstvih, to se pravi, tam, kjer se prenašajo papirji, ne neguje ljudi - to je zame velika razlika - odrejajo ministri. Zato bi jaz rada javno ugotovila, da so ministri te vlade dejansko kršili zakon oziroma zlorabljali ta sistem, iz katerega so pravzaprav naredili paralelno plačno reformo. Zdaj je samo vprašanje, ali so to naredili, zaradi političnih nagrad, ker jaz moram javno povedati, da so največ po kabinetih ljudje dobivali povečan obseg dela in tam seveda zakon omogoča, da so to politično lojalni ljudje, ampak v kabinetih za Boga ni 80 procentov ljudi. Potem jaz lahko samo ugotavljam, da nekdo ne zna ali pa noče menedžerirati z javnimi uslužbenci. Mislim, da se tukaj s predstavniki MJU strinjamo. Zdaj, kako boste vi za nazaj uredili z vašimi ministri, ne vemo. Ministri si seveda so to dovolili, verjetno zato, ker jim predsednik vlade krije hrbet ali pa tega sploh ni vedel, vi na MJU bi pa morali vedeti, medtem ko tistim direktorjem, o katerih sem pa prej govorila, pa nisem prepričana, da jim boste krili hrbte. Če so prav delali, pričakujem, da jih boste, če pa niso, jih pa morate korigirati. Zato si želim, da bi vsaj v tem letošnjem letu, ki bo uporabljal enak sistem, dejansko ta povečan obseg dela dobili samo tisti, ki si to zaslužijo v skladu z zakonodajo. Ker drugače bomo rekli, da gre za zlorabo instituta in če pa ministri ne daj bože kaj zlorabijo, potem je to že politična zloraba in tega si seveda pri nas ne želimo. Namen našega sklica je bil, da vas opozorimo na anomalije in da te anomalije tudi odpravite na eni strani. In na drugi strani, da se res posvetite ljudem, od katerih dela je pravzaprav odvisno življenje naših državljank in državljanov. Na koncu pa seveda hvala za vašo iskrenost in vse povedano. Hvala.