Spoštovani kolegice in kolegi, sedaj nadaljujemo z 108. sejo Odbora za zadeve Evropske unije, ki je sedaj odprta za javnost.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - STALIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE DO OSNUTKA SKUPNEGA STALIŠČA EU ZA ODPRTJE POGAJALSKEGA SKLOPA 3 (KONKURENČNOST IN VKLJUČUJOČA RAST) ZA ALBANIJO, VKLJUČNO S POGLAVJI 10 (DIGITALNA PREOBRAZBA IN MEDIJI), 16 (OBDAVČITEV), 17 (EKONOMSKA IN MONETARNA POLITIKA), 19 (SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE), 20 (PODJETNIŠTVO IN INDUSTRIJSKA POLITIKA), 25 (ZNANOST IN RAZISKAVE), 26 (IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA) IN 29 (CARINSKA UNIJA).
Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 3. aprila 2025 na podlagi tretjega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Stališče je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru. Tudi pri tej točki bom sedaj prosil ministrico za zunanje in evropske zadeve, gospo Tanjo Fajon, da nam predstavi izhodišča, torej osnutek skupnega stališča Evropske unije in zlasti seveda stališče Republike Slovenije.
Izvolite, gospa ministrica.
Hvala lepa, predsednik.
Lepo pozdravljeni še enkrat vsi!
Zdaj, povedano je bilo, kateri, katera poglavja vključuje sklop. Najprej mogoče naj samo poudarim še enkrat, da nas veseli, da napredek Črne gore in Albanije poteka, da se obe državi pospešeno pogajata in da si želimo, da bi tako pospešeno Albanija sprejemala tudi reforme naprej in napredovala na evropski poti, pa ne samo Albanija, Črna gora, tudi druge države, regije.
In dovolite mi, da vam s strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve predstavim splošno stanje v pristopnih pogajanjih Albanije in pa skupno stališče Evropske unije za odprtje pogajalskega sklopa 3. Albanija je status kandidatke pridobila junija leta 2014. Pogajalski proces je začela s sklicem prve medvladne konference julija leta 2022. Nato je 2024 sledilo odprtje pogajalskega sklopa 1 in 6 temelj in zunanji odnosi in 14. aprila letos bo Albanija(?) odprla še sklop 2 Notranji trg. Zdaj, Albanija je med tistimi državami v Zahodnem Balkanu, v regiji, ki res izkazuje aktivno angažiranost v evropskem pristopnem procesu, z zelo ambicioznimi cilji odprtja vseh pogajalskih poglavij do konca letošnjega leta in zaprtja vseh pogajalskih poglavij do konca leta 2027 in z željo, da postane polnopravna članica z letom 2030. Usklajenost Albanije s skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije je bila do zdaj stoodstotna.
V osnutku skupnega stališča za odprtje sklopa 3 Konkurenčnost vključujoča rast, z Albanijo so v prvem delu dokumenta predstavljena prioritetna področja dela z Albanijo, v okviru tega sklopa, na podlagi katerih Evropska komisija predlaga merila za zaprtje posameznega poglavja. Slednja so povzeta v drugem delu dokumenta, ki bo potrjen na medvladni konferenci med Evropsko unijo in Albanijo. Sklop vključuje zelo raznolika poglavja, ki so bila poslana v medresorski pregled in pa pristojni resorji niso imeli pripomb na skupno stališče za odprtje sklopa 3.
Slovenija podpira osnutek skupnega stališča Evropske unije za odprtje pogajalskega sklopa 3, Konkurenčnost vključujoča rast z Albanijo in pozdravlja dejstvo, da je Albanija v zadnjih mesecih dosegla precejšen napredek v pristopnem procesu z odprtjem sklopov 1 in 6 in je trenutno ob Črni gori res najbolj perspektivna članica, kandidatka za članstvo v Evropski uniji. Albanija se tudi v skladu s svojim pogajalskim stališčem zavezuje, da se bo do pristopa v celoti uskladila s pravnim redom Evropske unije. In da bo odpravila pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri pregledu njene zakonodaje. Slovenija tudi od vsega začetka poudarja, da je za polnopravno članstvo v Evropski uniji treba izpolnjevati vsa merila in kriterije. Hvala lepa.
