Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Pričenjam 95. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje članice in člani odbora, tako sem najprej prejel opravičilo, in sicer poslanca doktor Mateja Tašnerja Vatovca. Hkrati pa na tej seji s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke in poslanci, Alenka Helbl nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Franca Breznika, poslanec magister Rastislav Vrečko nadomešča poslanko Leno Grgurevič in pa poslanka Sara Žibrat nadomešča poslanko Tamaro Vonta.

Lepo pozdravljam vse navzoče!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Kot ste seznanjeni je ta točka uvrščena na dnevni red seje Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Tako kot vedno bi izbrali en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predali gospodu državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje evropske zadeve, gospodu Marku Štucinu. Seveda naj vas še enkrat spomnim glede postavljanja vprašanj veljajo ista pravila, kot veljajo na plenarni seji. Torej, lahko postaviš največ dve poslanski vprašanji. Vsako poslansko vprašanje seveda lahko dopolnite. In seveda ste časovno omejeni tako kot na plenarni seji, tako da toliko za enkrat.

Sedaj pa seveda sprašujem, spoštovane kolegice in kolegi, kdo želi besedo?

Kolega Horvat, izvolite.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Pričenjam 95. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje članice in člani odbora, tako sem najprej prejel opravičilo, in sicer poslanca doktor Mateja Tašnerja Vatovca. Hkrati pa na tej seji s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke in poslanci, Alenka Helbl nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Franca Breznika, poslanec magister Rastislav Vrečko nadomešča poslanko Leno Grgurevič in pa poslanka Sara Žibrat nadomešča poslanko Tamaro Vonta.

Lepo pozdravljam vse navzoče!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Kot ste seznanjeni je ta točka uvrščena na dnevni red seje Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Tako kot vedno bi izbrali en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predali gospodu državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje evropske zadeve, gospodu Marku Štucinu. Seveda naj vas še enkrat spomnim glede postavljanja vprašanj veljajo ista pravila, kot veljajo na plenarni seji. Torej, lahko postaviš največ dve poslanski vprašanji. Vsako poslansko vprašanje seveda lahko dopolnite. In seveda ste časovno omejeni tako kot na plenarni seji, tako da toliko za enkrat.

Sedaj pa seveda sprašujem, spoštovane kolegice in kolegi, kdo želi besedo?

Kolega Horvat, izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik.

Vsem prav lep pozdrav, še posebej našim gostom!

Moje vprašanje se bo nanašalo na obmejno območje, in sicer gre za občino Lendava vas Hotiza, mejna vas Hotiza. V zadnjem času se je kar nekaj ljudi iz Prekmurja obrnilo na mene. O tem pišejo tudi lokalni mediji. Najbrž Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ni s problematiko podrobno seznanjeno. Tako da, gospod predsednik, že uvodoma povem, da bom sprejel tudi kakšen pisni, podrobnejši pisni odgovor, ker najbrž v tem kratkem času, kolikor je poslovniško možno, ne bo možno dati eksaktnih odgovorov. Zdaj, čisto tako, občutek je, da bi Hrvati radi imeli gozdove Slovencev na mejnem območju ob reki Muri. In sicer evropski naravovarstveni projekt, ki se mu reče LIFE RESTORE for MDD, MDD pomeni Mura, Drava, Donava. Ta evropski naravovarstveni projekt odpira občutljivo geopolitično vprašanje, ki mu izgleda vsaj do danes slovenska oblast ne posveča dovolj pozornosti. Hrvaška ustanova bi z evropskim denarjem kupovala in že kupuje slovensko lastnino na hrvaškem ozemlju na spornem obmejnem območju. Vemo kakšna je situacija. Slovenija je želela imeti, ko smo pripravljali memorandum za evropsko oziroma za haaško arbitražno sodišče, bil sem zraven, smo navajali in izražali tudi naše ambicije, da bi ozemlje ob reki Muri bilo naše, slovensko. Potem je prišlo do razsodbe arbitražnega sodišča. Te razsodbe hrvaška država ne spoštuje. Dejansko pa se dela, kot da je ta razsodba dejansko veljavna. In povsem normalno je, da glede na to, da meja ni določena in da s tem, ko Hrvaška kupuje zemljišča od slovenskih lastnikov, je povsem logično na nek način, pripravlja teren za neka nova pogajanja, če pač nikoli Hrvaška te arbitražne razsodbe ne bo sprejela. Torej, Slovenska stran si je v arbitražnem postopku prizadevala, da bi bilo to območje ob Muri priznano kot del Slovenije, vendar pri tem pač nismo bili uspešni. Kljub temu so številna gozdna in kmetijska zemljišča na tem območju po pregledu hrvaške zemljiške knjige še vedno pretežno v lasti slovenskih državljanov, predvsem z območja lendavske občine. Prav to je izzvalo številne pomisleke, saj bi s tem Hrvaška javna ustanova pridobila gozdove, ki so v lasti slovenskih državljanov, in to z evropskim denarjem. Gotovo mi boste lahko odgovorili, ja, smo v Evropski uniji in velja prost pretok kapitala, ljudi in tako naprej. Ampak tukaj gre posebej izpostaviti, da gre za zelo občutljivo mejno področje, kjer meja ni definirana.

