Začenjam 34. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega Damijan Zrim. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Branko Zlobko, ki nadomešča kolega Roberta Janeva, Jožef Jelen, ki nadomešča kolega Tomaža Lisca in Andreja Kert, ki nadomešča kolegico Vero Granfol.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: škodljivost predlaganih sprememb poklicne mature. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO dnevnega reda, ki jo bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost in mladino z dne 14. marec letos, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Dodatno smo z dne 27. marca letos prejeli še pismo predsednice državne komisije za splošno maturo doktorice Marine Tavčar Krajnc s priponkama ter včeraj še pismo gospe Irene Posavec. Tudi to gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica. Jaz ne bom brala tega, dodatno pa so bili vabljeni, še preberem. Jaz mislim, ni treba, da preberem, ne bom brala, kdo, koga smo vabili, itak boste razpravljali in boste se takrat predstavili, tako da bomo vedeli, kdo ste tukaj.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Predstavnico predlagatelja prosim za dopolnilno obrazložitev zahteve, besedo verjetno v imenu poslanske skupine SDS bo zadevo predstavila kolegica Alenka Helbl, izvoli, Alenka.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Spoštovani kolegi poslanci, spoštovani gostje, spoštovani minister. Hvala vam vsem, ki ste se odzvali vabilu, hvala za vaš odziv, za vašo prisotnost danes in pripravljenost tudi korektno spregovoriti o današnji temi.

S sklicem današnje nujne seje Odbora za izobraževanje v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke želimo konstruktivno, konstruktivno razpravo o predlaganih spremembah Zakona o maturi, saj ste danes prisotni gostje z vseh strani, če temu tako rečem, mature. Prepričana sem, da bomo kljub nekaterim pomislekom uspeli opraviti strokovno razpravo, ki kot takšna tudi sodi v Državni zbor. Če želimo omogočiti demokratičnost, moramo omogočiti tudi pluralnost mnenj.

