Začenjam 34. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega Damijan Zrim. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Branko Zlobko, ki nadomešča kolega Roberta Janeva, Jožef Jelen, ki nadomešča kolega Tomaža Lisca in Andreja Kert, ki nadomešča kolegico Vero Granfol.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: škodljivost predlaganih sprememb poklicne mature. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO dnevnega reda, ki jo bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost in mladino z dne 14. marec letos, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Dodatno smo z dne 27. marca letos prejeli še pismo predsednice državne komisije za splošno maturo doktorice Marine Tavčar Krajnc s priponkama ter včeraj še pismo gospe Irene Posavec. Tudi to gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica. Jaz ne bom brala tega, dodatno pa so bili vabljeni, še preberem. Jaz mislim, ni treba, da preberem, ne bom brala, kdo, koga smo vabili, itak boste razpravljali in boste se takrat predstavili, tako da bomo vedeli, kdo ste tukaj.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Predstavnico predlagatelja prosim za dopolnilno obrazložitev zahteve, besedo verjetno v imenu poslanske skupine SDS bo zadevo predstavila kolegica Alenka Helbl, izvoli, Alenka.

Začenjam 34. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega Damijan Zrim. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Branko Zlobko, ki nadomešča kolega Roberta Janeva, Jožef Jelen, ki nadomešča kolega Tomaža Lisca in Andreja Kert, ki nadomešča kolegico Vero Granfol.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: škodljivost predlaganih sprememb poklicne mature. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO dnevnega reda, ki jo bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost in mladino z dne 14. marec letos, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Dodatno smo z dne 27. marca letos prejeli še pismo predsednice državne komisije za splošno maturo doktorice Marine Tavčar Krajnc s priponkama ter včeraj še pismo gospe Irene Posavec. Tudi to gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica. Jaz ne bom brala tega, dodatno pa so bili vabljeni, še preberem. Jaz mislim, ni treba, da preberem, ne bom brala, kdo, koga smo vabili, itak boste razpravljali in boste se takrat predstavili, tako da bomo vedeli, kdo ste tukaj.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Predstavnico predlagatelja prosim za dopolnilno obrazložitev zahteve, besedo verjetno v imenu poslanske skupine SDS bo zadevo predstavila kolegica Alenka Helbl, izvoli, Alenka.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Spoštovani kolegi poslanci, spoštovani gostje, spoštovani minister. Hvala vam vsem, ki ste se odzvali vabilu, hvala za vaš odziv, za vašo prisotnost danes in pripravljenost tudi korektno spregovoriti o današnji temi.

S sklicem današnje nujne seje Odbora za izobraževanje v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke želimo konstruktivno, konstruktivno razpravo o predlaganih spremembah Zakona o maturi, saj ste danes prisotni gostje z vseh strani, če temu tako rečem, mature. Prepričana sem, da bomo kljub nekaterim pomislekom uspeli opraviti strokovno razpravo, ki kot takšna tudi sodi v Državni zbor. Če želimo omogočiti demokratičnost, moramo omogočiti tudi pluralnost mnenj.