Ko govorimo o hrvaški ustanovi povem, da gre za medžumrsko prirodo. To je javna ustanova za zaščito prirode. Zdaj, tisti, ki tam živimo, se strinjamo, da gre za politično zelo občutljivo območje, za katero sicer, kot že rečeno, Hrvaška ne priznava arbitražne razsodbe, a hkrati deluje skladno z njo. To je zanimivo. Po našem mnenju gre za nedoslednost, ki zahteva tudi odziv slovenskih državnih inštitucij.

Zato moje vprašanje, gospod državni sekretar, kot rečeno, najbrž mi danes kaj dosti ne boste mogli povedati, ker ne vem koliko poznate to situacijo. Bom zadovoljen, če nam, temu odboru pošljete širši pisni odgovor in v katerem tudi pričakujem kakšne bodo aktivnosti slovenske vlade oziroma vašega ministrstva, ki ga tukaj zastopate v zvezi s to problematiko. Hvala lepa.

Hvala lepa gospod predsednik.

Vsem prav lep pozdrav, še posebej našim gostom!

Moje vprašanje se bo nanašalo na obmejno območje, in sicer gre za občino Lendava vas Hotiza, mejna vas Hotiza. V zadnjem času se je kar nekaj ljudi iz Prekmurja obrnilo na mene. O tem pišejo tudi lokalni mediji. Najbrž Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ni s problematiko podrobno seznanjeno. Tako da, gospod predsednik, že uvodoma povem, da bom sprejel tudi kakšen pisni, podrobnejši pisni odgovor, ker najbrž v tem kratkem času, kolikor je poslovniško možno, ne bo možno dati eksaktnih odgovorov. Zdaj, čisto tako, občutek je, da bi Hrvati radi imeli gozdove Slovencev na mejnem območju ob reki Muri. In sicer evropski naravovarstveni projekt, ki se mu reče LIFE RESTORE for MDD, MDD pomeni Mura, Drava, Donava. Ta evropski naravovarstveni projekt odpira občutljivo geopolitično vprašanje, ki mu izgleda vsaj do danes slovenska oblast ne posveča dovolj pozornosti. Hrvaška ustanova bi z evropskim denarjem kupovala in že kupuje slovensko lastnino na hrvaškem ozemlju na spornem obmejnem območju. Vemo kakšna je situacija. Slovenija je želela imeti, ko smo pripravljali memorandum za evropsko oziroma za haaško arbitražno sodišče, bil sem zraven, smo navajali in izražali tudi naše ambicije, da bi ozemlje ob reki Muri bilo naše, slovensko. Potem je prišlo do razsodbe arbitražnega sodišča. Te razsodbe hrvaška država ne spoštuje. Dejansko pa se dela, kot da je ta razsodba dejansko veljavna. In povsem normalno je, da glede na to, da meja ni določena in da s tem, ko Hrvaška kupuje zemljišča od slovenskih lastnikov, je povsem logično na nek način, pripravlja teren za neka nova pogajanja, če pač nikoli Hrvaška te arbitražne razsodbe ne bo sprejela. Torej, Slovenska stran si je v arbitražnem postopku prizadevala, da bi bilo to območje ob Muri priznano kot del Slovenije, vendar pri tem pač nismo bili uspešni. Kljub temu so številna gozdna in kmetijska zemljišča na tem območju po pregledu hrvaške zemljiške knjige še vedno pretežno v lasti slovenskih državljanov, predvsem z območja lendavske občine. Prav to je izzvalo številne pomisleke, saj bi s tem Hrvaška javna ustanova pridobila gozdove, ki so v lasti slovenskih državljanov, in to z evropskim denarjem. Gotovo mi boste lahko odgovorili, ja, smo v Evropski uniji in velja prost pretok kapitala, ljudi in tako naprej. Ampak tukaj gre posebej izpostaviti, da gre za zelo občutljivo mejno področje, kjer meja ni definirana.