Zdaj pa k temi. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je 28. februarja 2025 na spletnem portalu eDemokracija objavilo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o maturi. Rok za oddajo komentarjev je potekel 15. marca. In torej trenutno velja, da se dijaki, ki srednješolsko izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, lahko vpišejo v višje in visoko strokovno študijsko izobraževanje, če opravijo tudi dodatni peti predmet splošne mature, se lahko vpišejo tudi v nekatere univerzitetne programe, ki to možnost dopuščajo. Žal za ministrstvo in nekatero del strokovne javnosti takšno stanje očitno ni več zaželeno, saj predlagajo spremembo, po kateri bi dijaki, ki srednješolsko izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, lahko opravljali v bistvu dve različni maturi, ena bi ostala takšna kot je do zdaj, z njo bi izobraževanje lahko nadaljevali na višjih in visokih strokovnih šolah. Če bi želeli, pa na univerzitetne in enovite magistrske študijske programe, bi morali opraviti torej tri predmete skupnega dela splošne mature: slovenščino, matematiko in tuji jezik ter temeljni strokovno-teoretični predmet in en predmet izbirnega dela poklicne mature, torej izdelek, storitev, seminarska naloga z govorom ali izpit iz predmeta oziroma vsebine. Dijak bi se o načinu opravljanja mature, torej oziroma poklicne mature opredelil, o vpisu v tretji letnik šole pa bodo morale omogočiti, bodo morale omogočiti dijakom ustrezne priprave na maturo. Torej, po novem zakonu bi bilo pa takole. Splošna matura je sestavljena torej slovenščine, matematike, tujega jezika in dveh izbirnih predmetov. Poklicna matura pa iz slovenščine, matematike oziroma tujega jezika, temeljnega strokovno tehničnega predmeta in še enega strokovnega predmeta, torej pri obeh maturah pet predmetov, od tega so trije isti. V zvezi s predlaganimi spremembami je minister za vzgojo in izobraževanje doktor Vinko Logaj povedal naslednje: spremembe so usmerjene tako, kot je bilo predvideno v Beli knjigi leta 2011 in v nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja. Usklajevanja z deležniki dobro potekajo. Konec citata. Pa je temu res tako? Že takoj po objavi so se namreč v javnosti pojavile kritike in negativni odzivi na predlog, 11. marca 2025 je na poslance Državnega zbora Republike Slovenije odprto pismo naslovila ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Magistra Apolonija Simon, v katerem je izpostavila problematiko predlagane spremembe poklicne mature in vpliv na poklicno ter strokovno izobraževanje. V pismu je med drugim zapisala: glede izpostavljene problematike je nujno potrebno slišati glas fakultet in njihovo videnje kandidatov, ki vstopajo v tikalo izobraževanja na univerzitetnem nivoju. In nujno je treba odpreti razpravo in najti ustrezne rešitve za vse udeležene smeri, saj bi predlagana sprememba zakona o maturi krepko zmanjšala vpisne možnosti posameznikom in posledično zmanjšala vpis na fakultete. V uvodu predloga novele zakona lahko v zvezi s poklicno maturo beremo o naslednjih vzrokih, ki terjajo spremembe. In zopet citiram iz predloga: dosedanja rešitev s petim predmetom ni najboljša rešitev, saj kandidatom ne zagotavlja zadostne širine splošnih znanj. Kandidati imajo težave z napredovanjem in uspešnostjo v nadaljnjem izobraževanju. Prav tako dijaki, ki opravljajo posamezni predmet splošne mature, nimajo zagotovljenih ustreznih priprav. Pogosto tudi ne mentorstva pri internem delu izpita, zaradi česar nimajo enakih možnosti, da bi dosegli enak nivo znanja in posledično primerljiv rezultat. Poklicna matura v trenutni obliki je potrebna prenove, saj dijakom ne omogoča zadovoljivega nivoja znanja splošno izobraževalnih predmetov, ki je potrebno, ki je potreben za univerzitetni ali enovit magistrski študij. Je prav, ampak hkrati zaman iščemo strokovne podlage, relevantne podatke in natančne analize, ki bi potrjevale zapisano. Pripravljavci novele se sklicujejo na rezultate poklicne mature ter na primerjavo z rezultati splošne mature. Vendar zgolj statistika uspešnosti oziroma neuspešnosti maturantov na poklicni maturi s petim predmetom ni in ne more biti podlaga za trditev, da imajo ti maturanti, citiram: težave z napredovanjem in uspešnostjo v nadaljnjem izobraževanju, ali pa da nimajo zadovoljivega nivoja znanja splošno izobraževalnih predmetov, ki je potreben za enovit magistrski študij oziroma univerzitetni študij. Jaz mislim, da smo v preteklosti v Sloveniji že večkrat bolj ali manj uspešno presekali tako imenovane bitke med gimnazijami in strokovnimi šolami. Splošna gimnazija ima po zakonu drugačne naloge, kot jih ima poklicno in strokovno izobraževanje. Cilji gimnazijskega izobraževanja so drugačni od ciljev strokovnega in poklicnega izobraževanja. Zato vprašanje, katere šole so boljše, ali gimnazije ali strokovne in poklicne šole, nikoli ni bilo in ne bi smelo biti pravilno. Mladostniki vstopijo v eno ali drugo izobraževanje z različnimi cilji, njihova pričakovanja glede pridobitve znanja so, razumljivo, drugačna. Potrebujemo pa eno in drugo izobraževanje, spodbujati moramo vpis na ene in druge programe. In enako velja v razmerju med splošno in poklicno maturo. S splošno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji gimnazijskih programov, programov maturitetnega tečaja in usposobljenost za univerzitetni študij. Za opravljeno maturo kandidat pridobi srednjo izobrazbo. S poklicno maturo. Kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij. In zdaj, brali smo različne odzive. Ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje Simona Črep je za časopis Delo poudarila, da srednje strokovne šole niso lažja pot. Težko je govoriti o tem, kaj je lažje. Pravi tudi: podpiram rešitev, kot je predlagana, če bodo naši dijaki zaradi treh predmetov splošne mature bolj konkurenčni na trgu dela. Sprašujem pa se, ali je vzgib za ta zakon skrb za znanje ali skrb za vpis v gimnazije. Marsikateri univerzitetni diplomirani inženir danes ne bi bil inženir, če bi moral skozi to, kar je predlagano. Podobno je opozorila tudi ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana magistra Polonija Simon že v omenjenem odprtem pismu. In da samo nekaj povem iz zapisanega. Namesto da bi se dijaki srednjih strokovnih šol usmerili v sistem, ki jim ni prilagojen, da bi bilo bolj smiselno razmišljati o posodobitvah in prilagoditvah poklicne mature ter s tem omogočiti še bolj strukturirano povezavo med fakultetami. Spoštovani, tehnološki razvoj spreminja svet, spreminja družbo, naša življenja, znanje, inovacije, trajnostni razvoj oblikujejo sodobno družbo in temu je potrebno slediti, kar lahko dosegamo zgolj in samo s fleksibilnim in močnim izobraževalnim sistemom. Potrebno si je upati imeti pogum, da presežemo toga razmišljanja in naše otroke opolnomočimo z znanjem, ki jih bo v sodobni družbi postavilo v samozavestne, drzne igralce v igri njihovih življenj, tako osebnih kot poklicnega, kot v poklicnem življenju. In kot je v svojem zapisu zapisala gospa Irena Posavec, zakoni v preteklosti za izzive prihodnosti, je to res prava pot.

In zaradi vsega navedenega predlagatelji nujne seje menimo, da je potrebno opraviti razpravo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi ter predvsem prisluhniti opozorilom in pomislekom vseh deležnikov. Zato predlagamo Odboru za izobraževanje, znanost in mladino, naslednja dva sklepa in sicer: "da Odbor poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi umakne predloge sprememb poklicne mature." In drugi sklep: "da odbor torej poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da v prihodnje predloge sprememb poklicne mature pripravi v sodelovanju in v soglasju z vsemi relevantnimi deležniki." Hvala lepa.

Hvala lepa tudi tebi. Zdaj pa besedo dajem ministru, ministru za vzgojo in izobraževanje, doktor Vinku Logaju, izvolite.