Zdaj pa k temi. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je 28. februarja 2025 na spletnem portalu eDemokracija objavilo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o maturi. Rok za oddajo komentarjev je potekel 15. marca. In torej trenutno velja, da se dijaki, ki srednješolsko izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, lahko vpišejo v višje in visoko strokovno študijsko izobraževanje, če opravijo tudi dodatni peti predmet splošne mature, se lahko vpišejo tudi v nekatere univerzitetne programe, ki to možnost dopuščajo. Žal za ministrstvo in nekatero del strokovne javnosti takšno stanje očitno ni več zaželeno, saj predlagajo spremembo, po kateri bi dijaki, ki srednješolsko izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, lahko opravljali v bistvu dve različni maturi, ena bi ostala takšna kot je do zdaj, z njo bi izobraževanje lahko nadaljevali na višjih in visokih strokovnih šolah. Če bi želeli, pa na univerzitetne in enovite magistrske študijske programe, bi morali opraviti torej tri predmete skupnega dela splošne mature: slovenščino, matematiko in tuji jezik ter temeljni strokovno-teoretični predmet in en predmet izbirnega dela poklicne mature, torej izdelek, storitev, seminarska naloga z govorom ali izpit iz predmeta oziroma vsebine. Dijak bi se o načinu opravljanja mature, torej oziroma poklicne mature opredelil, o vpisu v tretji letnik šole pa bodo morale omogočiti, bodo morale omogočiti dijakom ustrezne priprave na maturo. Torej, po novem zakonu bi bilo pa takole. Splošna matura je sestavljena torej slovenščine, matematike, tujega jezika in dveh izbirnih predmetov. Poklicna matura pa iz slovenščine, matematike oziroma tujega jezika, temeljnega strokovno tehničnega predmeta in še enega strokovnega predmeta, torej pri obeh maturah pet predmetov, od tega so trije isti. V zvezi s predlaganimi spremembami je minister za vzgojo in izobraževanje doktor Vinko Logaj povedal naslednje: spremembe so usmerjene tako, kot je bilo predvideno v Beli knjigi leta 2011 in v nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja. Usklajevanja z deležniki dobro potekajo. Konec citata. Pa je temu res tako? Že takoj po objavi so se namreč v javnosti pojavile kritike in negativni odzivi na predlog, 11. marca 2025 je na poslance Državnega zbora Republike Slovenije odprto pismo naslovila ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Magistra Apolonija Simon, v katerem je izpostavila problematiko predlagane spremembe poklicne mature in vpliv na poklicno ter strokovno izobraževanje. V pismu je med drugim zapisala: glede izpostavljene problematike je nujno potrebno slišati glas fakultet in njihovo videnje kandidatov, ki vstopajo v tikalo izobraževanja na univerzitetnem nivoju. In nujno je treba odpreti razpravo in najti ustrezne rešitve za vse udeležene smeri, saj bi predlagana sprememba zakona o maturi krepko zmanjšala vpisne možnosti posameznikom in posledično zmanjšala vpis na fakultete. V uvodu predloga novele zakona lahko v zvezi s poklicno maturo beremo o naslednjih vzrokih, ki terjajo spremembe. In zopet citiram iz predloga: dosedanja rešitev s petim predmetom ni najboljša rešitev, saj kandidatom ne zagotavlja zadostne širine splošnih znanj. Kandidati imajo težave z napredovanjem in uspešnostjo v nadaljnjem izobraževanju. Prav tako dijaki, ki opravljajo posamezni predmet splošne mature, nimajo zagotovljenih ustreznih priprav. Pogosto tudi ne mentorstva pri internem delu izpita, zaradi česar nimajo enakih možnosti, da bi dosegli enak nivo znanja in posledično primerljiv rezultat. Poklicna matura v trenutni obliki je potrebna prenove, saj dijakom ne omogoča zadovoljivega nivoja znanja splošno izobraževalnih predmetov, ki je potrebno, ki je potreben za univerzitetni ali enovit magistrski študij. Je prav, ampak hkrati zaman iščemo strokovne podlage, relevantne podatke in natančne analize, ki bi potrjevale zapisano. Pripravljavci novele se sklicujejo na rezultate poklicne mature ter na primerjavo z rezultati splošne mature. Vendar zgolj statistika uspešnosti oziroma neuspešnosti maturantov na poklicni maturi s petim predmetom ni in ne more biti podlaga za trditev, da imajo ti maturanti, citiram: težave z napredovanjem in uspešnostjo v nadaljnjem izobraževanju, ali pa da nimajo zadovoljivega nivoja znanja splošno izobraževalnih predmetov, ki je potreben za enovit magistrski študij oziroma univerzitetni študij. Jaz mislim, da smo v preteklosti v Sloveniji že večkrat bolj ali manj uspešno presekali tako imenovane bitke med gimnazijami in strokovnimi šolami. Splošna gimnazija ima po zakonu drugačne naloge, kot jih ima poklicno in strokovno izobraževanje. Cilji gimnazijskega izobraževanja so drugačni od ciljev strokovnega in poklicnega izobraževanja. Zato vprašanje, katere šole so boljše, ali gimnazije ali strokovne in poklicne šole, nikoli ni bilo in ne bi smelo biti pravilno. Mladostniki vstopijo v eno ali drugo izobraževanje z različnimi cilji, njihova pričakovanja glede pridobitve znanja so, razumljivo, drugačna. Potrebujemo pa eno in drugo izobraževanje, spodbujati moramo vpis na ene in druge programe. In enako velja v razmerju med splošno in poklicno maturo. S splošno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji gimnazijskih programov, programov maturitetnega tečaja in usposobljenost za univerzitetni študij. Za opravljeno maturo kandidat pridobi srednjo izobrazbo. S poklicno maturo. Kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij. In zdaj, brali smo različne odzive. Ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje Simona Črep je za časopis Delo poudarila, da srednje strokovne šole niso lažja pot. Težko je govoriti o tem, kaj je lažje. Pravi tudi: podpiram rešitev, kot je predlagana, če bodo naši dijaki zaradi treh predmetov splošne mature bolj konkurenčni na trgu dela. Sprašujem pa se, ali je vzgib za ta zakon skrb za znanje ali skrb za vpis v gimnazije. Marsikateri univerzitetni diplomirani inženir danes ne bi bil inženir, če bi moral skozi to, kar je predlagano. Podobno je opozorila tudi ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana magistra Polonija Simon že v omenjenem odprtem pismu. In da samo nekaj povem iz zapisanega. Namesto da bi se dijaki srednjih strokovnih šol usmerili v sistem, ki jim ni prilagojen, da bi bilo bolj smiselno razmišljati o posodobitvah in prilagoditvah poklicne mature ter s tem omogočiti še bolj strukturirano povezavo med fakultetami. Spoštovani, tehnološki razvoj spreminja svet, spreminja družbo, naša življenja, znanje, inovacije, trajnostni razvoj oblikujejo sodobno družbo in temu je potrebno slediti, kar lahko dosegamo zgolj in samo s fleksibilnim in močnim izobraževalnim sistemom. Potrebno si je upati imeti pogum, da presežemo toga razmišljanja in naše otroke opolnomočimo z znanjem, ki jih bo v sodobni družbi postavilo v samozavestne, drzne igralce v igri njihovih življenj, tako osebnih kot poklicnega, kot v poklicnem življenju. In kot je v svojem zapisu zapisala gospa Irena Posavec, zakoni v preteklosti za izzive prihodnosti, je to res prava pot.