Najlepša hvala za dodatno predstavitev stališča ministrici za zunanje evropske zadeve.
Naj povem, da je na 46. seji, 7. aprila 2025, gradivo od druge do osme točke obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki ste jih tudi prejeli.
Tako, sedaj bom odprl razpravo pri 2. točki dnevnega reda. Želi kdo razpravljati pri 2. točki dnevnega reda? Kolegica Rajbenšu je prva prijavljena, kolega Tonin je prijavljen drugi. Izvolite, kolegica Rajbenšu.
Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim danes.
Ministrica je že povedala, da v bistvu Albanija napreduje kar hitro, ker si najbrž res želi vstop v Evropsko unijo in da je napredek seveda viden na vseh področjih. Kar se pa usklajenosti tiče, vsaj kar sem si prebrala to, pogajalski sklop 3, pa seveda je v večini delna. Ponekod, torej na področju socialne politike in zaposlovanja, pa so določena področja, kjer je še Albanija pač neusklajena. Zdaj, jaz bi imela samo pač par vprašanj. Najprej pri digitalni preobrazbi in medijih. To poglavje bi bilo, pač je moje vprašanje ali tukaj še obstajajo kakšni tehnični ali kakšni drugi izzivi, ki pač ovirajo Albanijo pri popolni uskladitvi na področju umetne inteligence in pa kibernetske varnosti, ali pa je to pač samo še pač vprašanje časa, pač kdaj se bo to zgodilo. To bi bilo eno vprašanje. Potem pa pri socialni politiki in zaposlovanju bi se mogoče malo ustavila pri teh področjih, ki so še neusklajena z Evropsko unijo. Tukaj govorimo predvsem področje socialne zaščite in socialnega vključevanja, na področju nediskriminacije, enakosti spolov pri zaposlovanju in pa socialni politiki ter pa seveda na področju enakega obravnavanja samozaposlenih, tu je predvsem po moje mišljeno izenačitve upokojitvene starosti ali pa plačila, ne vem, to nisem čisto sigurna, ker ne poznam. Zdaj, kolikor sem pač prebrala, če prav razumem, na področju enakosti spolov najbrž govorite predvsem o tem ali pa se govori o tem, da gre za nižje plačilo za enako delo, če prav razumem. Najbrž je tudi manjša zastopanost žensk na nekih določenih vodstvenih položajih. Sama zakonodaja o samozaposlitvi pa, kot sem rekla, da tu očitno še ni neke izenačitve delavcev v primerjavi z redno zaposlenimi, torej pri samozaposlenih, torej predvsem socialna zavarovanja in pokojnine. In moje zadnje vprašanje bi tukaj pač bilo, kaj mislite ali pa kaj menite, so te ovire posledica bolj pomanjkanja politične volje, mogoče še nezadostne implementacije trenutne zakonodaje, pomanjkanja mogoče tudi kakšnega izobraževanja o enakosti spolov ali pa kakšnih drugih strukturnih težav.
Hvala lepa.
Najlepša hvala kolegici Rajbenšu. Ministrico predlagam, da tudi če nimate danes vprašanj, da lahko pisno / nerazumljivo/ daste kolegici Rajbenšu, ker gre za izrazito zelo tehnična vprašanja.
Kolega Tonin, evropski poslanec Tonin, vi ste naslednji prijavljeni, izvolite.
Dober dan, lep pozdrav še enkrat vsem skupaj.
