Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 30. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 22. člena ter prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Na velikonočni ponedeljek je po 12 letih na čelu katoliške cerkve umrl papež Frančišek. Bil je izjemen človek, velik borec za mir, sožitje med različnimi narodi, med različnimi religijami, njegova sporočila pa so bila žal velikokrat preslišana. Prosim, da spomin na tega velikega človeka počastimo z minuto molka. / minuta molka/

Najlepša hvala. Naj počiva v miru in naj njegova dobrota sije na nas še naprej.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 30. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 11. aprila s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev nisem prejela, zato vam predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Prisotnih 81 poslank in poslancev, 80 jih je glasovalo za, proti pa nihče ne.

(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 30. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 17.A TOČKO DNEVNEGA REDA - ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNICE DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVLJENJU NEPLODNOSTI IN POSTOPKIH OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOČJO OBRAVNAVA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 124. seji 11. aprila sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo obravnava po skrajšanem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija.

Besedo zato dajem predstavnici vlagatelja zahteve Alenki Jeraj za predstavitev stališča.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

V Poslanski skupini SDS menimo, da gre pri spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo za tako pomemben zakon, da ni primerno, da ga Državni zbor obravnava po skrajšanem postopku. Zahtevamo ponovno odločanje o postopku na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika.

Pa pojdimo malo v zgodovino. Zakon o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je bil sprejet leta 2000 v času vlade Andreja Bajuka. Vlada Janeza Drnovška je aprila 2001 sprejela novelo zakona, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in spremenila sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Na zakon je bil razpisan naknadni zakonodajni referendum, ki je potekal 17. junija 2001. Referendumsko vprašanje se je glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, sprejet v Državnem zboru dne 19. 4. 2001. Referenduma se je udeležilo 567 tisoč 878 volivcev, torej 35,66 odstotka. Oddanih je bilo 567 tisoč 784 glasovnic, od tega je bilo veljavnih 560 tisoč 655 glasovnic, 7 tisoč 129 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Za uveljavitev zakona se je opredelilo 26,38 odstotka, to je 149 tisoč 799 volivcev, proti pa 72,36 odstotka, to je 410 tisoč 856 volivcev. Predlog, ki ga bomo obravnavali je pripravljen predvsem zaradi uskladitve zakona z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. 10. 2024. Ustavno sodišče v odločbi poudarja, da so z vidika dostopnosti postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo ženske v istospolnih zvezah in samske ženske v bistvenem, v enakem položaju z ženskami v raznospolnih zvezah.

Zato je odločilo, da so določbe zakona, ki ženskam v lezbičnih parih in samskim ženskam ne omogoča dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo neskladne s pravico do nediskriminatorne obravnave pri uživanju človekove pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Ker menimo, da ne gre za manjše spremembe zakona, predlagamo, da se zakon obravnava po rednem postopku in se tako omogoči vsem zainteresiranim, da v času postopka posredujejo svoja mnenja in morebitne predloge, predvsem pa, da se glede na rezultate referenduma pred dvema desetletjema in voljo ljudi odpre javna razprava o omenjeni rešitvi, ki ji je nasprotovalo skoraj tri četrtine volivcev. Z zakonom namreč otroku, čigar pravice bi morale biti na prvem mestu, jemljete pravico do očeta, kar ima daljnosežne posledice ne samo na vrednostnem in čustvenem življenju otroka, pač pa tudi na zakonodajnem področju, ki jih zakon sploh ne obravnava, kot so ugotavljanje očetovstva, dolžnost preživljanja otroka. V Poslanski skupini SDS menimo, da bi se moral zakon obravnavati po rednem postopku oziroma se ne strinjamo s sprejeto odločitvijo Kolegija, da se zakon obravnava po skrajšanem postopku.

Hvala lepa. o tej zahtevi ni razprave in ni obrazložitve glasu, zato prehajamo na odločanje.

Državnemu zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo se obravnava po skrajšanem postopku. Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, 47 jih je glasovalo za, proti pa 33.