Ja, hvala lepa, najprej vsem skupaj lep pozdrav. Moram povedati, da sem vesel napovedi v konstruktivni razpravi, v kateri bomo po mojem trdnem prepričanju razčistili tudi nekatera nerazumevanja ali pa nejasnosti posameznikov ali pa interpretacij Predloga sprememb zakona, ki ga v sistemskem delu odpiramo po 22 letih v urejanju samega izvajanja mature. V končni fazi se iz tega vidi, kar je v predlogu zakona, tudi predlog, da spremenimo tolarje v evre v tistem delu, kjer gre za globo. To pomeni, da je bil leta 2003 nazadnje spremenjen v tem širšem sistemskem delu.

Rad bi poudaril, da ne drži to, kar je bilo predstavljeno v uvodu, da gre za generalno spremembo pri poklicni maturi, kjer bi dijaki srednjega strokovnega izobraževanja morali opravljati pet predmetno poklicno maturo. Vsi dijaki bodo na podlagi predloga v noveli, ki bodo uspešno zaključili zadnji letnik srednjega strokovnega ali poklicno tehniškega izobraževanja opravljali maturo na en ali drug način. O tem se bodo odločili v tretjem letniku po samem predlogu v tretjem letniku srednjega strokovnega izobraževanja. Torej, ali bodo delali poklicno maturo na enak način kot do sedaj, to pomeni iz štirih predmetov, od tega dva strokovno teoretična, slovenščina in dva splošno izobraževalna slovenščina in matematika ali tuji jezik in s takšno opravljeno maturo potem nadaljevali študij na visokih strokovnih šolah ali višjih šolah ali pa se bodo zaposlili. Lahko pa se bodo odločili, da bodo imeli v tretjem in četrtem letniku v šolah organizirano pripravo pri splošno izobraževalnih predmetih, matematika, slovenski jezik in tuji jezik v sklopu izvajanja izobraževalnega programa v šoli in bodo opravljali maturo s petimi predmeti. To jim bo tudi omogočalo potem vpis na univerzitetni študij oziroma v enotne magistrske študijske programe.

Tisto, kar sem prepričan, da je na ravni sistema do univerzitetnega izobraževanja potrebno storiti je, da gledamo na nivo znanja, ki je potreben tudi za prehod na univerzitetni študij in možnosti dijakov, tistih dijakov, ki izkazujejo sposobnosti pa tudi motivacijo, da do tega znanja pridejo znotraj samega vzgojno izobraževalnega procesa v srednjem strokovnem izobraževanju. Želim poudariti, da v nobenem primeru ne gre tukaj za vpliv ali interes gimnazijskih ravnateljev ali tovrstne spremembe zaradi vpisa v gimnazijske programe. Moram povedati, da sem celo nasprotno diskusijo pričakoval v posameznih sredinah šolskega prostora. Podpiram pa trditev, da ne smemo odpirati diskusije o tem, ali so boljše šole gimnazije ali strokovne in poklicne šole. Vendarle gre že v osnovi za drugačne cilje. In ravno zaradi drugačnih ciljev, ki so nenazadnje v gimnazijskem programu naravnani na pripravo na univerzitetni študij, v srednjem strokovnem izobraževanju pa na vertikalo visokega in višjega strokovnega izobraževanja oziroma za trg dela je predlog, ki ga prinaša ta novela zakona tudi utemeljen. Še enkrat, torej predlog predvideva, da dijak, ki se odloči, da se vpiše v srednje strokovno izobraževanje, v vsakem primeru opravlja poklicno maturo. Če se bo odločil, da se bo zaposlil ali nadaljeval študij na visoki ali višji šoli, opravlja klasično poklicno maturo kot do sedaj. Če pa se bo v tretjem letniku odločil, da bo študiral na univerzitetnem programu, potem pa opravlja maturo, poklicno maturo s petimi predmeti, ki ima v splošno izobraževalnem delu standard, kot ga ima splošna matura. V tem predlogu sledimo načelu poštene enakosti možnosti, kar pomeni, da morajo imeti vsi dijaki, ki so enako nadarjeni in sposobni in imajo željo, da bi to svojo nadarjenost in sposobnost uporabili, enake možnosti za uspeh. To pomeni, da morajo imeti enako dostopnost in na enake temelje v srednješolskem izobraževanju za uspešnost nadaljevanja na univerzitetnem izobraževanju.

Želim poudariti, da so bili pri pripravi sprememb uporabljeni številni podatki, usmeritve obeh državnih komisij za maturo, izhodišča Bele knjige iz leta 2011, ukrepi, predlagani ukrepi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja iz leta 2024, ki dobesedno navaja torej, kako naj bo organizirana sama izvedba poklicne mature. Piše takole: dijaki srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja morajo za vpis na univerzitetne študijske programe opraviti obvezne predmete splošne mature, učni jezik, matematika, tuji jezik. Poiskati in financirati je treba najustreznejši način priprave dijakov srednjih strokovnih šol na opravljanje obveznih predmetov splošne mature, ki bo ohranjal dvojno funkcijo srednjega strokovnega izobraževanja, vstop na trg dela in nadaljnji študij. In te rešitve so implementirane v predlog sprememb zakona, o katerem danes govorimo. Tisto, kar bi želel poudariti, da so pri pripravi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2022-2023 sodelovali 103. strokovnjaki iz različnih sfer izobraževanja, s področja univerzitetnega oziroma visokošolskega izobraževanja, s področja srednješolskega izobraževanja, s področja osnovnošolskega izobraževanja in pa iz različnih zavodov in inštitucij in verjamem, da so diskusije, ki so tekle eno leto, pripeljale do ustreznega predloga ukrepa, ki ga je pa potrebno potem implementirati v zakonodajo za to, da se potem odraža v samem sistemskem delu.

