Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, ostali vabljeni na današnji seji odbora, en lep pozdrav.

Začenjamo s 44. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora, in sicer na podlagi zahteve Poslanske skupine Nova Slovenija, Krščanski demokrati. Obveščam vas, da so seje zadržani naslednji poslanci, in sicer Felice Ziza in pa Nataša Sukič. Medtem ko kot nadomestni člani na odboru sodeluje Lucija Tacer, ki nadomešča poslanko Terezo Novak. S sklicem seje dne 26. marca 2025 ste prejeli naslednji dnevni red, in sicer bo več tisoč pacientov ostalo brez zobozdravnika zaradi neustreznega financiranja zobozdravstvenih storitev. V okviru javne zdravstvene mreže. Zahteva Poslanske skupine Nove Slovenije za sklic nujne seje odbora, z dne 19. marec 2025 je bila objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Ker do pričetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Tako da kar prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA SEJE ODBORA - BO VEČ TISOČ PACIENTOV OSTALO BREZ ZOBOZDRAVNIKA ZARADI NEUSTREZNEGA FINANCIRANJA ZOBOZDRAVSTVENIH STORITEV V OKVIRU JAVNE ZDRAVSTVENE MREŽE?

Vabljeni k 1. točki dnevnega reda so naslednji, torej predlagatelj zahteve, Poslanska skupina Nova Slovenija in v njihovem imenu predlagateljica kolegica Iva Dimic, ministrica za zdravje, doktor Valentina Prevolnik Rupel, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Sindikat zobozdravnikov Slovenije Dens, Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije in Zveza organizacij pacientov Slovenije. Dodatno smo na sejo povabili tudi predstavnike Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Sedaj pa dajem besedo kar predlagatelju zahteve, kolegici Ivi Dimic, izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica, spoštovani gostje danes, državni sekretar, kolegice in kolegi. Težave v javnem zdravstvu se kopičijo in tudi na področju javnega zobozdravstva, zato je naš sklic Bo več tisoč pacientov ostalo brez zobozdravnika zaradi neustreznega financiranja zobozdravstvenih storitev v okviru javne mreže, še kako na mestu. Nedavno so slovenski zobozdravniki z dopisom, ki ga je podpisalo 314 zobozdravnikov, opozorili na neutemeljeno, nestrokovno in nevzdržno postavitev cen belih zalivk, ki jih je enostransko določil ZZZS. Zadnja sprememba cen belih zalivk po njihovem mnenju pomeni resen poseg v pravice pacientov in slovenski zobozdravstveni sistem. Predpisane cene ne temeljijo na realnih stroških cenah materiala in standardov dela slovenskih zobozdravnikov v javni mreži. Poseg ZZZS tako razumejo kot vodenje zobozdravstva v privatizacijo. Obstoječa struktura cene, ki temelji na zeleni knjigi iz leta 1979 in ne upošteva današnjih stroškov obratovanja zobozdravstvene ordinacije in standardov vodi v nerentabilnost zobozdravstvenih ordinacij. Nerazumni časovni normativi in podplačani materialni stroški ter stroški zobozdravstvenih ordinacij bodo lahko resno ogrozili delo v zobozdravstvenih ordinacijah. Zobozdravniki zato pravijo, da ne morejo prevzeti odgovornosti za sklepanje kompromisov, ki bi ogrozili kakovost, varnost in strokovno izvedbo zobozdravstvenih posegov. Zobozdravnikom sta zaupanje in varnost pacientov najpomembnejša, zato ne morejo dovoliti, da se z njima trguje za obstoj sistema, v katerem je v središču ZZZS, ne pa pacient. ZZZS namreč postavlja izključno stroškovno učinkovitost nad kakovost in varnost oskrbe pacientov. Zobozdravniki so osupnili, ko je ZZZS tik pred zdajci enostransko odpovedala pogajanja. Bele zalivke so stopile v veljavo s 1. 