In zaradi vsega navedenega predlagatelji nujne seje menimo, da je potrebno opraviti razpravo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi ter predvsem prisluhniti opozorilom in pomislekom vseh deležnikov. Zato predlagamo Odboru za izobraževanje, znanost in mladino, naslednja dva sklepa in sicer: "da Odbor poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi umakne predloge sprememb poklicne mature." In drugi sklep: "da odbor torej poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da v prihodnje predloge sprememb poklicne mature pripravi v sodelovanju in v soglasju z vsemi relevantnimi deležniki." Hvala lepa.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Spoštovani kolegi poslanci, spoštovani gostje, spoštovani minister. Hvala vam vsem, ki ste se odzvali vabilu, hvala za vaš odziv, za vašo prisotnost danes in pripravljenost tudi korektno spregovoriti o današnji temi.

S sklicem današnje nujne seje Odbora za izobraževanje v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke želimo konstruktivno, konstruktivno razpravo o predlaganih spremembah Zakona o maturi, saj ste danes prisotni gostje z vseh strani, če temu tako rečem, mature. Prepričana sem, da bomo kljub nekaterim pomislekom uspeli opraviti strokovno razpravo, ki kot takšna tudi sodi v Državni zbor. Če želimo omogočiti demokratičnost, moramo omogočiti tudi pluralnost mnenj.