Ob pripravi Predloga zakona so bila, so bile izvedene številne predstavitve, potekala so tudi usklajevanja tako s posameznimi resorji, rektorsko konferenco, predstavniki obrtne zbornice, direktorji javnih zavodov, predstavniki združenj, predstavniki fakultet vseh treh univerz. Res pa je, da ni bilo možno organizirati razprave s posamezniki in zato smo se poslužili tudi razprave s predstavniki asociacij. Vse, vsi predlogi zagotovo niso zajeti. Zajeti so v zakonu predlogi, na katerih mislim, da smo dosegli konsenz. Zagotovo ne v zakonu izvedbenega dela na katerega je bilo v času razprave. Kar nekaj predlogov in pomislekov. Lahko povem, da je predlog zakona usklajen s Predlogom Zakona o visokem šolstvu, ki je tudi praktično zaključen in pripravljen za nadaljnjo proceduro.

Glede na pripombe, ki so se nanašale v času priprave zakona, pa želim poudariti, da je sprememba mature predvidena za šolsko leto 2030/2031. Ker sem v medijih zasledil, da se je pojavil tudi članek, da starši dijakov, ki letos zaključujejo poklicno maturo, ne vedo, na kakšen način bodo zaključevali izobraževanje. Torej leta 2030/2031, zato, ker mora zakon veljati preden se dijaki vpišejo v prvi letnik izobraževanja, torej do leta 2027/2028 potrebujemo programske spremembe in organizacijske predloge. Programske spremembe v tistem delu oziroma programske dopolnitve v tistem delu, ki bo omogočal, da bodo dijaki, ki se bodo odločili za poklicno maturo s petimi predmeti, lahko opravili tudi, pridobili tudi dodatna znanja znotraj izobraževalnega programa. To ne pomeni, da bomo spreminjali izobraževalne programe srednjega strokovnega izobraževanja, pač pa morajo biti dve leti pred zaključkom izobraževanja pripravljeni predmetni izpitni katalogi iz katerih izhajajo standardi znanja. To je leta 2028, do takrat imamo čas za pripravo katalogov. Bi pa rad poudaril, da je strokovni svet pri pripravi, pri sprejemanju izhodišč za pripravo splošnih izobraževalnih programov pri posodobitvi programov ob kurikularni prenovi sprejel enaka izhodišča za splošno izobraževalne predmete v splošnem in v srednjem strokovnem izobraževanju. Torej, programi izhajajo, nastajajo na osnovi enotnih izhodišč. In to je tudi eno, ena od prednosti za v bistvu manj pomembnih sprememb pri pripravi predmetnih izpitnih katalogov. Sam se zavedam, da, in to smo se pogovarjali tudi v razpravi s posameznimi predstavniki združenj, da je potrebno po sprejemu zakona pripraviti tudi normativni del, kako se bodo oblikovale dodatne skupine in v povezavi s tem tudi financiranje izvedbe tega na različnih šolah, v različnih sredinah za različne programe srednjega strokovnega izobraževanja.

Toliko v uvodno pojasnitev, pa morda še kasneje. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, zdaj pa besedo dajem še magistru Gregorju Mohorčiču, direktorju Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo, spoštovani kolegi, lep pozdrav. Gregor Mohorič, moje ime je Center Republike Slovenije za poklicno maturo, za poklicno izobraževanje se opravičujem, ker je poklicna matura tema, pa me je že malo zaneslo. Se pravi, tema je poklicna matura, ki v slovenskem prostoru, ki ima dvojnost, govorimo o izhodu na trg dela in govorimo o nadaljevanju študija, če lahko tako rečem. Poklicna matura omogoča na višješolskih programih, hkrati pa zdaj po zdajšnjem predlogu s petim predmetom tudi omogoča vpis na posamezne univerzitetne študije. Načeloma podpiramo vsako, mislim, mi kot Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, kot tisti, ki skrbimo za strokovnost na področju poklicnega šolstva, podpiramo vsako spremembo, ki pelje v kakovost poklicnega šolstva. Pri tem pa seveda bi radi opozorili tudi na nekatere stvari, ki se lahko kasneje pojavijo oziroma ki se pojavljajo lahko tudi že zdaj v tem predlogu tega zakona.

Se pravi, najprej bi o samem zaključku, se pravi, srednješolski programi se vsi končajo z ustreznim programom, se pravi program na nek način, je skupaj z zaključkom definiran in v tem trenutku imamo poklicno maturo, ki je taka, kot je, ki odraža program in na ta način se tudi program zaključi s poklicno maturo. To pomeni, da je to kot neka celota. Zdaj, ko uvajamo nek nov element poklicne mature ali pa novo poklicno maturo s petim predmetom pomeni seveda to zagotovo vpliv na sam program, ki ima posledice lahko izvedbene, strokovne in tako naprej. In na te stvari bi radi opozorili že zdaj, ne pa potem kasneje, ko bi se iskalo normativne akte in se mogoče na kakšne stvari, na kakšne stvari pozabilo.

