Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, malo pozornosti, prosim!

Začenjam 107. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora - tukaj imam dve obvestili - danes je zadržan kolega Franc Medic in pa tudi kolega Zoran Mojškerc. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo, torej kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Sara Žibrat, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga torej prejeli s samim sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA EVROPSKIH ČEZMEJNIH ZDRUŽENJIH.

Gradivo smo prejeli od Vlade 20. marca 2025 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru imamo danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, torej kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji tega gradiva ni obravnaval. Pri tej točki bom sedaj prosil ministra, ni z nami, mislim pa, da je državni sekretar gospod Jure Trbič, torej, da nam predstavite predlog direktive in pa zlasti tudi predlog stališča.

Izvolite, gospod državni sekretar. / medsebojno pogovarjanje/ Tehnične težave. Potem bomo pa prekinili sejo za 5 minut, pa bomo poklicali tehnično službo ali pa bomo videli, upam, da bo v petih minutah rešili. Torej sejo bomo nadaljevali ob 9.10, tako da imamo 7 minut. / medsebojno pogovarjanje/ / nerazumljivo/

Spoštovani, še enkrat hvala za besedo. Navkljub tehničnim težavam Vlada dela.

Torej, pripravlja se, kot že rečeno, predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih čezmejnih združenjih. Temeljni cilj samega predloga direktive je na nek način omogočanje lažjega čezmejnega delovanja neprofitnih pravnih oseb oziroma z drugimi besedami vzpostavitev notranjega trga neprofitnih pravnih oseb. Za doseganje tega cilja predlog direktive predvideva več stvari, denimo vzpostavitev nove pravne oblike tako zvanega evropskega čezmejnega združenja. Predvideva tudi enotno registracijo in statut, prost dostop do financiranja iz javnih virov, več seveda držav članic, sam postopek registracije tega novega, bi rekel, oblike organizacije ter vzpostavitev spletnega registra s hrambo listin, ki so podlaga za vpis v register, postopek morebitnega prenosa sedeža tudi v drugo državo članico Evropske unije in seveda nekako logično tudi prenehanje take oblike, torej evropskega čezmejnega združenja. To je nov pravni subjekt, ki pa elementarno temelji na članstvu in je ustanovljen na podlagi prostovoljnega sporazuma med različnimi pravnimi subjekti z neprofitnim namenom, ki pa imajo sedež v Evropski uniji oziroma v eni izmed držav članic. Organizacije oziroma organizacijske oblike kot so denimo sindikati, politične stranke in verske skupnosti pa ne morejo pristopiti oziroma sestavljati tovrstnega evropskega čezmejnega združenja. Sama natančnejša pravila registracije tovrstne oblike bodo sicer predpisale države članice same zase. Možna je seveda tudi prilagoditev obstoječe nacionalne zakonodaje za najbolj podobno vrsto nepridobitne pravne osebe v nekem okviru nacionalnega prava. V slovenskem pravnem redu bi bilo še na nek način najbližja oblika takemu evropskemu čezmejnemu združenju na nek način društvo ali zveza društev.

Iz predloga direktive sicer izhaja, da naj bi to evropsko čezmejno združenje imelo naravo in poslanstvo neprofitnega združenja in temu posledično tudi neprofitno delovanje. Vendar pa, ko smo natančno proučili določbe predloga direktive ugotavljamo, da so glede na namen ustanovitve področja delovanja in pa pričakovane učinke delovanja teh entitet dejansko zelo poudarjene tudi gospodarske dejavnosti. Posledično bi v našem slovenskem pravnem okviru tako združenje lahko spadalo tudi med tako imenovana socialna podjetja, ki jih pri nas ureja zakon o socialnem podjetništvu. Tovrsten status, ker socialno podjetje ni organizacijska oblika, lahko v Sloveniji pridobijo različne vrste entitet, od društva, zavodov, ustanov, pa tudi gospodarskih družb, zadruga ali evropska zadruga in celo druga pravna oseba zasebnega prava, katera ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička. Po primerjavi obrazložitve predloga direktive in zakonske ureditve socialnega podjetja ugotavljamo, da gre v mnogih elementih za močno sorodno besedilo. Visoka stopnja ujemanja je denimo pri namenu ustanovitve in ciljih pri opravljanju tipično gospodarskih dejavnosti, ampak s socialno noto in tudi po vsebinskih področjih delovanja. Pri drugih tipih organizacij, kot so društva, zavodi in ustanove, tega ni moč najti. To pomeni, da ob uvedbi evropskega čezmejnega združenja, kot je trenutno predviden v samem predlogu direktive, ne bo čisto mogoče to, kar je pravzaprav zelo pomembno bilo zapisano, spoštovanje tradicij držav članic v zvezi z neprofitnimi združenji.