Zdaj pa k temi. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je 28. februarja 2025 na spletnem portalu eDemokracija objavilo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o maturi. Rok za oddajo komentarjev je potekel 15. marca. In torej trenutno velja, da se dijaki, ki srednješolsko izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, lahko vpišejo v višje in visoko strokovno študijsko izobraževanje, če opravijo tudi dodatni peti predmet splošne mature, se lahko vpišejo tudi v nekatere univerzitetne programe, ki to možnost dopuščajo. Žal za ministrstvo in nekatero del strokovne javnosti takšno stanje očitno ni več zaželeno, saj predlagajo spremembo, po kateri bi dijaki, ki srednješolsko izobraževanje zaključijo s poklicno maturo, lahko opravljali v bistvu dve različni maturi, ena bi ostala takšna kot je do zdaj, z njo bi izobraževanje lahko nadaljevali na višjih in visokih strokovnih šolah. Če bi želeli, pa na univerzitetne in enovite magistrske študijske programe, bi morali opraviti torej tri predmete skupnega dela splošne mature: slovenščino, matematiko in tuji jezik ter temeljni strokovno-teoretični predmet in en predmet izbirnega dela poklicne mature, torej izdelek, storitev, seminarska naloga z govorom ali izpit iz predmeta oziroma vsebine. Dijak bi se o načinu opravljanja mature, torej oziroma poklicne mature opredelil, o vpisu v tretji letnik šole pa bodo morale omogočiti, bodo morale omogočiti dijakom ustrezne priprave na maturo. Torej, po novem zakonu bi bilo pa takole. Splošna matura je sestavljena torej slovenščine, matematike, tujega jezika in dveh izbirnih predmetov. Poklicna matura pa iz slovenščine, matematike oziroma tujega jezika, temeljnega strokovno tehničnega predmeta in še enega strokovnega predmeta, torej pri obeh maturah pet predmetov, od tega so trije isti. V zvezi s predlaganimi spremembami je minister za vzgojo in izobraževanje doktor Vinko Logaj povedal naslednje: spremembe so usmerjene tako, kot je bilo predvideno v Beli knjigi leta 2011 in v nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja. Usklajevanja z deležniki dobro potekajo. Konec citata. Pa je temu res tako? Že takoj po objavi so se namreč v javnosti pojavile kritike in negativni odzivi na predlog, 11. marca 2025 je na poslance Državnega zbora Republike Slovenije odprto pismo naslovila ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Magistra Apolonija Simon, v katerem je izpostavila problematiko predlagane spremembe poklicne mature in vpliv na poklicno ter strokovno izobraževanje. V pismu je med drugim zapisala: glede izpostavljene problematike je nujno potrebno slišati glas fakultet in njihovo videnje kandidatov, ki vstopajo v tikalo izobraževanja na univerzitetnem nivoju. In nujno je treba odpreti razpravo in najti ustrezne rešitve za vse udeležene smeri, saj bi predlagana sprememba zakona o maturi krepko zmanjšala vpisne možnosti posameznikom in posledično zmanjšala vpis na fakultete. V uvodu predloga novele zakona lahko v zvezi s poklicno maturo beremo o naslednjih vzrokih, ki terjajo spremembe. In zopet citiram iz predloga: dosedanja rešitev s petim predmetom ni najboljša rešitev, saj kandidatom ne zagotavlja zadostne širine splošnih znanj. Kandidati imajo težave z napredovanjem in uspešnostjo v nadaljnjem izobraževanju. Prav tako dijaki, ki opravljajo posamezni predmet splošne mature, nimajo zagotovljenih ustreznih priprav. Pogosto tudi ne mentorstva pri internem delu izpita, zaradi česar nimajo enakih možnosti, da bi dosegli enak nivo znanja in posledično primerljiv rezultat. Poklicna matura v trenutni obliki je potrebna prenove, saj dijakom ne omogoča zadovoljivega nivoja znanja splošno izobraževalnih predmetov, ki je potrebno, ki je potreben za univerzitetni ali enovit magistrski študij. Je prav, ampak hkrati zaman iščemo strokovne podlage, relevantne podatke in natančne analize, ki bi potrjevale zapisano. Pripravljavci novele se sklicujejo na rezultate poklicne mature ter na primerjavo z rezultati splošne mature. Vendar zgolj statistika uspešnosti oziroma neuspešnosti maturantov na poklicni maturi s petim predmetom ni in ne more biti podlaga za trditev, da imajo ti maturanti, citiram: težave z napredovanjem in uspešnostjo v nadaljnjem izobraževanju, ali pa da nimajo zadovoljivega nivoja znanja splošno izobraževalnih predmetov, ki je potreben za enovit magistrski študij oziroma univerzitetni študij. Jaz mislim, da smo v preteklosti v Sloveniji že večkrat bolj ali manj uspešno presekali tako imenovane bitke med gimnazijami in strokovnimi šolami. Splošna gimnazija ima po zakonu drugačne naloge, kot jih ima poklicno in strokovno izobraževanje. Cilji gimnazijskega izobraževanja so drugačni od ciljev strokovnega in poklicnega izobraževanja. Zato vprašanje, katere šole so boljše, ali gimnazije ali strokovne in poklicne šole, nikoli ni bilo in ne bi smelo biti pravilno. Mladostniki vstopijo v eno ali drugo izobraževanje z različnimi cilji, njihova pričakovanja glede pridobitve znanja so, razumljivo, drugačna. Potrebujemo pa eno in drugo izobraževanje, spodbujati moramo vpis na ene in druge programe. In enako velja v razmerju med splošno in poklicno maturo. S splošno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji gimnazijskih programov, programov maturitetnega tečaja in usposobljenost za univerzitetni študij. Za opravljeno maturo kandidat pridobi srednjo izobrazbo. S poklicno maturo. Kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij. In zdaj, brali smo različne odzive. Ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje Simona Črep je za časopis Delo poudarila, da srednje strokovne šole niso lažja pot. Težko je govoriti o tem, kaj je lažje. Pravi tudi: podpiram rešitev, kot je predlagana, če bodo naši dijaki zaradi treh predmetov splošne mature bolj konkurenčni na trgu dela. Sprašujem pa se, ali je vzgib za ta zakon skrb za znanje ali skrb za vpis v gimnazije. Marsikateri univerzitetni diplomirani inženir danes ne bi bil inženir, če bi moral skozi to, kar je predlagano. Podobno je opozorila tudi ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana magistra Polonija Simon že v omenjenem odprtem pismu. In da samo nekaj povem iz zapisanega. Namesto da bi se dijaki srednjih strokovnih šol usmerili v sistem, ki jim ni prilagojen, da bi bilo bolj smiselno razmišljati o posodobitvah in prilagoditvah poklicne mature ter s tem omogočiti še bolj strukturirano povezavo med fakultetami. Spoštovani, tehnološki razvoj spreminja svet, spreminja družbo, naša življenja, znanje, inovacije, trajnostni razvoj oblikujejo sodobno družbo in temu je potrebno slediti, kar lahko dosegamo zgolj in samo s fleksibilnim in močnim izobraževalnim sistemom. Potrebno si je upati imeti pogum, da presežemo toga razmišljanja in naše otroke opolnomočimo z znanjem, ki jih bo v sodobni družbi postavilo v samozavestne, drzne igralce v igri njihovih življenj, tako osebnih kot poklicnega, kot v poklicnem življenju. In kot je v svojem zapisu zapisala gospa Irena Posavec, zakoni v preteklosti za izzive prihodnosti, je to res prava pot.