Širitev Evropske unije je po moji oceni najmočnejša stvar, ki jo Evropska unija ima v odnosu do sosedstva, zlasti do zahodnega Balkana. Vsi skupaj smo od te širitve, bolj bi rekel napovedane širitve, utrujeni, da tudi posamezni voditelji držav zahodnega Balkana, če želite, tudi iz Albanije, mislim, da je zlasti gospod Rama tukaj zelo ekspliciten in jasen v svojih izjavah, da so na nek način utrujeni od vsega tega procesa in dolgotrajnosti teh postopkov in da se včasih zdi, da so vsi ti vrhi, ki se dogajajo, več ali manj zgolj za potrebe posameznih slik, ne pa nekih resnih napredkov, da pač se težko dela širitev Evropske unije, če se sestajajo voditelji zahodnega Balkana skupaj s predstavniki Evropske unije, ni pa nobenega pravega napredka. Moram reči, da je seveda zdaj neka politična pripravljenost za širitev večja kot je bila v preteklosti, kar je dober znak. Se mi pa zdi ključno, da pa smo še vedno zelo daleč od neke resne širitve, ker potrebujemo sami pri sebi znotraj Evropske unije narediti še veliko korakov, da bomo na to širitev tudi pripravljeni. Bolj kot to, ali bodo posamezne države članice opravile svojo domačo nalogo, mene skrbijo obstoječe članice Evropske unije, ker za sprejetje v Evropsko unijo potrebuješ soglasje vseh držav in tukaj jaz vidim največjo oviro. Na to se še vrnem, ampak nazaj na Albanijo. Ta teden smo imeli v Evropskem parlamentu zanimivo diskusijo o stanju v Albaniji, zlasti v luči parlamentarnih volitev, ki jih imajo zdaj, mislim, da ravno na datum našega referenduma, to je 11. maja, imajo tudi v Albaniji precej vroče volitve. Ampak kakorkoli stvari obračat, se je do zdaj Albanija izkazala kot kredibilen partner zahodni Evropi, zahodnemu svetu, so resni partnerji, tako znotraj Evropske unije kot tudi znotraj Nata, kar je vsekakor spodbudno.
Je bilo pa na nek način presenečenje tega tedna to, da so ne politiki, poudarjam, ampak albanski analitiki. Javni komentatorji, prvič zelo jasno govorili o nekaterih problemih, o katerih se je zdaj zgolj šušljalo, zdaj se je pa tudi javno o teh stvareh začelo govoriti in bodo zagotovo svojevrsten problem, ne samo zdaj z Evropsko unijo, ampak tudi v prihodnosti, če se Albanija tega ne bo resno lotila. In sicer gre za organiziran kriminal. Za organiziran kriminal, ki resno najeda tudi njihovo gospodarstvo in posledica katere je izdatna gradnja zelo luksuznih nepremičnin, ki pa so v večji meri nezasedene iz znanih razlogov, ampak to je seveda domača naloga, ki jo bo morala opraviti Albanija v teh pristopnih pogajanjih in tudi na dolgi rok na nek način te stvari sanirati, da bo na nek način spoštovala tudi vse te vrednote, ki so značilne za Evropsko unijo, začenši z vladavino prava.
Vrnem se pa nazaj na stare članice oziroma nas, ki smo že v Evropski uniji, ko pravim, da me skrbi, kakšna bo situacija, zlasti ker je potrebno soglasje. Hvala bogu, zaenkrat ni nekih takih bilateralnih napetosti, ki bi ovirala to albansko pot proti Evropski uniji, take bilateralne napetosti imate s Severno Makedonijo, kjer je Bolgarija tista, ki zavira njihovo pot, že dolga leta, pred tem Grčija. Nenazadnje imate zdaj Ukrajino, kjer se problemi kažejo v Madžarski. Skratka, ves čas se bilateralna nesoglasja oziroma bilateralne razlike vnašajo v sama pristopna pogajanja. Tako da eden izmed stvari, ki bi jo morali tudi mi vsi skupaj zagovarjati, je, da bi zmanjšali število teh odločanj pri pristopnih pogajanjih. Ne iz sedanjih 350 da-jev, da bi soglašal na začetku, da se pogajanja začnejo in potem na koncu, ko so vsa pogajanja končana. Ali je to tisto, ustrezno, da nekdo pristopi v Evropsko unijo.
Hkrati želim samo še to reči, da bo velika stvar v starih članicah, da bomo prepričali našo javnost, da je koristno, da sprejmemo nove članice v Evropsko unijo. Mislim, da to kažejo ekonomski podatki. Zelo zanimivi izračuni so bili narejeni ob naši 20-letnici vstopa v Evropsko unijo, kjer se je izračunalo posamezne ekonomske koristi, ki jih imajo določene države članice in kljub temu, da je bil vtis, da so stare članice zgolj prispevale za naš napredek, za našo rast novih članic se je izkazalo, da so največ profitirale od desetih novih članic v Evropski uniji Nizozemska, ki je bila zelo kritična, Nemčija, Francija. Skratka največje, če hočete, stare članice Evropske unije, ki se jim je s širitvijo odprl in povečal tudi trg. Nenazadnje bi rekel tudi povečala se jim je možnost za pridobitev delovne sile, skratka imeli so, pod črto, več ekonomskih beneficij kot pa tiste članice, ki smo pristopile. In mislim, da je dolžnost nas politikov, da v teh pristopnih pogajanjih novih potencialnih članic, na te koristi opozarjamo in seveda to pot držav zahodnega, Zahodnega Balkana tudi vztrajno podpiramo.