Še nekaj pomislekov smo pri preučevanju tega predloga vezanih na ureditev samega evropskega čezmejnega združenja našli in bi jih izpostavil. Namreč, predlagana nova statusna oblika in njeno delovanje se zdi na nek način kot hibrid med nam bolj znano gospodarsko družbo in neprofitnim združenjem na trgu. To seveda lahko ustvari tudi zmedo, nelojalno konkurenco, netransparentno poslovanje in nenazadnje težave z nadzorom. Sploh glede na to, da se v samem predlogu direktive želijo odpraviti vse omejitve, ki jih v nacionalni zakonodaji veljajo za neprofitne organizacije. Predlog direktive prepoveduje namreč naslednje omejitve pri opravljanju gospodarske dejavnosti, na primer, da se izdaja dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti le v primeru, ko je ta neposredno povezana s cilji, navedenimi v statutu tovrstnega evropskega čezmejnega združenja. In da se zahteva, naj opravljanje gospodarske dejavnosti ne predstavlja primarnega namena ali glavne dejavnosti tovrstnega združenja. Izključitev teh omejitev je v nasprotju s sistemskim razumevanjem neprofitnosti in nepridobitnosti, kar pa je ključno za delovanje nevladnih organizacij, ki izpolnjujejo nacionalne zakonske pogoje. Zaradi tega se resni pomisleki glede predloga direktive v njegovi trenutni obliki še dodatno poglabljajo, kajti slovenska nacionalna zakonodaja določa ravno nasprotno. Naj izpostavim recimo, 25. člen Zakona o društvih. Ta določa, da mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu društva in kot taka mora biti seveda povezana z namenom in cilji samega društva, kot neke vrste dopolnilna dejavnost nepridobitnih dejavnosti. In se seveda lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in cilja društva kot takšnega. V širšem usklajevanju se je izkazalo in naj poudarim, da so podobne zadržke izrazile tudi druge države članice.

Zdaj mogoče v sklepni fazi še za to, za ta del naj pa citiram, zdaj predlagam stališče Republike Slovenije, in sicer ta pravi:

»Republika Slovenija v splošnem podpira prizadevanja za čezmejno povezovanje nepridobitnih pravnih oseb. Ob tem poudarja, da bo v predlogu direktive podprla takšne rešitve, ki se bodo lahko ustrezno prenesle v nacionalno zakonodajo, upoštevaje pogoje in omejitve za delovanje primerljivih nepridobitnih pravnih oseb v veljavni nacionalni zakonodaji vključno z društvi, ustanovami, zavodi, ki izpolnjujejo pogoje za nevladno organizacijo, še posebej glede omejitev opravljanja gospodarske dejavnosti. Republika Slovenija tudi meni, da je potrebna dodatna preučitev pravne podlage za predlog direktive.«

Konec citata. S tem zaključujem tudi uvod. Hvala.

Najlepša hvala državnemu sekretarju za dodatno predstavitev vsebine predloga direktive in pa seveda predloga stališča.

Tako. Na 45. seji, 27. marca 2025 je predlog stališča obravnavala torej tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki ste ga, ki smo ga prejeli.

Za predstavitev mnenja bom sedaj prosil člana komisije, gospoda Gregorja Koreneta, gospod Korene, izvolite.

Hvala lepa predsednik za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Kot rečeno, na 45. seji, zadnji seji izvedeni je Državni svet oziroma Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve to točko oziroma predlog stališča Republike Slovenije obravnavala. Komisiji je bilo pojasnjeno, da je pač temeljni cilj tega predloga direktive o evropskih čezmejnih združenjih omogočanje lažjega čezmejnega delovanja neprofitnih javnih oseb. Evropska komisija namreč želi vzpostaviti popolni notranji trg na področju neprofitnih združenj. V razpravi so člani oziroma smo člani komisije izpostavili predvsem dve težavi oziroma dva pomisleka. Komisija namreč je izpostavila vprašanje vpliva direktive na slovenske občine in problematiko črpanja javnih sredstev glede na obstoječe sisteme vzpostavljene v državah članicah.

Komisiji je bilo pri tem pojasnjeno, da je obravnavani predlog direktive v obravnavi že dlje časa, kljub temu pa še vedno v začetni fazi, saj se ustavlja že pri pravnih podlagah in namenih. Zlasti je med državami članicami veliko nestrinjanje glede samih ciljev direktive. Pri tem je potrebno poudariti, da je namen direktive, da poveže pravne subjekte, kot so društva, ki delujejo v obmejnih področjih v osnovi smiseln, saj bi tako pripomogli k izvedbi projektov na širšem čezmejnem območju. Vendar je glede pravne oblike čezmejnih združenj potrebno nadaljnje usklajevanje direktive, ki ne bo v nasprotju z nacionalnim pravnim redom. V tem oziru bi bilo mogoče namesto uvedbe samostojne pravne oblike možno predpisati minimalna pravila, ki bi veljala za tovrstno združevanje, in prepustiti podrobnosti ureditve evropskih čezmejnih združenj državam članicam samim.