Se pravi, če gledam, če nekako nadaljujem, se pravi, najprej Zakon o visokem šolstvu, verjamemo, da je v tem segmentu usklajen z Zakonom o maturi, da ne bo Zakon o visokem šolstvu kakšne drugačne možnosti ponujal in upamo, da bo to res potem enake možnosti za vse kandidate. Se pa bojimo, da če bo v Zakonu o visokem šolstvu še vedno tako, kot je pri nas, tako kot je v državi in tudi v drugih državah, da univerze še vedno ohranjajo avtonomijo na področju šolstva, da ne bodo še kakšni dodatni predlogi se pojavili, kar posledično pomeni, da uvedena pet predmetna poklicna matura, če lahko tako rečem, tri splošne plus dva strokovna, bi pomenila še kakšen dodaten splošno izobraževalni predmet za kandidate, ki bi želeli? Kandidirati. Na kakšne druge študijske programe? Ki bi jih definirala posamezna fakulteta. Tako da to je neka bojazen, na katero moramo biti previdni in v tem segmentu upam, da je, da sta oba zakona tako usklajena, da naši oziroma kandidati, za katere danes predstavljamo dijaki srednjih strokovnih in poklicno tehničnih izobraževanja ne bodo v deprivilegiranem položaju. Sama izhodišča, mi smo ravno v prenovi poklicnih, ravno v prenovi programov, sama izhodišča temeljijo na poklicnih standardih, ki definirajo poklic, na osnovi tega so iz enega ali več so definirani izobraževalni programi. Zdaj, tisti prostor, izhodišča, na katerih temeljijo, so bila lani sprejeta, kjer poudarjajo poklicno kompetenco ali pa poklicne kompetence za izhod, tako na trg dela kot za nadaljnji študij. Tam, kjer šolam na nek način puščamo odprt prostor znotraj kurikula, je odprti kurikul. Kjer pa ga z izhodišči, ki so bila sprejeta na vseh nivojih, tudi na strokovnem svetu za poklicno izobraževanje, poklicno in strokovno izobraževanje, še bolj poudarja ali pa še bolj zavezuje odprti kurikul navezuje na strokovni del, pušča pa seveda avtonomijo šolam pri dogovarjanju z lokalnim okoljem za nove tehnologije, ki prihajajo in tako naprej. Če pa vseeno dopuščamo, ker je to edini, edini korak, kjer naj bi dobili manjkajoče potrebne ure za pripravo na maturo, ne pa enakovrednega standarda, potem je pa odprti kurikul edina možnost za dodajanje ur splošno izobraževalnim predmetom v teh programih. Kar seveda se pa sprašujemo, kako zdaj ta program, ki si ga bodo dijaki izbrali, posega ali pa kaj to je za en program, ker smo zelo blizu programom strokovne gimnazije. In hkrati potem se sprašujemo, zdaj, strokovna gimnazija ima splošno maturo, kjer ima en splošno izobraževalni predmet v izbirnem delu tudi bolj strokoven. Potem se pa vprašamo, kako in zakaj ne bi bil tudi smiseln predlog, da naš drugi strokovni predmet, ki je sestavljen iz več modulov, pokriva več standardov, ni možno uporabiti ali pa ni možno uporabiti kot ta strokovni splošni predmet, da ga bi uporabili v tem delu oziroma da bi mu dali ustrezno težo po strokovnosti. Iz primerljivosti bi lahko, zdaj ocene nimam niti nobene strokovne, ampak glede na to, ko vem, iz česa so sestavljeni tako splošno izobraževalni predmeti. Kot ta drugi strokovni predmet. Ki ga opravljam v poklicni maturi, lahko trdim, da sta po strokovnosti in zahtevnosti z marsikakšnim splošnim izobraževalnim predmetom primerljiva.