In zaradi vsega navedenega predlagatelji nujne seje menimo, da je potrebno opraviti razpravo o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi ter predvsem prisluhniti opozorilom in pomislekom vseh deležnikov. Zato predlagamo Odboru za izobraževanje, znanost in mladino, naslednja dva sklepa in sicer: "da Odbor poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi umakne predloge sprememb poklicne mature." In drugi sklep: "da odbor torej poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da v prihodnje predloge sprememb poklicne mature pripravi v sodelovanju in v soglasju z vsemi relevantnimi deležniki." Hvala lepa.

Hvala lepa tudi tebi. Zdaj pa besedo dajem ministru, ministru za vzgojo in izobraževanje, doktor Vinku Logaju, izvolite.

Hvala lepa tudi tebi. Zdaj pa besedo dajem ministru, ministru za vzgojo in izobraževanje, doktor Vinku Logaju, izvolite.

Ja, hvala lepa, najprej vsem skupaj lep pozdrav. Moram povedati, da sem vesel napovedi v konstruktivni razpravi, v kateri bomo po mojem trdnem prepričanju razčistili tudi nekatera nerazumevanja ali pa nejasnosti posameznikov ali pa interpretacij Predloga sprememb zakona, ki ga v sistemskem delu odpiramo po 22 letih v urejanju samega izvajanja mature. V končni fazi se iz tega vidi, kar je v predlogu zakona, tudi predlog, da spremenimo tolarje v evre v tistem delu, kjer gre za globo. To pomeni, da je bil leta 2003 nazadnje spremenjen v tem širšem sistemskem delu.

Rad bi poudaril, da ne drži to, kar je bilo predstavljeno v uvodu, da gre za generalno spremembo pri poklicni maturi, kjer bi dijaki srednjega strokovnega izobraževanja morali opravljati pet predmetno poklicno maturo. Vsi dijaki bodo na podlagi predloga v noveli, ki bodo uspešno zaključili zadnji letnik srednjega strokovnega ali poklicno tehniškega izobraževanja opravljali maturo na en ali drug način. O tem se bodo odločili v tretjem letniku po samem predlogu v tretjem letniku srednjega strokovnega izobraževanja. Torej, ali bodo delali poklicno maturo na enak način kot do sedaj, to pomeni iz štirih predmetov, od tega dva strokovno teoretična, slovenščina in dva splošno izobraževalna slovenščina in matematika ali tuji jezik in s takšno opravljeno maturo potem nadaljevali študij na visokih strokovnih šolah ali višjih šolah ali pa se bodo zaposlili. Lahko pa se bodo odločili, da bodo imeli v tretjem in četrtem letniku v šolah organizirano pripravo pri splošno izobraževalnih predmetih, matematika, slovenski jezik in tuji jezik v sklopu izvajanja izobraževalnega programa v šoli in bodo opravljali maturo s petimi predmeti. To jim bo tudi omogočalo potem vpis na univerzitetni študij oziroma v enotne magistrske študijske programe.

Tisto, kar sem prepričan, da je na ravni sistema do univerzitetnega izobraževanja potrebno storiti je, da gledamo na nivo znanja, ki je potreben tudi za prehod na univerzitetni študij in možnosti dijakov, tistih dijakov, ki izkazujejo sposobnosti pa tudi motivacijo, da do tega znanja pridejo znotraj samega vzgojno izobraževalnega procesa v srednjem strokovnem izobraževanju. Želim poudariti, da v nobenem primeru ne gre tukaj za vpliv ali interes gimnazijskih ravnateljev ali tovrstne spremembe zaradi vpisa v gimnazijske programe. Moram povedati, da sem celo nasprotno diskusijo pričakoval v posameznih sredinah šolskega prostora. Podpiram pa trditev, da ne smemo odpirati diskusije o tem, ali so boljše šole gimnazije ali strokovne in poklicne šole. Vendarle gre že v osnovi za drugačne cilje. In ravno zaradi drugačnih ciljev, ki so nenazadnje v gimnazijskem programu naravnani na pripravo na univerzitetni študij, v srednjem strokovnem izobraževanju pa na vertikalo visokega in višjega strokovnega izobraževanja oziroma za trg dela je predlog, ki ga prinaša ta novela zakona tudi utemeljen. Še enkrat, torej predlog predvideva, da dijak, ki se odloči, da se vpiše v srednje strokovno izobraževanje, v vsakem primeru opravlja poklicno maturo. Če se bo odločil, da se bo zaposlil ali nadaljeval študij na visoki ali višji šoli, opravlja klasično poklicno maturo kot do sedaj. Če pa se bo v tretjem letniku odločil, da bo študiral na univerzitetnem programu, potem pa opravlja maturo, poklicno maturo s petimi predmeti, ki ima v splošno izobraževalnem delu standard, kot ga ima splošna matura. V tem predlogu sledimo načelu poštene enakosti možnosti, kar pomeni, da morajo imeti vsi dijaki, ki so enako nadarjeni in sposobni in imajo željo, da bi to svojo nadarjenost in sposobnost uporabili, enake možnosti za uspeh. To pomeni, da morajo imeti enako dostopnost in na enake temelje v srednješolskem izobraževanju za uspešnost nadaljevanja na univerzitetnem izobraževanju.