1. 2025 za državljane do 26. leta in sredi februarja še vedno niso bile znane cene. Za nove protetične storitve, ki stopijo v veljavo s prvim julijem letos. Kot transparenten partner v pogajanjih so zobozdravniki odprto predali ZZZS vse kalkulativne elemente izračuna bele zalivke ter svoje predloge tudi podkrepili s strokovnimi utemeljitvami in mnenji strokovnih teles. Od ZZZS niso prejeli njihovih elementov izračuna, ampak zgolj vprašanje, kateri so dobavitelji zobozdravniškega materiala v Sloveniji in kakšen je način poslovanja z njimi. To je v zobozdravnikih vzbudilo dvom v korektnost in pravilnost izračuna predlagane cene. Zadnja anketa, ki so jo na zdravniški zbornici izvedli med petim februarjem letos in sedmim februarjem letos, je pokazala, da bo v predlaganem sistemu kar tretjina zobozdravnikov vrnila koncesijo v celoti ali delno. Vpliv tega na ustno zdravje državljanov bo velik, saj bo nekaj 10000 ljudi čez noč izgubilo izbranega zobozdravnika in s tem dostop do javnega zobozdravstva. ZZZS so večkrat pozvali h konstruktivnemu pogovoru, da bi cena zobozdravstvenih storitev temeljila na realnih izračunih, upoštevala predpisane strokovne standarde dela in preverjala materiale ter s tem zagotovila, da javni sistem ostane dostopen in kakovosten za vse. Izvajalce zobozdravstvene dejavnosti so soočeni s problematiko neustreznega financiranja zobozdravstvenih zdravstvenih storitev, ki jih izvajajo v okviru javne mreže. Cene, ki jih določa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, niso ekonomsko vzdržne in predstavljajo resno grožnjo za zobozdravstveni sistem ter pravico pacientov do dostopne in kakovostne zobozdravstvene oskrbe. Kljub večkratnim opozorilom in pozivom k uskladitvi cen z realnimi finančnimi izračuni zobozdravniki niso prejeli ustreznih zagotovil ali predlogov rešitev, ki bi omogočale nadaljnje izvajanje zobozdravstvenih storitev pod vzdržnimi pogoji. Zato je 173 koncesionarjev podpisalo pismo o nameri, da nameravajo, če ZZZS ne določi ekonomsko vzdržnih cen zobozdravstvenih storitev, v prvem koraku koncendentom podati zahteve za zmanjšanje obsega programov v zdravstveni dejavnosti v višini najmanj 20 odstotkov programa. S tem pismom so želeli spodbuditi nujne spremembe in dialog med vsemi deležniki v zdravstvenem sistemu, usmerjen k oblikovanju rešitev, ki bodo zagotovile stabilnost zobozdravstvenega sistema ter omogočale dostopne in kakovostne zobozdravstvene storitve za pacienta. Zato smo v Novi Sloveniji predlagali tudi dva sklepa, da se sprejmeta danes na odboru, in sicer prvi sklep: "Odbor za zdravstvo predlaga Ministrstvu za zdravje, da skupaj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije poišče rešitve, da bo cena zobozdravstvenih storitev temeljila na realnih izračunih, upoštevala predpisane strokovne standarde dela in preverjene materiale ter s tem zagotovila, da zobozdravstvene storitve v okviru javnega zdravstvenega sistema ostanejo dostopne in kakovostne za vse zavarovance."