(Za je glasovalo 47.) (Proti 33.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo Državni zbor navedeni predlog zakona obravnaval po skrajšanem postopku.

In s tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 31 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljenih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. V okviru te točke bo najprej na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanja poslanke koalicije odgovarjal predsednik Vlade, nato bo ta točka dnevnega reda prekinjena, po zaključeni razpravi k 16. točki dnevnega reda pa bodo v nadaljevanju 1. točke dnevnega reda na poslanska vprašanja poslank in poslancev odgovarjali še ministrice in ministri. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah, če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra in o tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Še posebej vas opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30-dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, pa lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru, v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko sta se za danes opravičila ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki bo odsotna do 15. ure ter minister za finance Klemen Boštjančič, ki bo odsoten od 16.15 do 17 30. ure. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. ...Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade doktor Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili doktor Anže Logar iz Poslanske skupine Nepovezanih poslancev, Franc Breznik iz Poslanske skupine SDS, Iva Dimic iz Poslanske skupine Nova Slovenija in pa magistrica Bojana Muršič iz Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Najprej dajem besedo doktorju Anžetu Logarju. Spoštovani kolega, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade. Izvolite.

Hvala predsednica.

Spoštovani predsednik Vlade, napovedali ste, da bo leto 2025 reformno leto. Ministrom ste naročili, naj pospešijo pripravo zakonov. V zadnjem letu mandata jih na primer ministrstvo za kmetijstvo pripravlja sedem, najavlja se solarizacija najboljših kmetijskih zemljišč. Ministrstvo za gospodarstvo želi omejiti prosto gospodarsko pobudo na področju oddaje turističnih kapacitet. Ministrstvo za infrastrukturo poleg pregrešno dragih železniških postaj redno dobiva več sto milijonske anekse za gradnjo prometne infrastrukture. Ob tem pa napovedujete davek na nepremičnine z visoko stopnjo obdavčitve, pokojninsko reformo, ki bo dvignila upokojitveno starost na 67 let, digitalizacijo zdravstva z uvedbo nacionalnega e-kartona, drugi krog davčnih sprememb. Toda pojdimo v december 2022. Tedaj ste rekli: "Leto 2023 bo leto reform. Želimo popolnoma spremeniti sistem delovanja javnega zdravstva, vpeljati reformo tako v pravosodje kot v šolstvo. Pripravlja se sprememba davčne politike, ste rekli." -, nato ste marca 2023 ugasnili davčno reformo. Odstopil je državni sekretar na Ministrstvu za finance. Poleti se je zaključila digitalizacija zdravstva in reforma zdravstvene zavarovalnice, odšel je zdravstveni minister. Reforme v pravosodju ni, niti v šolstvu. Leto 2025 je zadnje leto mandata, čas, ko vlada nima več reformnega potenciala predvsem pa zmanjkuje časa za usklajevanje. Leto 2023 ni bilo reformno leto, bilo je nasprotje tega. Na podlagi česa ste prepričani, da bo leto 2025 drugačno? Še posebej zato, ker vas čaka kar nekaj nalog iz koalicijskega sporazuma. Na primer: zagotovili bomo centralizirano naročanje zdravstvenega materiala - tega ne vidimo -, Poenostavili bomo davčno zakonodajo in davčne postopke s ciljem večje preglednosti, predvidljivosti ter hitrost postopka in davčne varnosti. Namesto tega je bilo uvedeno 11 dodatnih bremen za gospodarstvo. Pripravili bomo nacionalno strategijo, kako postati 1 od 20 najkonkurenčnejših držav na svetu. A v letu 2024 smo po lestvici IMD padli za štiri mesta na 46. mesto. Na primer, vladna učinkovitost, padec na 46. mesto. Ustanovili bomo inšpekcijski organ, ki bo neodvisno izvajal nadzor nad izvajanjem javnega naročanja ali pa ta, ki je še posebej aktualen zadnje dni, ob izbruhu afere Karigador(?) okrepili in profesionalizirali bomo nadzorno vlogo svetov zavodov, s tem želimo depolitizirati celoten zdravstveni sistem. Vsakodnevno politiko je treba umakniti iz mehanizmov vodenja." Spoštovani predsednik Vlade, kako kaže reformnim ukrepom, ki ste jih ljudem obljubili ob nastopu vlade, sicer najmočnejšo koalicijsko večino v zgodovini države?