Želim poudariti, da so bili pri pripravi sprememb uporabljeni številni podatki, usmeritve obeh državnih komisij za maturo, izhodišča Bele knjige iz leta 2011, ukrepi, predlagani ukrepi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja iz leta 2024, ki dobesedno navaja torej, kako naj bo organizirana sama izvedba poklicne mature. Piše takole: dijaki srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja morajo za vpis na univerzitetne študijske programe opraviti obvezne predmete splošne mature, učni jezik, matematika, tuji jezik. Poiskati in financirati je treba najustreznejši način priprave dijakov srednjih strokovnih šol na opravljanje obveznih predmetov splošne mature, ki bo ohranjal dvojno funkcijo srednjega strokovnega izobraževanja, vstop na trg dela in nadaljnji študij. In te rešitve so implementirane v predlog sprememb zakona, o katerem danes govorimo. Tisto, kar bi želel poudariti, da so pri pripravi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2022-2023 sodelovali 103. strokovnjaki iz različnih sfer izobraževanja, s področja univerzitetnega oziroma visokošolskega izobraževanja, s področja srednješolskega izobraževanja, s področja osnovnošolskega izobraževanja in pa iz različnih zavodov in inštitucij in verjamem, da so diskusije, ki so tekle eno leto, pripeljale do ustreznega predloga ukrepa, ki ga je pa potrebno potem implementirati v zakonodajo za to, da se potem odraža v samem sistemskem delu.

Ob pripravi Predloga zakona so bila, so bile izvedene številne predstavitve, potekala so tudi usklajevanja tako s posameznimi resorji, rektorsko konferenco, predstavniki obrtne zbornice, direktorji javnih zavodov, predstavniki združenj, predstavniki fakultet vseh treh univerz. Res pa je, da ni bilo možno organizirati razprave s posamezniki in zato smo se poslužili tudi razprave s predstavniki asociacij. Vse, vsi predlogi zagotovo niso zajeti. Zajeti so v zakonu predlogi, na katerih mislim, da smo dosegli konsenz. Zagotovo ne v zakonu izvedbenega dela na katerega je bilo v času razprave. Kar nekaj predlogov in pomislekov. Lahko povem, da je predlog zakona usklajen s Predlogom Zakona o visokem šolstvu, ki je tudi praktično zaključen in pripravljen za nadaljnjo proceduro.

Glede na pripombe, ki so se nanašale v času priprave zakona, pa želim poudariti, da je sprememba mature predvidena za šolsko leto 2030/2031. Ker sem v medijih zasledil, da se je pojavil tudi članek, da starši dijakov, ki letos zaključujejo poklicno maturo, ne vedo, na kakšen način bodo zaključevali izobraževanje. Torej leta 2030/2031, zato, ker mora zakon veljati preden se dijaki vpišejo v prvi letnik izobraževanja, torej do leta 2027/2028 potrebujemo programske spremembe in organizacijske predloge. Programske spremembe v tistem delu oziroma programske dopolnitve v tistem delu, ki bo omogočal, da bodo dijaki, ki se bodo odločili za poklicno maturo s petimi predmeti, lahko opravili tudi, pridobili tudi dodatna znanja znotraj izobraževalnega programa. To ne pomeni, da bomo spreminjali izobraževalne programe srednjega strokovnega izobraževanja, pač pa morajo biti dve leti pred zaključkom izobraževanja pripravljeni predmetni izpitni katalogi iz katerih izhajajo standardi znanja. To je leta 2028, do takrat imamo čas za pripravo katalogov. Bi pa rad poudaril, da je strokovni svet pri pripravi, pri sprejemanju izhodišč za pripravo splošnih izobraževalnih programov pri posodobitvi programov ob kurikularni prenovi sprejel enaka izhodišča za splošno izobraževalne predmete v splošnem in v srednjem strokovnem izobraževanju. Torej, programi izhajajo, nastajajo na osnovi enotnih izhodišč. In to je tudi eno, ena od prednosti za v bistvu manj pomembnih sprememb pri pripravi predmetnih izpitnih katalogov. Sam se zavedam, da, in to smo se pogovarjali tudi v razpravi s posameznimi predstavniki združenj, da je potrebno po sprejemu zakona pripraviti tudi normativni del, kako se bodo oblikovale dodatne skupine in v povezavi s tem tudi financiranje izvedbe tega na različnih šolah, v različnih sredinah za različne programe srednjega strokovnega izobraževanja.