In drugi sklep: "Odbor za zdravstvo predlaga Ministrstvu za zdravje, da v roku enega meseca pripravi rešitve, ki bodo vsem zavarovancem zagotovile pravočasen dostop do kakovostnih zobozdravstvenih storitev, za katero vsak mesec plačujejo v javno zdravstveno blagajno."

Spoštovane kolegice in kolegi, v Novi Sloveniji želimo opozoriti, da je zobozdravstvo del pomembnega javnega zdravstva, ki naj bi bil dostopen vsem, ki vplačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje. Iz tega naslova se tudi financira in zato pričakujem, da bomo ubranili javno zdravstvo in da bodo zobozdravniki vsem dostopni v javni mreži. To je naša želja. In jaz verjamem, tudi glede na današnje razprave, danes je dan zdravja praktično v Državnem zboru, da boste tudi naše sklepe podprli, da se zadeve tudi na področju zobozdravstva zagotovijo vsem državljankam in državljanom, ki plačujejo v to javno blagajno v ta žakelj. Hvala lepa.

Hvala lepa. Naj, preden dam besedo predstavniku Ministrstva za zdravje, povem še to, da je z nami tudi poslanec magister Miroslav Gregorič, ki nadomešča poslanca magistra Rastislava Vrečka.

Sedaj dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje, gospodu Iztoku Kosu, izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovani člani Odbora za zdravstvo in vsi ostali prisotni. Naj uvodoma navedem naša prizadevanja za ureditev področja zobozdravstva s ciljem zagotavljanja boljše dostopnosti zavarovanih oseb do zobozdravnika Ministrstvo za zdravje preko Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za posamezno leto krepi in širi javno zobozdravstveno mrežo. Tako je denimo v zadnjih sedmih letih povečalo število ambulant v zobozdravstvu, ki so financirane preko ZZZS, za 108 dodatnih ambulant, in sicer iz 1132 ambulant v letu 2017 na 1240 ambulant v letu 2024. V letu 2024 je bilo tako za področje celotnega zobozdravstva namenjenih 223 milijonov evrov, kar je za 89 milijonov evrov oziroma 67 procentov več kot leto 2017. Skladno z navedenim bo Zavod za zdravstveno zavarovanje sproti posodabljal obračun zobozdravstvenih storitev glede na spremembe stroškov. V skladu z lani sprejeto strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni do leta 2031 Ministrstvo za zdravje izvaja ukrepe, ki bodo vplivali na razvoj novih modelov in pristopov pri zagotavljanju zobozdravstvene oskrbe. Zavedamo se namreč, da je enakopravna obravnava prebivalstva vključno za ogrožene in ranljive skupine, se pravi starejši, nepomični, uporabniki institucionalnega varstva, osebe s težavami v duševnem zdravju oziroma razvoju nujna, zahteva pa inovativne pristope. Ministrstvo za zdravje bo v okviru udejanjanja strategije podprlo raziskave za razvoj novih programov tudi na področju preventivnega zobozdravstvenega varstva tako otrok, mladostnikov kot tudi odraslih. V zvezi s slednjim bo sprejet nov pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Vsi ukrepi so usmerjeni v zagotavljanje dostopnosti do zobozdravstvene obravnave v javni zdravstveni mreži. V načrtu je pilotni projekt za izboljšanje dostopnosti zobozdravstvenih storitev za uporabnike institucionalnega varstva. V teku sta tudi dva projekta ciljno raziskovalnega projekta na temo pojavnosti kariesa in paradontalne bolezni. V sled navedenemu vidimo, da se za zobozdravstvo namenjajo obsežna sredstva in izvaja se širitev javne zobozdravstvene mreže ter se sprejema tudi široka paleta ukrepov, saj se zavedamo pomena kakovostnega in dostopnega zobozdravstvenega varstva, ki je visokega pomena za splošno zdravje prebivalstva. Ministrstvo za zdravje bo tudi v bodoče v okviru svojih pristojnosti izvajalo nadaljnje ukrepe za krepitev kakovostnega in čim bolj dostopnega javnega zobozdravstva.

Če se sedaj osredotočim na cene zobozdravstvenih storitev, naj prvo poudarim, da dialog med deležniki za določitev realne cene bele zalivke poteka. Zaradi zahtevane opustitve uporabe amalgama na podlagi ratificirane konvencije Minamata o živem srebru in evropske uredbe se bo postopoma do 1. 7. 2026 ukinila uporaba amalgama v zobozdravstvu. Zaradi večje porabe časa za kompozitne zalivke v primerjavi z amalgamskimi bo Zavod za zdravstveno zavarovanje zagotovil dodatna sredstva za potrebne dodatne time oziroma dodatne ambulante v zobozdravstvu ter za višje materialne stroške zaradi uporabe dražjega materiala. Po trenutnih ocenah bo tako Zavod za zdravstveno zavarovanje zagotovil skupno dodatnih več kot 16 milijonov evrov na letni ravni za zagotovitev dodatnih kadrovskih virov v obsegu do 50 dodatnih ambulant in za zagotovitev sredstev za dražji material oziroma višje materialne stroške. Za opredelitev nadomestnega standardnega materiala je bilo pridobljeno stališče RSK za zobozdravstvo, da bi moral biti izbor za vsak posamezen primer sicer prepuščen strokovnjakom. Materiali, s katerimi je mogoče zamenjati amalgam, so kompoziti na osnovi smol in kompomeri. Pri obeh je nujna uporaba adheziva ter steklasto-ionomerni cementi in smolasto modificirani steklasto-ionomerni cementi. Zaradi razvoja materialov je ustreznost uporabe posameznega materiala potrebno ponovno strokovno proučiti vsaj vsakih pet let. Cene belih zalivk je zavod izračunal na podlagi vseh elementov cen, se pravi materialni stroški, amortizacije, stroški dela, kot tudi izhaja iz predpisov na področju plač javnih uslužbencev. Upoštevati sicer treba, da tržne cene pa vključuje tudi vkalkulirani dobiček, ki v primeru zavoda ni element cene.