V tem vmesnem obdobju pa tudi mi nekoliko prilagodimo sam sistem sprejemanja odločitev, zaradi tega, ker danes so stvari s 27 članicami zelo zapletene, ko jih bo enkrat 28, 29, 30 plus, bodo stvari samo še bolj komplicirane.
Ja, najlepša hvala za poročilo.
Seveda podpiram pristop Albanije k Evropski uniji, imam pa, mislim, upam, da bo to čim prej in da bo pač, da bodo sledile še druge države Zahodnega Balkana čim hitreje, ampak rad bi se pa navezal na besedico korupcija, ki je bila omenjena v prejšnjem govoru in bi tu vprašal, pa ne paše direktno v te točke, ki so zdaj odprte ali kako, poglavja, pardon, ne, ampak vseeno; Italija je z Albanijo sklenila dogovor, lansko, sporazum, po katerem bodo ilegalni migranti zdaj kar nastanjeni in procesirani v Albaniji. Kam to paše? Mislim, ali to paše v kakšno poglavje ali je, ali bomo zdaj to imeli kar, ali bomo tudi, ne, ne vem no, če se bo to še kam drugam razpaslo?
In drugo, ne smemo pozabiti, da, pa zdaj ne vem ali je to povezano s korupcijo ali ni povezano s korupcijo, ampak dejstvo je, da je v, da ima domicil v Albaniji, z vojaškimi bazami, s taborišči, vojaškimi taborišči za urjenje Meg(?), iranska opozicija, torej oboroženo krilo iranske iranske opozicije. Ne vem, kam to paše, ampak jaz bi na to vseeno opozoril, ker je ta Meg je že delal v preteklosti težave tudi albanski vladi. Hvala lepa.
Hvala, kolega Gregorič.
Vidim, da ni več prijavljenih, zato bom prosil ministrico, da morda odgovori na nekaj vprašanj kolegic in kolegov.
Izvolite, gospa ministrica.
Hvala lepa.
Najprej res na prvo vprašanje poslanki. Res je, kar precej gre v tehnične podrobnosti, mogoče bomo kaj še dodatno pojasnili. Pri digitalni preobrazbi in medijih, zdaj, Albanija je tu precej napredovala, zlasti v zvezi z digitalizacijo javnih storitev. Evropska unija pa državo poziva, naj svojo obstoječo zakonodajo uskladi s pravnim redom Evropske unije na področju elektronskih dokumentov, državnih podatkovnih zbirk, javnega posvetovanja in digitalne agende. Kar pa zadeva socialno politiko in zaposlovanje, je Albanija delno usklajena z evropskim stebrom socialnih pravic, je zavezana politiki, načelom EU, ki usmerjajo socialno politiko in politiko zaposlovanja Evropske unije, jo pa pozivamo, naj sprejme akcijski načrt za socialne pravice v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic na področju delovnega prava so delno usklajeni s pravnim redom Evropske unije. Tu jih pozivamo, naj zakonodajo še naprej usklajujejo, da bi zagotovili celovito uskladitev z evropskimi delovnimi standardi.
Je pa zanimivo, kar zadeva enakost spolov. Albanija je tu kar precej dobra, če rečem v zadnjem času. Ima močno število žensk na vseh položajih. Sem pogledala podatke, v parlamentu 37,5 odstotka, med ministricami 55 odstotkov in še nekaj več. Tudi vse te vodilne osebe, ki so v pogajalskih procesih, so ženske, tako da tu lahko rečemo, da se kar trudijo. Tako, da zagotovo se da pa stvari še izboljšati. Če je še kaj podrobnega, lahko pošljemo tudi pisno sporočilo. Ni potrebno.