Toliko v uvodno pojasnitev, pa morda še kasneje. Hvala lepa.

Ja, hvala lepa, najprej vsem skupaj lep pozdrav. Moram povedati, da sem vesel napovedi v konstruktivni razpravi, v kateri bomo po mojem trdnem prepričanju razčistili tudi nekatera nerazumevanja ali pa nejasnosti posameznikov ali pa interpretacij Predloga sprememb zakona, ki ga v sistemskem delu odpiramo po 22 letih v urejanju samega izvajanja mature. V končni fazi se iz tega vidi, kar je v predlogu zakona, tudi predlog, da spremenimo tolarje v evre v tistem delu, kjer gre za globo. To pomeni, da je bil leta 2003 nazadnje spremenjen v tem širšem sistemskem delu.

Rad bi poudaril, da ne drži to, kar je bilo predstavljeno v uvodu, da gre za generalno spremembo pri poklicni maturi, kjer bi dijaki srednjega strokovnega izobraževanja morali opravljati pet predmetno poklicno maturo. Vsi dijaki bodo na podlagi predloga v noveli, ki bodo uspešno zaključili zadnji letnik srednjega strokovnega ali poklicno tehniškega izobraževanja opravljali maturo na en ali drug način. O tem se bodo odločili v tretjem letniku po samem predlogu v tretjem letniku srednjega strokovnega izobraževanja. Torej, ali bodo delali poklicno maturo na enak način kot do sedaj, to pomeni iz štirih predmetov, od tega dva strokovno teoretična, slovenščina in dva splošno izobraževalna slovenščina in matematika ali tuji jezik in s takšno opravljeno maturo potem nadaljevali študij na visokih strokovnih šolah ali višjih šolah ali pa se bodo zaposlili. Lahko pa se bodo odločili, da bodo imeli v tretjem in četrtem letniku v šolah organizirano pripravo pri splošno izobraževalnih predmetih, matematika, slovenski jezik in tuji jezik v sklopu izvajanja izobraževalnega programa v šoli in bodo opravljali maturo s petimi predmeti. To jim bo tudi omogočalo potem vpis na univerzitetni študij oziroma v enotne magistrske študijske programe.

Tisto, kar sem prepričan, da je na ravni sistema do univerzitetnega izobraževanja potrebno storiti je, da gledamo na nivo znanja, ki je potreben tudi za prehod na univerzitetni študij in možnosti dijakov, tistih dijakov, ki izkazujejo sposobnosti pa tudi motivacijo, da do tega znanja pridejo znotraj samega vzgojno izobraževalnega procesa v srednjem strokovnem izobraževanju. Želim poudariti, da v nobenem primeru ne gre tukaj za vpliv ali interes gimnazijskih ravnateljev ali tovrstne spremembe zaradi vpisa v gimnazijske programe. Moram povedati, da sem celo nasprotno diskusijo pričakoval v posameznih sredinah šolskega prostora. Podpiram pa trditev, da ne smemo odpirati diskusije o tem, ali so boljše šole gimnazije ali strokovne in poklicne šole. Vendarle gre že v osnovi za drugačne cilje. In ravno zaradi drugačnih ciljev, ki so nenazadnje v gimnazijskem programu naravnani na pripravo na univerzitetni študij, v srednjem strokovnem izobraževanju pa na vertikalo visokega in višjega strokovnega izobraževanja oziroma za trg dela je predlog, ki ga prinaša ta novela zakona tudi utemeljen. Še enkrat, torej predlog predvideva, da dijak, ki se odloči, da se vpiše v srednje strokovno izobraževanje, v vsakem primeru opravlja poklicno maturo. Če se bo odločil, da se bo zaposlil ali nadaljeval študij na visoki ali višji šoli, opravlja klasično poklicno maturo kot do sedaj. Če pa se bo v tretjem letniku odločil, da bo študiral na univerzitetnem programu, potem pa opravlja maturo, poklicno maturo s petimi predmeti, ki ima v splošno izobraževalnem delu standard, kot ga ima splošna matura. V tem predlogu sledimo načelu poštene enakosti možnosti, kar pomeni, da morajo imeti vsi dijaki, ki so enako nadarjeni in sposobni in imajo željo, da bi to svojo nadarjenost in sposobnost uporabili, enake možnosti za uspeh. To pomeni, da morajo imeti enako dostopnost in na enake temelje v srednješolskem izobraževanju za uspešnost nadaljevanja na univerzitetnem izobraževanju.