Se pravi, naj ponovim, cene zobozdravstvenih storitev vključuje stroške dela, materiala in amortizacije, gre za standardne postavke, ki se jih vključuje v strukturo cene posameznih storitev. Zavod stalno posodablja cene glede na spremembe v posameznih postavkah, skladno z določbami uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za posamezno leto oziroma skladno z zakonodajo, ki se nanaša na področje zdravstvenega varstva. Tako se je na primer vrednost programa in, na en tim zobozdravstva za odrasle od leta 2017, ko je znašala dobrih 110 tisoč evrov, v sedmih letih povečalo za 49 procentov in je v letu 2024 znašala tisoč, 164 tisoč evrov in se bo predvsem zaradi rasti plač povečala na več kot 175 tisoč evrov v letu 2025.

Naj zaključim. Ključni cilj pri opredelitvi cen je zagotavljati zavarovanim osebam dostopnost do zobozdravstvenih storitev, na način, da se javna sredstva razporejajo in porabljajo racionalno, skladno s predpisi ter načeli enakosti in nediskriminatornosti in sicer tako, da se zagotovijo realne cene storitev v sodelovanju s ključnimi deležniki. Sicer pa dogovor glede cen belih zalivk je še vedno v teku. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo predstavnici Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, gospa Ana Bolka(?), vodja področja za analitiko in razvoj.

Poslanci smo dobili tudi eno predstavitev in nam bo zdaj gospa Bolka to tudi predstavila.

Izvolite.

Gospa predsednica, hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi navzoči!

Torej, Zavod za zdravstveno zavarovanje je zagotovo na podlagi prispevkov zavarovanih oseb prvi, ki poskuša čim bolj skrbeti za to, da zavarovane osebe oziroma zavarovanci, če rečem krajše, dobijo za svoje vplačane prispevke čim več. In to je ves čas princip tako priprave razvoja modelov kot postavljanja cen kot pogajanja za čim bolj optimalno razporeditev sredstev za storitve oziroma druge pravice, kot je na primer absentizem oziroma bolniška.

Čisto na kratko bi predstavila dosedanje aktivnosti in ceno, recimo belih zalivk. Kot je bilo že omenjeno, bele zalivke uvajamo kot pravico namesto amalgamskih zaradi ukinitve amalgama, to nam naroča evropska uredba in nacionalni načrt o opustitvi amalgama, s čimer se bo do 1. 7. 2026 za vse zavarovane osebe ukinil amalgam, razen za tiste res izjemne primere, zaradi kakšnih zdravstvenih indikacij, vse ostalo amalgama ne bomo več uporabljali in bo bela zalivka, čeprav je dražja, pravica za vse zavarovane osebe.