Druga zadeva, ki jo je izpostavila komisija, pa je vprašanje osebne odgovornosti za delovanje čezmejnih združenj, zlasti zaradi možnosti delovanja obravnavanih združenj v več državah članicah ter tako povezanih možnosti zlorabe tega statusa. Kljub vsemu pa je komisija pri glasovanju podala podporo stališču Republike Slovenije. Hvala lepa.

Najlepša hvala za dodatno pojasnitev, torej članu komisije, gospodu Gregorju Korenetu, tako se zahvaljujem.

Sedaj pa bom odprl razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Vidim, da ni, vidim, da je bilo. Gospod Gregorič, želite? (Da.)

Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa.

Hvala lepa za predstavitev in za gradivo. Mene zanima, se strinjam z zaključki, ki ste jih imeli in temi pomisleki, ampak imam pa vprašanje, kako lahko taka združenja ali ne vem, nevladne organizacije, kako se lahko financirajo iz tujine? In ali se lahko v to skrije kakšno prikrito lobiranje za nek projekt ali za karkoli? Tu bi rad, ne vem, če paše zraven, ampak bi rad opozoril na en projekt, ki se mu reče CRIF, Countering Russian Influence Fund. Po podatkih inšpektorja State Departmenta je v poročilu, ki je naredilo poročilo za leti 2017 do 2021 je ta fond porabil 1,2 milijardi dolarjev v državah vzhodne centralne Evrope, Balkana, Turčije in do Kazahstana. In potem po teh podatkih je Slovenija dobila 40 milijonov evrov v štirih letih ali deset milijonov na leto, Srbija pa recimo 55 milijonov ali ne vem, 12 milijonov na leto. Glede na to, da je budžet največje stranke v parlamentu okoli tri milijone evrov, je potem deset milijonov evrov vložek na leto kar zanimiv. Podatkov za naprej se ne da dobiti na spletu, ampak razen tega, da program še vedno teče in da je budžet letni 250 milijonov. Moje vprašanje je, kam je šel ta denar v Sloveniji, deset milijonov na leto? Komu? Katerim organizacijam? Zato to dajem ta primer, ker kako bo to financiranje teh organizacij po novem transparentno? In kdo bo imel nad tem kakršenkoli nadzor? Hvala lepa.

Hvala gospodu Gregoriču.

Še želi kdo v tem krogu razpravljati in postaviti kakršnekoli pomisleke, vprašanja državnemu sekretarju? Vidim, da ni. Potem vas bom prosil, gospod državni sekretar, če mogoče tudi nimate odgovora, lahko tudi pisno pošljete kolegu Gregoriču toliko, samo, da vas opozorim.

Izvolite, imate besedo.

Hvala. Se bom potrudil biti zelo kratek, pa ne bo potrebe po pisnem.

Vaše vprašanje, zdaj bi rekel na stvareh, kot so že sedaj zelo na kratko, pač tudi nevladne organizacije, torej društva, ustanove, zasebni zavodi so seveda del zasebnega sektorja in imajo pač popolno svobodo poslovanja, bi lahko rekli, v kontekstu donacij tudi iz drugih držav. Kdo ima ta sredstva oziroma te podatke? Ja seveda davčna uprava in pa nenazadnje Agencija za javnopravne evidence, ki morajo vsi pravni subjekti pri nas poročati. Tako da tega seveda MJU podatkov nima. v kontekstu dnevnega reda pa lahko samo rečem, da predlog direktive še ni na tej točki. Ampak, če že, pa lahko rečemo, da bi tovrstno evropsko čezmejno združenje, ki bi lahko opravljalo tudi gospodarske dejavnosti, bilo še toliko več sredstev bi se lahko nateklo. Toliko je moj odgovor. Zdaj, če ste zadovoljen, sicer pa se lahko seveda še v nadaljevanju pa mogoče tudi pisno. Toliko z moje strani.

Najlepša hvala. Če želite? … / oglašanje iz klopi/

Ja, izvolite, imate, besedo vam dam, evropski poslanec Tonin, izvolite.

Predsednik, hvala lepa.

Mogoče bi samo poslancu Gregoriču pomagal. Zakaj se porablja CRIF, in sicer eden izmed koristnikov tega denarja je tudi Ministrstvo za obrambo. In pomemben del teh sredstev se uporablja za izboljševanje naše kibernetske odpornosti. Tako da jaz mislim, da ta denar, ki je vsaj v Sloveniji koristno porabljen.