Hvala lepa. Spoštovani predsednik Vlade, doktor Robert Golob, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Hvala. V enem stavku: ta koalicija in ta Vlada bo izpeljala v enem mandatu več reform kot vse ostale vlade v zadnjih 20 letih skupaj. Tako da, hvala za vprašanje. Reforme niso to, kar ste vi naštevali. Reforme, ki smo se jim zavezali v letu 2023 in smo jih aktivno pripravljali in aktivno usklajevali skozi socialni dialog, ki je mogoče vam malo neznan, nam pa niti približno neznan, so danes že ali sprejete ali pa tik pred potrditvijo v Državnem zboru. Jaz sem vesel, da ste mi dali ta izziv. V letu 2023 smo napovedali oziroma že ob nastopu vlade smo napovedali, da je koalicijska pogodba podpisana za dva mandata, da se bomo lotili reform, ki bodo dali rezultate v dveh mandatih. To ne pomeni, da bomo čakali, to pomeni, da jih bo večina potrjenih v tem mandatu. Napovedali smo osem reform. Jaz bom šel po vrsti, ja, nekatere zaostajajo namenoma, nekatere so pa že potrjene. Najpomembnejša od vseh, najpomembnejše področje je področje zdravstva. Na področju zdravstva uvajamo spremembe, kot jih ni bilo v zgodovini te države še, ravno zaradi neukrepanja prejšnjih vlad, tudi tistih, v katerih ste mogoče vi imel kakšno vlogo se je javni zdravstveni sistem v preteklosti razgrajeval počasi, a načrtno. S sprejemom novega paketa zakonodaje je te razgradnje konec. In jaz si res želim, da boste vsi tisti, ki imate javni zdravstveni sistem ves čas v mislih in na jeziku, podprli jutri ob ponovnem glasovanju Zakon o zdravniški dejavnosti. Kajti, ta zakon je tisti, ta zakon je tisti, ki uvaja jasno razmejitev med javnim in zasebnim. Ta zakon je tisti, ki vsakemu bolniku omogoča, da bo v javnem sistemu, ne pri zasebnikih, v javnem sistemu lahko prišel do svojega zdravljenja. Jaz bi si res želel, da vsi tisti, ki govorite o reformah, se zavedate pomembnosti te reforme, ker je ta ključna za zdravje Slovenk in Slovencev. Plačna reforma že izpeljana, že uzakonjena in že v izvajanju. Seveda bo tekla še naslednja leta in to je bilo tudi izpogajano v socialnem dialogu. Ne more se uvesti čez noč, uvedena bo v letih. Drugi obrok povišic bo v oktobru letos in potem v naslednjih letih naprej. Reforma stanovanjske politike, ne samo da so stanovanjski zakoni pripravljeni, ne samo, da je smo tik pred tem, da steče največji investicijski cikel v zgodovini v javna stanovanja, ne, za deset let smo zagotovili tudi sredstva, sredstva sto milijonov letno samo za potrebe izgradnje javnih stanovanj. Ali moram naštevati naprej, kaj vse je bilo narejeno, kaj vse se zaključuje? Čisto potiho, vi ste jo omenili, reforma šolstva, čisto potiho in se izvaja že dve leti. Ne samo, da se prenavlja kurikulum, ne samo, da smo zagotovili denar, dodaten denar za šolstvo, ki ga nikoli do zdaj ni bilo v zakonu, pripravlja se tudi sprememba Zakona o osnovni šoli, ki bo pripeljala vse te stvari noter in tudi ko bomo kasneje govorili o, kako preventivno delovati na področju medvrstniškega nasilja, tudi to je sestavni del Zakona o osnovni šoli. Tudi tega se noben prej ni lotil. Vse to je v pripravi. Zakon o znanosti oziroma reforma znanosti. Ne samo, da povišujemo sredstva, od prvega dne vlagamo v inovacije. Zakaj vlagamo v inovacije? Ker edino znanje je tisto, kar nas lahko pripelje naprej. Da, vse te reforme se že izvajajo in se bodo ali že zaključile ali pa zaključevale v naslednjih mesecih. Zakaj se ne morejo reforme izpeljati čez noč, če je to vaše vprašanje? Zato, ker tako ne gre, ker že samo socialni dialog pokojninske reforme traja leto dni in po letu dni nam je uspelo to, da je osnutek pokojninske reforme, kot je danes predstavljen, potrjen s strani vseh socialnih partnerjev, ne samo s strani Vlade in vseh koalicijskih strank, temveč tako sindikatov, kot tudi predstavnikov gospodarstva. In ja, to si štejemo za velik uspeh. Ne samo, da reforme izvajamo, celo uspe nam doseči v njih socialno soglasje, soglasje vseh deležnikov v družbi. Za to smo potrebovali leto, nič hudega, zato bo pa reforma toliko bolj uspešna.