Želim poudariti, da so bili pri pripravi sprememb uporabljeni številni podatki, usmeritve obeh državnih komisij za maturo, izhodišča Bele knjige iz leta 2011, ukrepi, predlagani ukrepi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja iz leta 2024, ki dobesedno navaja torej, kako naj bo organizirana sama izvedba poklicne mature. Piše takole: dijaki srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja morajo za vpis na univerzitetne študijske programe opraviti obvezne predmete splošne mature, učni jezik, matematika, tuji jezik. Poiskati in financirati je treba najustreznejši način priprave dijakov srednjih strokovnih šol na opravljanje obveznih predmetov splošne mature, ki bo ohranjal dvojno funkcijo srednjega strokovnega izobraževanja, vstop na trg dela in nadaljnji študij. In te rešitve so implementirane v predlog sprememb zakona, o katerem danes govorimo. Tisto, kar bi želel poudariti, da so pri pripravi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2022-2023 sodelovali 103. strokovnjaki iz različnih sfer izobraževanja, s področja univerzitetnega oziroma visokošolskega izobraževanja, s področja srednješolskega izobraževanja, s področja osnovnošolskega izobraževanja in pa iz različnih zavodov in inštitucij in verjamem, da so diskusije, ki so tekle eno leto, pripeljale do ustreznega predloga ukrepa, ki ga je pa potrebno potem implementirati v zakonodajo za to, da se potem odraža v samem sistemskem delu.

Ob pripravi Predloga zakona so bila, so bile izvedene številne predstavitve, potekala so tudi usklajevanja tako s posameznimi resorji, rektorsko konferenco, predstavniki obrtne zbornice, direktorji javnih zavodov, predstavniki združenj, predstavniki fakultet vseh treh univerz. Res pa je, da ni bilo možno organizirati razprave s posamezniki in zato smo se poslužili tudi razprave s predstavniki asociacij. Vse, vsi predlogi zagotovo niso zajeti. Zajeti so v zakonu predlogi, na katerih mislim, da smo dosegli konsenz. Zagotovo ne v zakonu izvedbenega dela na katerega je bilo v času razprave. Kar nekaj predlogov in pomislekov. Lahko povem, da je predlog zakona usklajen s Predlogom Zakona o visokem šolstvu, ki je tudi praktično zaključen in pripravljen za nadaljnjo proceduro.

Glede na pripombe, ki so se nanašale v času priprave zakona, pa želim poudariti, da je sprememba mature predvidena za šolsko leto 2030/2031. Ker sem v medijih zasledil, da se je pojavil tudi članek, da starši dijakov, ki letos zaključujejo poklicno maturo, ne vedo, na kakšen način bodo zaključevali izobraževanje. Torej leta 2030/2031, zato, ker mora zakon veljati preden se dijaki vpišejo v prvi letnik izobraževanja, torej do leta 2027/2028 potrebujemo programske spremembe in organizacijske predloge. Programske spremembe v tistem delu oziroma programske dopolnitve v tistem delu, ki bo omogočal, da bodo dijaki, ki se bodo odločili za poklicno maturo s petimi predmeti, lahko opravili tudi, pridobili tudi dodatna znanja znotraj izobraževalnega programa. To ne pomeni, da bomo spreminjali izobraževalne programe srednjega strokovnega izobraževanja, pač pa morajo biti dve leti pred zaključkom izobraževanja pripravljeni predmetni izpitni katalogi iz katerih izhajajo standardi znanja. To je leta 2028, do takrat imamo čas za pripravo katalogov. Bi pa rad poudaril, da je strokovni svet pri pripravi, pri sprejemanju izhodišč za pripravo splošnih izobraževalnih programov pri posodobitvi programov ob kurikularni prenovi sprejel enaka izhodišča za splošno izobraževalne predmete v splošnem in v srednjem strokovnem izobraževanju. Torej, programi izhajajo, nastajajo na osnovi enotnih izhodišč. In to je tudi eno, ena od prednosti za v bistvu manj pomembnih sprememb pri pripravi predmetnih izpitnih katalogov. Sam se zavedam, da, in to smo se pogovarjali tudi v razpravi s posameznimi predstavniki združenj, da je potrebno po sprejemu zakona pripraviti tudi normativni del, kako se bodo oblikovale dodatne skupine in v povezavi s tem tudi financiranje izvedbe tega na različnih šolah, v različnih sredinah za različne programe srednjega strokovnega izobraževanja.

Toliko v uvodno pojasnitev, pa morda še kasneje. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam, zdaj pa besedo dajem še magistru Gregorju Mohorčiču, direktorju Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, izvolite.

Hvala lepa tudi vam, zdaj pa besedo dajem še magistru Gregorju Mohorčiču, direktorju Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, izvolite.