Ko govorimo o hrvaški ustanovi povem, da gre za medžumrsko prirodo. To je javna ustanova za zaščito prirode. Zdaj, tisti, ki tam živimo, se strinjamo, da gre za politično zelo občutljivo območje, za katero sicer, kot že rečeno, Hrvaška ne priznava arbitražne razsodbe, a hkrati deluje skladno z njo. To je zanimivo. Po našem mnenju gre za nedoslednost, ki zahteva tudi odziv slovenskih državnih inštitucij.

Zato moje vprašanje, gospod državni sekretar, kot rečeno, najbrž mi danes kaj dosti ne boste mogli povedati, ker ne vem koliko poznate to situacijo. Bom zadovoljen, če nam, temu odboru pošljete širši pisni odgovor in v katerem tudi pričakujem kakšne bodo aktivnosti slovenske vlade oziroma vašega ministrstva, ki ga tukaj zastopate v zvezi s to problematiko. Hvala lepa.

Hvala lepa za vaše vprašanje. Je gotovo zelo pomembno.

Še kdo želi besedo od kolegic, kolegov? (Da.)

Magister Gregorič, izvolite.

Hvala lepa za vaše vprašanje. Je gotovo zelo pomembno.

Še kdo želi besedo od kolegic, kolegov? (Da.)

Magister Gregorič, izvolite.

Hvala, gospod predsednik.

9. maja 2045 je bil moj oče ravno po ali pa ob maturi je bil zelo vesel, ko je vkorakal v Ljubljano. Moj tast je bil takrat v Trstu, moj stric pa na Koroškem v 14. diviziji. Dve teti in dva strica sta bila v koncentracijskih taboriščih, ampak so se vsi vrnili, dva očetova bratranca pa sta žal padla v partizanih. Tako zame ni nobenega dvoma, kdo je zmagal v drugi svetovni vojni. Zdaj, Jugoslavija je imela več kot milijon žrtev, po enih podatkih so nas učili celo 1,7, ne vem, Sovjetska zveza je imela pa sigurno več kot 20 milijonov žrtev. In Rdeča armada je pred 80 leti zasedla Berlin in s tem je bilo konec druge svetovne vojne. 9. maja letos bo v Moskvi proslava te 80-letnice velike zmage. Udeležili se bodo voditelji Kitajske, Indije in še drugi. Ampak glej ga, visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, gospa Kaja Kallas, pa javno grozi s posledicami evropskim politikom, ki bi se udeležili ali drznili udeležiti proslave zmage nad nacizmom in fašizmom. Moje vprašanje je, kakšno je stališče Ministrstva za zunanje in evropske zadeve do te grožnje? In mogoče samo to lahko še rečem, mar je spomin na grozote nacizma in fašizma zbledel? Hvala lepa.

Hvala, gospod predsednik.

9. maja 1945 je bil moj oče ravno po ali pa ob maturi je bil zelo vesel, ko je vkorakal v Ljubljano. Moj tast je bil takrat v Trstu, moj stric pa na Koroškem v 14. diviziji. Dve teti in dva strica sta bila v koncentracijskih taboriščih, ampak so se vsi vrnili, dva očetova bratranca pa sta žal padla v partizanih. Tako zame ni nobenega dvoma, kdo je zmagal v drugi svetovni vojni. Zdaj, Jugoslavija je imela več kot milijon žrtev, po enih podatkih so nas učili celo 1,7, ne vem, Sovjetska zveza je imela pa sigurno več kot 20 milijonov žrtev. In Rdeča armada je pred 80 leti zasedla Berlin in s tem je bilo konec druge svetovne vojne. 9. maja letos bo v Moskvi proslava te 80-letnice velike zmage. Udeležili se bodo voditelji Kitajske, Indije in še drugi. Ampak glej ga, visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, gospa Kaja Kallas, pa javno grozi s posledicami evropskim politikom, ki bi se udeležili ali drznili udeležiti proslave zmage nad nacizmom in fašizmom. Moje vprašanje je, kakšno je stališče Ministrstva za zunanje in evropske zadeve do te grožnje? In mogoče samo to lahko še rečem, mar je spomin na grozote nacizma in fašizma zbledel? Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi še kdo besedo? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Besedo dajem državnemu sekretarju magistru Marku Štucinu, da odgovorite na zastavljeni vprašanji.

Hvala lepa.

Želi še kdo besedo? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Besedo dajem državnemu sekretarju magistru Marku Štucinu, da odgovorite na zastavljeni vprašanji.