Zdaj mogoče od Albanije, pa nasploh od širitve, lahko povem, da se s poslancem Toninom precej strinjam. Zdaj, vsi se zavedamo danes, da obstaja ta geostrateška nujnost, trenutek, ko je močno zavedanje, da je širitev prioriteta, ker Evropa močna, razširjena, enotna, bo tudi bistveno lažje odgovarjala na vse geostrateške izzive in Slovenija zagovarja tudi časovnico iz Bleda, leto 2030(?), da bi do takrat vsaj dve, tri države Zahodnega Balkana, ki so pripravljene na članstvo v Evropski uniji, res skušali pripeljati v Evropsko unijo. Albanija, Črna gora sta trenutno dve državi, ki sta dobro na tej poti. Razumem, da sta obe državi in tudi druge v regiji, marsikdaj utrujene, je pa zanimivo, da je v Albaniji več kot 80 ali okoli 80 odstotna podpora javnosti širitvenemu procesu praktično najvišja, zato je verjetno tudi oblastem nekje najlažje pospešeno delovati. Strinjam pa se v delu, da bo mogoče bistveno težje prepričati tudi države članice Evropske unije, ko bo prišlo do političnih odločitev na koncu teh pogajalskih procesov. Jaz mislim, da Slovenija tu v skupini prijateljev Zahodnega Balkana na moji ravni, verjetno tudi v Evropskem parlamentu, na vaši ravni res skuša dobivati podporo med državami članicami Evropske unije, tudi razumevanje, to bodo težke politične odločitve. Nazadnje, jaz pričakujem, da bodo tudi vezane na vprašanje širitve nekako od držav na vzhodno sosedstvo.
Tu se bojim, da ne bo prihajalo do nekega pogojevanja ali nepotrebnega trgovanja, ampak mi vztrajamo na kriteriju, da je treba pač izpolnjevati reforme, je pa ta naša pobuda, ki sem jo prej omenila, nemško slovenska, precej pomembna, ravno, da se ta dvostranski problem, nerešena vprašanja, nekako skuša oddvojiti od širitvenega procesa. Mi si želimo, da bi sama pogajanja lahko pospešili s to pobudo, da bi bil proces bolj učinkovitejši z uvedbo glasovanja s kvalificirano večino v posameznih korakih samega pogajalskega procesa.
Kot rečeno, 14 držav članic trenutno to pobudo podpira, ampak aktivno si prizadevamo za večjo podporo in tudi za uveljavitev, ker bi to nenazadnje precej pospešilo sam širitveni proces. Smo pa seveda naklonjeni tudi za iskanje vseh drugih rešitev, ki bi lahko pohitrila širitveni proces, tudi odprti za razmišljanja o enostavnejšem, bolj enostavnem širitvenem procesu, ta zmanjšanje potrebnih korakov na tej poti, v vseh teh razpravah, ko se tudi pogovarjamo o postopnem pristopanju ta, gradual širitveni proces, opazovalskem statusu vključenosti ministrov na različnih resorjih, ko pride do usklajenosti politike, tudi v razpravah v Evropski uniji, ne samo, ko gre za širitvena vprašanja, ampak o vseh aktualnih zadevah. Torej nek opazovalski status za vse, kjer bi jih lahko čim prej vključili, nenazadnje tudi skupni trg. Vse to so eni koraki, na katerih delamo, ki pa ne smejo biti alternativa samemu končnemu cilju, to je članstvu v Evropski uniji.
Tako da smo v tem kontekstu naklonjeni tudi razmisleku o razpravi o morebitnem odpiranju širitvene metodologije. To smo se pa nedolgo nazaj pogovarjali tudi s komisarko Kos, ki je bila dva tedna nazaj na obisku v Sloveniji, uradnem, tudi na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da bi pogledali oziroma ali je kakšna možnost spreminjati ali posodobiti širitveno metodologijo, da bi sam proces bil bolj hiter. Mogoče čisto na kratko komentar; Neodvisna agencija za korupcijo Spak v Albaniji deluje, kolikor deluje. Vem, da je bil tudi v tej luči aretiran župan Tirane. Ampak vse to ni, zdaj, tudi ne ta begunski center, ki pravzaprav z Italijo, Albanijo ta hip ne deluje, zaradi odločitve sodišča, ni del ta hip pogajalskih procesov, ampak je pa vedno tema razprav, tako da, obe vprašanji, hvala lepa.