Če samo okvirno predstavim, za leto 2024 je recimo celotno zobozdravstvo bilo financirano z 223 milijoni evrov - to malo za občutek - od tega zalivke predstavljajo 35 milijonov oziroma 16 odstotkov na državnem nivoju. Govorimo o tem, zato, da imamo neke plastične predstave, v kakšnih okvirih se gibamo oziroma o čem govorimo. Bele zalivke seveda so v največjem obsegu v programu zobozdravstva za odrasle, kjer imamo 727 ambulant, torej timov. Zanje bodo v letu 2025 namenjeno približno 175000 evrov. To je že po povišanju plač na eno ambulanto: to spet za občutek, koliko ena ambulanta vzame oziroma dobi finančnih sredstev. Cena, ta struktura stroškov oziroma cen v teh ambulantah pa je približno 74 odstotkov je delo in 22 odstotkov materialni stroški, ostali amortizacije, informatizacija, ostalo so pa v zelo majhnem deležu. Iz tega bi poudarila, da - prvič - zalivke predstavljajo samo 20 odstotkov dela ene take ambulante in v skupnem znesku torej ne predstavljajo celotne ambulante, daleč od tega. Ves večinski del predstavlja fiksna in snemna protetika, endodontija, parodontologija in druge storitve. Cene so bile postavljene tudi za bele zalivke že leta 2019, ko so postale, bom rekla, širša pravica, ne samo za ta sprednji sektor, tako kot v preteklosti in že takrat smo v sistem dodajali dodatna sredstva za dodatne materiale, ker dejstvo je, da pač bele zalivke izdelane s temi materiali, so pač časovno bolj zahtevne z dražjimi materiali. Že takrat smo sledili pri časovnicah, videli smo, stroški dela predstavljajo 75 odstotkov celega stroška. Pri časovnicah, ki so ključni za strošek dela, smo v celoti sledili predlogu Zdravniške zbornice. V celoti, še enkrat smo sledili predlogu, ki smo ga prejeli. Torej, so minute za posamezno zalivko eno ploskovno, dvoploskovno tri ploskovno - to že vsi sami tudi poznamo, ni taka medicinska stroka oziroma jo poznamo, ker smo uporabniki - takrat smo s časovnicami popolnoma sledili, materiale smo že takrat povišali. Zdaj smo v zadnjem času imeli več sestankov z Zdravniško zbornico, zadnjega 20. marca. Takrat smo primerjali njihove podatke o stroških za material z našimi podatki, ne z našimi, ampak s podatki, ki smo jih pridobili na trgu, tako kot jih pridobimo vedno oziroma tako kot jih vsakdo pridobi lahko in smo šli postavko za postavko. Pripomba je bila v bistvu samo na ene gumice, da rečem, samo na eno postavko in tam smo naknadno še ta znesek še povečali. In naš predlog je, da se materialni stroški povečajo za približno 20 odstotkov oziroma kar pomeni 20 evrov na povprečno zalivko - zdaj 12 evrov na povprečno zalivko. Zalivke, kot sem rekla, so eno dvo, tri ploskovne, povprečno je približno dvoploskovna. Sicer imamo v sistemu polovico, tri ploskovnih pa četrtino, eno pa dvo, tako približno, zdaj, jaz to predstavljam dokaj tako krovno, ne z decimalkami, ker to ni potrebno. Če to povišanje upoštevamo, se pravi, v tej tabeli imamo trenutno cene, ki so danes veljavne in predlog s povišanjem, s tem povišanjem bi dosegli več kot 95 odstotkov tržnih samoplačniških slovenskih cen. Zavod ocenjuje, da je to v javni mreži cena, ki se toliko približa samoplačniški oziroma tržni ceni zelo korektna, da ne rečemo, zelo dobra, jih v večini drugje, v drugih dejavnostih ne dosegamo. Finančna posledica tega dviga materialnih stroškov bi bila približno en milijon letno v letošnjem letu, če bi uvajali od 1. januarja dalje, zato ker je pravica samo do 26 let, ker nimamo pravice še cele. Naprej pa bi nas na letnem nivoju stalo okrog štiri milijone dodatno. Ocene so narejene na podlagi dejanske realizacije iz preteklih let, ker boljše pač ni mogoče delati. Se pravi, vzamemo pretekla leta, število zalivk in ocenimo število oziroma potrebna posledična finančna sredstva. Tukaj naj še poudarim, da zadnji sestanek, do zdaj zadnji sestanek z zbornico je bil včeraj. Sodeloval je novi generalni direktor magister Robert Ljoljo in posebej poudaril, da si želi tudi nadaljnjega sodelovanja, tako kot smo sedaj tudi že sodelovali.

Če še samo na kratko izpostavim, dejansko po teh, pa ne projekcijah, tole so že kar trdne številke. Če bomo v letu, če smo v letu 2024 za zobozdravstvo za odrasle dali približno 120 milijonov evrov na letnem nivoju za celoto, potem v letu 2025 povečujemo ta sredstva, tako kot je tukaj na grafu in v legendi zaradi povišanja plač približno 7 odstotkov, zaradi novih materialov v protetiki, ki je tukaj ne omenjam posebej, ampak tam tudi zaradi dodatnih pravic povečujemo tudi finančna sredstva za dodatek za material za zalivke.