Na samem izvedbenem nivoju bi opozoril pa na naslednje. Če nekako v odprtem kurikulu ure znotraj odprtega kurikula najdemo, potem ga v programu PTI, ki zaključuje isto, ne moremo. Se pravi, zdaj dijak se naj bi odločal v tretjem letniku, kar pomeni, da bi v tretjem in četrtem letniku z dodatnimi urami bil dovolj opolnomočen oziroma dovolj seznanjen z vsemi vsebinami, ki bi jih mogel nadomestiti iz prvega in drugega letnika in hkrati dobiti enakovreden standard gimnazijskim programom, tako pri vseh treh splošno izobraževalnih predmetih. Potem v PTI programu praktično tega prostora ni, ker se naj bi po predlogu zakona to odločil kandidat v prvem letniku PTI programa. Se pravi, v tem primeru pa mu cel, cel odprti kurikul odpade. Zdaj, kako bo pa s tem, z doseganjem enakovrednega standarda, pa tudi bodo morale šole zagotoviti na nek način. S tem seveda se postavlja vprašanje po normativnem urejanju vsega skupaj. Tisto, kar se bojimo, da bo obstajala normativna omejitev kandidatov, ki se bodo lahko na eni šoli prijavili za ta pet predmetno maturo v tretjem in četrtem letniku in vprašanje, če bo manjše število kandidatov, ki se bodo lahko prijavili na todtmaturo, ali bo šola vseeno zagotovljeno izvajanje tega programa ali ne? Če iščemo nek minimum normativni, potem se bojimo, da nekatere šole že tako so regionalno razporejene, nimamo povsod vseh programov, potem posegamo na ta način v neko mrežo. Bojimo se, da bo tudi poseg v to nacionalno mrežo regionalni razvoj, kar potem nekateri deli ne bodo mogli enakopravno kandidirati z možnostjo te petpredmetne mature. Naj zaključim, v bistvu nismo proti temu, seveda podpiramo, da se dijake opolnomoči, da se jim da možnost, hkrati pa, ko razmišljamo, bi morali dati jim na enakovreden standard tudi pri izvajanju. Ne samo, da jim ponudimo dodatne ure, ampak da jim na nek način, če že želimo, v popolnosti slediti temu potem, da se jim zagotovi enakovreden standard. Kar pomeni tudi na kadrovskem področju, ki pa je zdaj različen od, v primerjavi s splošnim gimnazija, v primerjavi s poklicnimi šolami. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa k besedi vabim še ostale vabljene na sejo. Jaz bi vas lepo prosila, če bi strnili vaše predstavitve na največ 5 minut. In še nekaj bi rada rekla, glede na to, da vemo za kakšno problematiko gre, dajmo se poslušati in potem povejte ali se strinjate ali se ne strinjate s predhodniki in dodajte tisto še, kar vas tišči, po domače povedano.

In zdaj moram še nekaj povedati, da v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga strokovnjakov in zainteresirane javnosti, ki so vabljeni na sejo, da se v okviru obravnavane točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavijo, ter obrazložijo svoje mnenja in stališča o zadevi, ki je predmet obravnave. Ni pa predvideno, da se vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev, razen, če ste za dodatna pojasnila pozvani s strani članic in članov odbora. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. V skladu z navedenim vas prosim, da svoje poglede in stališča strnete v tem uvodnem delu.

To sem prebrala zato, ker nekateri ste verjetno prvič tu pri nas, tako da veste, kako poteka ta zadeva. In zdaj še zaradi potreb zvočnega zapisa vas bi prosila, da se predstavite z imenom in priimkom in v imenu katere inštitucije prihajate.

Zdaj pa dajem besedo, boste kar...

Dober dan. Hvala lepa za vabilo. Apolonija Simon, ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.

Sami ste prejeli tudi moje odprto pismo. Moram reči, da sem, imamo na šoli oba programa, tako umetniško gimnazijo likovne smeri, kot strokovno izobraževanje, tehniko oblikovanja in fotografskega tehnika. Pozdravljam besede gospoda direktorja CPI, ravno o tem bi tudi sama rada spregovorila. Strokovna znanja naših dijakov iz poklicnega izobraževanja so tako močna in tako v bistvu obsegajoča, da težko verjamem, da bi lahko na to področje posegali, ne da bi okrnili njihovih strokovnih smernic. Spoštujem tudi pogled na prenovo maturitetnega sistema, ki ga je izpostavil gospod minister Logaj. Ampak iz vidika na terenu, torej iz same prakse, tukaj ne vidim možnosti druge kot to, da se zelo, zelo pomembno pogovorimo, ker poteka prenova strokovnega izobraževanja v dveh smereh, je tukaj problematika odprta, tako odprti kurikul, ki se krni zaradi tega, ker se poveča praktično usposabljanje z delom, torej naši dijaki so v začetku imeli štiri tedne praktičnega usposabljanja z delom. S prenovo se to povečuje na osem tednov in seveda ure, ki so namenjene odprtem kurikulu, gredo tudi polagoma v ure za usposabljanje iz dela. Torej po drugi strani strokovne vsebine odprtega kurikula, če samo mogoče ilustriram, kaj se dogaja pri fotografskem tehniku v odprtem kurikulu je zadeva zelo močna in močna, vsebinsko močna iz strokovnih ur. Imajo na primer na razpolago 17 ur v 4 urah tedensko, se pravi, iz teh 17 ur mi razporedimo dijakom ure, ki so pomembne, dobijo na primer vsebino animacije, dobijo vsebino risanja, dobijo vsebino, vsebino, saj sem tule si še zapisala, samo trenutek, da vam, da lahko to bolj argumentiram. Torej odprti kurikul; fotografsko oblikovanje, dodatek multimedijska produkcija in pa oblikovanje razstav, oblikovanje fotografskih projektov. To so pomembne vsebine, ki bi se v tem primeru, da dijaka izpostavimo na razpotje v tretjem letniku, ko popolnoma še ne razume, kaj dejansko se odloča, se bo pač pragmatično odločil mogoče za nekaj, kar za njega ne bo dobro. Torej, tukaj bo treba ustrezno nagovoriti, nagovoriti tudi mogoče nekoga, ki se je že izobraževal, preveriti, kaj to pomeni in seveda iz tega vidika najti ustrezne rešitve.