Najlepša hvala. Kolega poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

Hvala, predsednica. Zdaj, na nalogah, ki sem jih prej naštel, ki so iz koalicijske pogodbe, na naslovni strani piše: koalicijski sporazum. od leta 2022 do 2026. Skratka, ne za dva mandata. Kar se tiče tega, da je bilo storjeno več kot v zadnjih 20 letih, pa vam citiram besede enega od predstojnikov na UKC, kako gleda on na teh 20 let. In sicer pravi v zvezi z reformo zdravstva, Zakona o zdravstveni dejavnosti, citiram: "Žalosti dejstvo, da bo nepremišljen ukrep razbil time, ki smo jih postavljali 20 let in katerih delo je neprecenljivo za bolnike. Glede na to, da ste pred volitvami vseskozi govorili, kako prisegate na stroko, pa upam, da bo na jutrišnjem glasovanju premagalo zaupanje v stroko in nezaupanje v vaše besede."

Zdaj, reforme, ki ste jih našteli, so vse narejene približno na pol ali pa še to ne, samo kar se tiče reforme plačnega sistema v javnem sektorju. Evropska komisija je za načrt okrevanja dala tri pogoje. Da reforma izpolni svoje cilje, in sicer da vzpostavi sistem variabilnosti, da reši nesorazmerja, ki so inkorporirani v plačni sistem javnega sektorja in da najde spodbude za deficitarne poklice. Nobenega od teh treh dejavnikov ta reforma ne prinaša, razen skoka naprej in / znak za konec razprave/ rešitev za J plačni sistem.

Spoštovani gospod Golob, ali je predsednik Vlade, ki je obremenjen z dvema primeroma oziroma z dvema zadevami pred KPK, katerega preiskuje Specializirano državno tožilstvo, opravilno sposoben, da lahko izpelje reforme, ki si jih je Vlada zadala ob začetku mandata oziroma ali lahko izpelje to, kar je volivcem obljubljal pred volitvami, še posebej zato, ker v vmesnem času, če bo KPK odločila, verjamem, / znak za konec razprave/ da boste sledili svoji navedbi, da boste v tem primeru odstopili kot predsednik Vlade.

Prosim za konkretno objasnitev.

Ja, izvolite postopkovno, kolegica Grgurevič.

Ja, jaz pač prosim, da nek nivo kolega poskuša obdržati.

To, da predsedniku Vlade sprašujete ali je opravilno sposoben, ne vem, če veste kaj ta, to pomeni, opravilna sposobnost. Medtem, ko je vaš predsednik bil dvakrat pravnomočno obsojen, storilec kaznivega dejanja, dvakrat dokončno spoznan, pa vas to ni nič motilo, pred KPK za odgovornega?

Tako, da kolega Logar, držite se prosim etičnega kodeksa, ki velja za vse poslance in poskušajte biti vsaj približno kulturen. Zasluži si opomin.