Ta je tukaj prikazano majhen, zato, ker smo rekli, da je v celotnem obsegu, so zalivke manjši del in zato tudi finančno, kljub velikemu povečanju, ne predstavljajo takega ogromnega zneska. In dodajamo time, ves čas dodajamo dodatne time oziroma ambulante, dodatne programe v sistem, s čimer seveda tudi povečujemo sredstva, povečujemo dostopnost.

Tudi v letu 2026 se bo to, se bodo ta povečevanja oziroma dodatna finančna sredstva nadaljevala. Nekaj zaradi dodatnih timov, zaradi belih zaliv, ker se pač pravica uvaja postopno. In o protetiki bomo zaključevali še ta drugi del, ki se letos s 1. 7. 2025 uvaja. In potem v letu 2027 še zaradi dodatnih timov, zaradi materialov. Pri čemer pa za leto 2027 na primer nismo nič ocenili povišanja zaradi plač, ker nam, ker tega še ne znamo izračunati ta trenutek, tako da bo povečanje še večje. Torej od leta 2024 lani do vključno leta 2027 je to skoraj 30 odstotkov. Nobena druga dejavnost se ne povečuje toliko in še zdaleč se v tem rangu ne povečujejo prispevki. Tako da zavod pač trdi, da je s temi cenami in s temi dodatnimi sredstvi za zobozdravstvo dejansko sledil kar največji možni meri potrebam oziroma zahtevam ali pa dejanskim stroškom zobozdravstvene ambulante. Hvala.

Hvala lepa. Sedaj dajem besedo predstavnikom Sindikata zobozdravnikov Slovenije, ki si bosta malo delila čas, gospa Alenka Krabonja in Sergej Olujić. Upam, da sem prav izgovorila. Izvolite.

Hvala za vabilo in besedo. Vse, kar sem povedala, predhodnika, se prelepo sliši, da bi bilo res, da v zobozdravstvu ne bodo določil in da imamo dovolj denarja za vse, kar si želimo. Ampak jaz bom vam predstavila primer iz prakse, iz ambulante, s terena. Denar, ki mi ga letno nameni ZZZS, sem enostavno delila število mojih izjavljenih pacientov. Na enega pacienta pride 53 evra in 4 cente, kar pomeni, da bo verjetno v tem letu lahko obravnavala le 20 pacientov, ostali enkrat v prihodnosti. Primer: za pozdravljen kočnik z belo zalivko porabim denar sedmih pacientov letno. Ena delna proteza pobere denar sedemnajstih pacientov. Imam pa odobreno od ZZZS kompleksno rehabilitacijo zgornje in spodnje čeljusti s protezami. Pacient bo vzel denar 74 pacientov v tem letu. In sedaj mi razumemo stiske pacientov, ki se srečujejo s pravico oddaljeno nekje v megleni prihodnosti.