Zdaj bi pa mogoče še to povedala, da pismo moje ste dobili, tega ne bom, ne bom ga pač, ne bom ponavljala nekih iztočnic, iztočnic, ki so pomembne, ampak vseeno, predvsem pa bi pa rada opozorila, da matura mora biti preverjanje znanja, ki ga dijak osvoji skozi večletno šolanje, ne pa cilj sam po sebi. Bojim se, da dejansko se dijaki v gimnazijah začnejo učiti za maturo, sploh v splošnih gimnazijah, na umetniški gimnaziji temu ni tak, da se začnejo učiti za maturo in s tem, ko se dijak začne učiti zgolj za maturo, se težišče izobraževanja premakne iz pridobivanja znanj v osvajanje strategij za uspešnost na testu. To je zelo pomemben vidik, ki ga je treba preučiti. Površinsko znanje in kratkoročno pomnjenje, to je tudi pomembno izpostaviti. Učenje za maturo pogosto spodbuja pomnjenje podatkov, ne pa razumevanja. Dijaki se naučijo točno tisto, kar pričakujejo na maturi, pri tem pa lahko zanemarijo širše razumevanje in povezovanje znanj. Z umetno inteligenco bo treba to tudi nagovoriti. Neenakost med dijaki različnih programov, torej tole, kar se bojim, da dejansko bomo tukaj imeli okrnjeno strokovno izobraževanje. Pomembno je, da zdaj tudi videti v četrtem letniku, včasih dijaki tudi ne vedo, kaj točno bi šli študirati, ali bi šli študirat, ali bi se zaposlovali in v tem delu, torej, če bomo imeli še osem tedensko praktično usposabljanje z delom, bo tukaj zelo kaotično stanje. In bi rekla, da je potrebno se dialog vzpostaviti z univerzo, kako vidijo oni, kako vidijo oni naše dijake, na primer naši dijaki iz oblikovanja, tehniko oblikovanja, gredo v vertikalo, velikokrat na Akademijo za likovno umetnost s petim predmetom iz likovne teorije, ki je, ki je zelo obsežen, ki ga morajo naštudirati, pa s poklicno maturo, so zelo, zelo kakovostni, delež izobraževanja v vertikali, torej na univerzi, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in mislim, da Akademija za likovno umetnost in oblikovanje nikoli ne bi podprla take spremembe in bi seveda posledično prišlo tudi do zmanjšanja vpisa na fakultete in prišlo bo posledično do zmanjšanja vpisa na fakultete s takšno spremembo poklicne mature. Tako, da jaz se najlepše zahvaljujem za to, pa se mogoče še kaj oglasim, če boste dovolili.

Hvala lepa.

Doktor Zupanc, izvolite.

Hvala lepa za besedo in hvala za povabilo.

Jaz bi dejansko tudi… Aja, pardon, Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra.

S kar veliko večino, po moje vabljenih, dodatno vabljenih, se po moje poznamo tako ali drugače, ker sem na tej funkciji že 25 let ali več. In mature, če rečem to, obe maturi sta moji, sta naši, RIC-ovi in moji, tudi pri obeh sem ogromno sodeloval. Hočem s tem reči, da bom poskušal v razpravi res argumentirati in se absolutno, jaz tudi apeliram, tako kot je kolegica, ne smem reči, pardon, ko je gospa poslanka rekla v začetku, da se pridružujem, pa minister je tudi podprl, da ne delajmo sporov med različnimi vrstami šol, kar res ni produktivno in v resnici po moje dejansko res ne gre za to. Jaz tudi. Vse to, kar torej tisti, ki se poznamo v strokovnem delu, vemo, da zadnja leta se je prav v tej točki zelo intenzivno razpravljala. Tako da trditev, da je kar na hitrico nekako prišlo tole ven, enostavno ni res. Pa ne bom ponavljal, minister je lepo, ne samo belo knjigo 2011, eni rečejo, to je stara stvar, ampak nastala je pa v strokovnih krogih. Jaz recimo vem, da takrat v tistem delu, v strokovnih krogih strokovnega šolstva jaz vem, da pri tistem delu nisem nič sodeloval, sem kasneje to proučeval. Ampak zdaj ob NPVI 2023-2033 sem pa sodeloval. Torej, stvar je kar dolgo premišljevana in mislim, da v pravo smer. Gimnazije, strokovne šole tako evidentno je po moje, da tukaj ni spora, realno ni spora, edino, če ga kdo hoče povzročiti, da je to problem trenutno, s številkami se da z lahkoto dokazati, da gimnazije sploh nimajo manjšega vpisa, ker je trditev domnevna kot da se zdaj ravnatelji gimnazij si to izmislili. Minister popustil ali kakorkoli, zato ker imel premajhen vpis. Podatki ministrstva, če kdo hoče, tukaj so za zadnjih deset let, ne vem, če je za odstotek, bodo ravne črte, lahko predsednici ali pa še komu dam še kakšno kopijo, enakomeren delež vpisa je seveda, bom pa rekel, nekateri, ki se pustijo zavesti in tako naprej, pa ne vedo, da je pa takole generacija padla v zadnjih 20 letih, bom tako rekel. In za to, ali gledaš številke, ali gledaš deleže, ampak dejstvo je, da je vpis v gimnazije čisto stabilen in celo več. Mislim, da je ministrstvo, tukaj nisem preverjal pri doktor Logaj, ampak pri prejšnji ministrici tudi prognozo delal javno objavljeno, nič nisem sodeloval, do leta 2032 imajo predviden napovedan vpis, najbrž po podatkih iz osnovnih šol, ki je črta, še isto čisto stabilna je. Torej, nič se ne dogaja, kar se govori, da je domnevno borba za kruh, za vpis in da je ta zakon s tem povezan. Jaz tudi iskreno povem, ker z vsemi ravnatelji pri obeh maturah sodelujemo, mogoče se tudi tukaj lahko preštejete ali pa pogledate pri dodatno vabljenih. Ne vem, mogoče se motim, pa zdaj vse ne vidim, ampak ne vem, če je kakšen ravnatelj gimnazije zdaj v tem prostoru. Pa ste rekli, če prav razumem, tudi strokovnih šol, splošnih gimnazij, samostojnih splošnih gimnazij. To, kar jaz vem, kar smo se pogovarjali, podpirajo, ampak aktivni, posebej aktivni pa v mojih očeh sploh niso. To je moja ugotovitev. Medtem ko nasprotna stran, če bi tako rekel, si aktivno prizadeva, da do tega ne bi.