In stisko zobozdravnika in medicinske sestre, ki se vsakodnevno srečujeta s stisko pacientom in psihofizičnim nasiljem pacientov. ZZZS ima način kalkuliranja stroškov enak od leta 1980. In če tim primarne ambulante sestavlja zobozdravnik, medicinska sestra in zobotehnik s svojim laboratorijem plača - pri nas že dolgo ni edini motivator zaposlenih. Zelo pomemben je v zdravstvu strokovni razvoj, kar pomeni izobraževanje in pogoji dela, oprema, s katero lahko nudiš kvalitetno storitev. Z javnimi sredstvi v znesku manj kot 160 evrov na leto zobozdravnik ne more obnavljati niti licence. Kvalitetni storitvi seveda nedvomno sodi kvaliteten material in tudi oprema ambulante in zobotehničnega laboratorija, kajti oboje je namreč šteto v kalkulaciji cene zobozdravstvene storitve. Primarna ambulanta mora pokrivati širok nabor storitev. Specialistične so bolj usmerjene v nekatero smer. In s 4692 evri na leto ne moreš kvalitetno opremiti in obnavljati ambulante in laboratorija. In za primer, klinični psiholog ima znesek za amortizacijo 3874 evrov, kar je le 818 evrov manj kot primarna ambulanta s tehničnim laboratorijem. Veliko ambulant je za to zastarelih. Zobozdravniki so v javnem sektorju velikokrat apatični, ker se ne morejo strokovno razvijati niti pacientom nuditi kvalitetne storitve, ki jo poznajo ali pa bežijo in se zaposlujejo pri samoplačnikih, saj glede na dostopnost jim dela ne manjka. Amortizacija ambulante in laboratorija je preračunana na 60 let, v čemer nisem štela investicije v prostor, ki je zmeraj v gospodarstvu kalkulativni element poslovnih storitev. Pa še materialni strošek. Planiran materialni strošek kliničnega psihologa je 18245 evrov, zobna ambulanta z laboratorijem pa sme porabiti 28142 evrov in zavarovalnica nam obljublja, približno na palec, 700 evrov zraven za materialne stroške. In če primerjamo z družinci, s čimer se zelo radi primerjamo, oni dobijo 20000 evrov za materialne stroške več. In vsa ta leta smo koncesionarji in tudi javni zavodi iz nadstandardnih in samoplačniških storitev vlagali v opremljenost javnih ambulant in ne obratno, kot se rado manipulira v medijih in v tej hiši. Sodobna oprema je nujni kalkulativni element storitve. In ker jim zavarovalnica želi nuditi tudi digitalno zobozdravstvo, tudi moramo razmisliti, da je amortizacija teh aparatur verjetno pet let. Sodobna, kvalitetna storitev ne more biti narejena iz nizke cene in ne more biti merilo, kajti kdor po ceni kupi, drago plača. Zobozdravniki moramo garantirati za svoje delo in smo zanj strokovno odgovorni. Odgovarjamo za delo tudi tehnikovega dela, vprašati se moramo, kaj želimo. Izvoli.

Naj še jaz malo nadaljujem. Pozdravljeni. Moje ime je Sergej Olujić, podpredsednik Sindikata zobozdravnikov.

Tukaj smo zbrani zobozdravniki in predstavniki javnih zavodov in prvič po dolgem času mislim, da smo kompletno enotni. Namreč, ne gre se samo za belo zalivko, gre se za stanje v slovenskem zobozdravstvu. Vse naše inštitucije od Denisa do zbornice javnih zavodov imamo točne izračune, koliko stane bela zalivka. Zavarovalnica operira z nekimi ogromnimi številkami, z nekimi ogromnimi grafi, ki vsi temeljijo na nekih parametrih iz leta 1980. Med letom 1980 in današnjim dnem se način obračunavanja storitev ni spremenil. Mi govorimo o neki digitalizaciji, posodobitvi. Veste, kompletno zobozdravstvo se je v 20 letih, odkar sem član, delal sem v javnem zavodu, delal sem tudi kot, delam tudi kot koncesionar, v 20 letih je zobozdravstvo drugi poklic. Vse, kar je ostalo isto, so parametri, grafi in načrti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ker se ni spremenilo nič.

S tem, da se ne bomo samo pogovarjali o tej beli zalivki, mi vam lahko posredujemo kalkulacijo od javnih zavodov, kalkulacijo Demosa, da vidite točno, kakšni so stroški. Lahko vam samo povem eno storitev, koliko je ocenjena. Ruvanje zoba je 13 evrov plačano, 5,4 evre je kratki pregled. Ali vi potem smatrate, da človek, ki pride v ordinacijo, da to lahko izruvaš zob v treh minutah? Se pravi, pacient pride, moraš ga pomiriti, moraš se z njim pogovoriti, moraš z njim vzpostaviti nek osebni kontakt. A veste, osebni zdravnik, osebni zobozdravnik, ginekolog, vse veje primarnega zdravstva smo v bistvu po določenih letih postanemo s temi pacienti zelo blizu. In zdaj, to so take neke absurdne cene, ki na terenu so pač take.

Zdaj, zavarovalnica se rada ponaša s temi velikimi povečanji. Zdaj so letos namenili štiri milijone več, mislim, za belo zalivko, če se ne motim. A veste kaj to pomeni v praksi? Dva pa pol evra več. Se pravi, za malgamske zalivke, ki pol časa porabiš, za izdelavo le te, bela zalivka, verjetno si ne želite narejene v petih ali desetih minutah, ampak rabite pol ure, dobiš pač po pacientu dva pa pol evra več Ooziroma kaj ste vi naračunali, nekih 76 evrov, to ni res. To ni res, to ni cena točke. Pa še to pa kakšne točke? V katerem stoletju mi živimo? Mi smo plačani po točkah in tri dni nazaj je bila točka 3,66, danes je pa 3,44. Kot loto. In zdaj mi moramo pač, zakaj, zakaj, zakaj nas morajo plačevati po točkah? Zakaj nas ne plačujejo po realnih izračunih? In mi smo vseh tukaj, barv in spolov in orientacij, vsega živega, ampak zdaj dejansko je šlo to predaleč.

In zato smo se tu zbrali, da nekako vas osvestimo, kaj se dogaja. In želimo si res dobre oskrbe. In kaj se zdaj dogaja recimo? Zdaj so, zdaj res, jaz verjamem, Zavarovalnica stisnjena v kot, ima omejena sredstva, in zdaj je prišla ta evropska direktiva in mi ne vemo do zadnjega, koliko so se oni odločili v nekih svojih sobanah, koliko je cena bele zalivke. Ni bilo komunikacije eno leto. Zdaj se je intenzivirala s prihodom novega direktorja, ki si želi malo stvari digitalizirati in urediti, ker niso, ni digitaliziran 40 let. Dušimo se, dušimo se v kartotekah, dušimo se v pikah, vejicah, če je pravilno napisano. Pride nadzorni zobozdravnik in ti vrže celo storitev ven, ker je nek zamik nekega printa, ker stvari niso podpisane. a veste, telefoni zvonijo. Povprečen koncesionar ali pa v javnem zavodu, zobozdravnik ima tisoč 500 do 2 tisoč pacientov. In najbolj, kar nas skrbi, je, da bo stvar, ne, da bomo dobro naredili, ampak da bo stvar tako napisana, da ne bo zmotila nadzornega zobozdravnika.

In enostavno ni človeško, ni komunikacije, res vas ne napadam. Res si želimo in zdaj se je intenzivirala s prihodom novega direktorja, želimo si sodelovanja, da nas upoštevate in da se z nami pogovarjate in da pridemo do nekih normalnih izračunov, moramo ojačati preventivo. Marsikaj se da spremeniti, ampak žal obstajajo strokovne inštitucije tega sistema, ki jih lahko uporabimo in skupaj nekaj dosežemo in to se ne dogaja in zdaj upamo, da bo od današnjega dneva naprej se to, ne naprej se to spremenilo.

Še ena stvar, ki je bizarna. Vsako leto vedno več denarja gre v tujino. Se pravi, ker so dolge čakalne vrste, kaj se zgodi, zdaj se odpirajo klinike na naši meji, Hrvaški in leto…, lani, vsako leto se duplira denar, ki je zdravstveno zavarovanje namenja tujini, konkretno največ Hrvaški in zdaj je to 1,75 milijona evra. Zdaj so pa za cele bele zalivke, za celo zobozdravstvo namenili v tem letu še štiri milijone, pa zakaj ta dva milijona ne ostane v Sloveniji? Imamo, mislim koliko specialistov makslafacialcev, imamo jih, mislim, osem jih ima koncesijo, osem jih pa nima. Zakaj, zakaj ne more slovensko izobražen zobozdravnik entodont, makslafacialni kirurg, zakaj ne moremo opraviti te storitve doma v našem budžetu, za naš denar, za naše ljudi? Zakaj to mora iti na Hrvaško in zakaj se nihče s tem ne ukvarja? In toliko se govori o tem denarju, o šparanju potem pa leti v tujino. Jaz sem prepričan, če je bilo lani 1,75 milijona, pa predlani še bistveno manj, da bo letos ta cifra šla čez dva milijona. In sem dajmo nekako začeti uveljavljati nek sistem kontrole. Kar se pa tiče teh izračunov, sploh niso resnični, jaz jih sploh ne razumem iskreno, ker to so neke točke, pa so neki materialni stroški. To je tako, ena kopica takega papirja. Rabiš specializacijo iz administracije, da bi sploh vedel, kako ti obračunavajo storitev. Če mu? Obstaja denar, obstaja evro, obstaja storitev, se usedemo, zmenimo in gre stvar naprej. Toliko od mene, hvala lepa.

In obstaja pacient, ne? Dajem besedo predstavnici Zdravniške zbornice Slovenije, predsednici Odbora za zobozdravstvo, Barbara Škrlj, izvolite.