Da ne bom šel pregloboko, preveč dobro poznamo tisti, ki smo v tem, tehnično res, tako kot je minister rekel, tudi za naprej, bom še naprej absolutno še več argumentov povedal zakaj mislim, da je to v redu. Ampak izvedbene stvari absolutno jih bo treba še narediti. In tudi pri izvedbenih stvareh so v tem trenutku - kaj se dogaja? - imajo ravnatelji splošnih gimnazij organizacijske težave s petim predmetom. Že marsikatere nepremostljive. In jaz ministrstvu napovedujem, če ne bodo gimnazijski ravnatelj, če ne bodo kaj spremenili, bo lahko pravica, da delaš pet predmetov, v zakonu napisana, izvisela. Ker pa, da ne bom šel globlje, torej to je tehnična, že zdaj problem. In če bo prišlo do spremembe, bodo tehnične in programske rešitve potrebne, ampak konceptualne bi šel pa rad naprej, zakaj mislim, da je ta smer dobra. Nekateri z roko zamahnejo, ampak v nacionalnem programu vzgoje, izobraževanja, ko je minister rekel, tam sem sodeloval v enih skupinah, tudi marsikdo od teh, tam se je dejansko diskutiralo o tem predlogu in tudi o predlogih, da ne. In prav za te potrebe, to je leto 2023-2024, najbolj sveže podatke, jaz nisem imel nič zraven, ampak od Sursa, od Statističnega urada, podatke so pridobili, kako so uspešni dijaki enega in drugega programa, če imajo letos malo bolj sveže, ampak to niso stari podatki. In veste, če pri populaciji je razlika v uspešnosti, populacija pomeni 20000 otrok v devetem razredu, če bom tako rekel, skoraj vsi gredo praktično v srednjo šolo. Če je pri populaciji razlike 10, 15 več odstotkov uspešnosti, jaz mislim, da šolska politika in državljani tega ne smemo z levo roko zamahniti, kot da to ni nič. Torej, to je relevanten podatek. Pa iskreno povedano, vsi zopet, ki smo zraven vemo. Zadnja izhodišča ali pa prenovljena izhodišče za poklicno strokovno šolstvo so se delala, ja, formalno rečeno na dvojnem izhodu, na izhodu za poklic in ta predlog, bom rekel, tudi fantom in dekletom omogoča relativno elegantne izhode. Lahko naredijo napako, lahko so ambiciozni, pa poskušajo iti na pet predmetno maturo, pa kakšen predmet naredijo in še tisto leto dobijo štiri predmetno maturo. Mi smo predlagali ministrstvu, ko je bila odprta razprava, še /nerazumljivo/, kot mi rečemo, pogojno, pozitivne, izboljševanje in tako naprej, da bi še tem fantom in dekletom imajo po novem predlogu, po našem mnenju, res velike izhode.

Če za trenutek še enkrat za gimnazijo rečem, ali veste, kaj bi bila zelo preprosta in na faktu utemeljena stvar, če bi šlo za vojno? Če gimnazijski ravnatelji ne bi želeli, ne bi podpirali tega, da bi šli fantje in dekleta iz srednjega strokovnega šola tudi na univerzitetni študij, je čista rešitev iz prve bele knjige iz leta 1990 maturitetni tečaj. Torej nihče ne predlaga. To bi bila tista rešitev, ki jo velikokrat v razpravi rečejo nekateri. Teoretična zgodba, zastavljena letih 90 je bila dve smeri, gimnazijo pet predmetov na univerzo in tako naprej, ali poklicno strokovno šolstvo, naknadno je prišel peti predmet, v začetku ga je bilo številčno čisto malo, ni bilo večjih težav in tako naprej, zdaj je to naraščalo. Ampak sam v bran gimnazijskim ravnateljem, ne zagovarjajo in očitno s predlogom tudi minister ne, da bi peti predmet ukinili, pa ne postavili pet predmetne mature, ostalo bi pa obdržali. Kandidati srednjega strokovnega šolstva bi šli lahko na univerzitetne študije po enoletnem opravljenem maturitetnem tečaju. To ni predlog, zato pravim, ta predlog je resnično v korist, se mi zdi, tem kandidatom...