Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, poslanke in poslanci, vsi vabljeni gostje!

Začenjam 24. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas o enem nadomestilu, in sicer poslanka Tamara Vonta nadomešča poslanca Branka Zlobka. Drugih obvestil o nadomeščanju poslank in poslancev ni.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje. V poslovniškem roku nisem prejel nobenih predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je dnevni red določen takšen, kot ste ga prejeli s samim sklicem seje.

Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER POROČILO O DELU RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2024.

Komisija poročilo obravnava kot matično delovno telo v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Računsko sodišče je poročilo Državnemu zboru 6. marca 2025 predložilo na podlagi 5. člena Zakona o Računskem sodišču. Včeraj, 15. aprila 2025, smo prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. In k samemu poročilu o delu Računskega sodišča Republike Slovenije za leto 2024. k tej točki sta bila vabljena gospa Jana Ahčin, predsednica Računskega sodišča in tudi samo Računsko sodišče.

Zdaj besedo za uvodno predstavitev predajam predsednici Računskega sodišča, in sicer gospe Janji Ahčin, izvolite.

Dober dan in hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni gospod predsednik in vsi člani komisije.

Danes je pred nami naše letno poročilo za leto 2024. Lansko leto je bilo pomembno leto za Računsko sodišče, saj smo praznovali 30. obletnico svojega delovanja.

Mogoče za začetek samo toliko, da boste majčkeno imeli enega občutka. V teh letih, v 30 letih smo naredili preko 2500 poročil, kar je predsednik Evropskega računskega sodišča, ki je bil tudi prisoten v naši 30-letnici, označil kot za zelo impozantno številko. Tako da bom rekla, lahko rečemo, da smo v teh treh desetletjih res opravljali svojo funkcijo na način, kot je javnost od nas pričakovala.

In mogoče še majčkeno reklame za začetek, za na konec. Ob tej priložnosti smo naredili tudi dokumentarni film, in sicer čisto v lastni režiji. 30 let delovanja Računskega sodišča, ki si ga lahko ogledate na naši spletni strani, prav tako pa tudi promovideo o naših dejavnostih.

Zdaj pa bi se lotila lanskega leta, konkretno, kako je bilo. Lansko leto, vi, kot veste, mi smo ustavni organ, neodvisen, ki v skladu z našim zakonom izvaja štiri glavne procese. Prvi proces je izvajanje revizijske pristojnosti, drugi svetovanje uporabnikov javnih sredstev, tretji izobraževanje za državnega revizorja in pooblaščenega državnega revizorja ter izdajanje revizorskih nazivov ter četrti, izdajanje smernic in standardov, ki jih prevedemo in ki jih moramo potem tudi upoštevati. V lanskem letu smo vse te štiri naše glavne procese tudi izvajali.

Kar se tiče revizijske pristojnosti, ki je najbolj pomembna, največja, smo naredili 51 revizijskih poročil, 11 porevizijskih poročil. Moram reči, da v lanskem letu smo v okviru teh poročil upoštevali tudi pobude, ki smo jih prejeli. In v lanskem letu so bile obravnavane oziroma upoštevane tudi pobude Državnega zbora in tudi konkretno vaše komisije, Komisije za nadzor javnih financ. Tako smo v okviru revizij pogledali sodno stavbo na Litijski, pogledali smo RTV Slovenija, nagrado Svetlane Makarovič, Občino Lendava, Ogrevanje Šaleške doline. V glavnem, kadarkoli smo to obravnavali v naših revizijah, smo to tudi zapisali in vam to poslali tudi v vednost. Seveda glavno poročilo lanskega leta je bilo sigurno ali pa najbolj aktualno poročilo lanskega leta je bilo sigurno zaključni račun proračuna za leto 2020-2023, ki je bil tukaj večkrat obravnavan. Tako da smo s tem že zelo dobro vsi skupaj tukaj prisotni seznanjeni. To pa niso bile vse revizije takšne, ki so bile pomembne v lanskem letu, ampak jih je bilo kar nekaj. Mi smo v lanskem letu pokrili 13 področij, in sicer državni proračun, lokalno samoupravo, pravosodje, premoženje države, zdravstvo, izobraževanje in šport, kulturo in umetnost, infrastrukturo in prostor, okolje, informacijski sistem, politični sistem, socialni sistem in gospodarske javne službe. V okviru teh področij smo opravili res nekaj zelo velikih, zelo težkih revizij. Nekatere izmed njih je vodil tudi bivši vrhovni državni revizor magister Aleksej Šinigoj, ki je zdaj moj namestnik. Tako da če vas bo kaj zanimalo, predvsem teh ta velikih, vam bo tudi lahko kaj bolj detajlno povedal. Zdaj, če bom najprej njegove naštela, bom rekla Telekom, Pošta, komunalno blato, DRI, pravilnost poslovanja komunalnih podjetij. Tako da tukaj je bilo, bom rekla, zelo, zelo veliko narejenega. Pisali smo tudi ministrstvom, pa če vas bo karkoli zanimalo, saj pravim, je on na razpolago, da vam kaj dodatno pojasni. Sicer smo pa, bom rekla, na lokalni samoupravi se lotili enega novega projekta, da smo šli gledati kako občine gospodarijo z nepremičninami. Zanimiva revizija, ki je pokazala, da to gospodarjenje ni najbolj uspešno. Delali smo ureditev sistema sodniškega pripravništva. Zelo dobri odzivi v okviru samega sodstva. Delali smo revizijo, to je bila prečna revizija izvajanja podpornih dejavnosti na javnih zavodih, da smo videli, koliko javni zavodi sami delajo in koliko naročajo storitve zunaj. Seveda je bilo tukaj računovodski izkazi RTV Slovenija, pravilnost poslovanja STA, tudi zelo zanimive revizije. V lanskem letu smo naredili tudi šest pravilnosti poslovanja političnih strank in tudi neprekinjenega poslovanja pri javnih podjetjih. Tako da bom rekla, da smo s svojim področjem delovanja pokrili kar zelo, zelo, zelo široko področje.

Povedala bi še, da v lanskem letu je seveda veliko naših resursov bilo okupiranih tudi z izvajanjem revizij za volitve v Evropski parlament, ki so se zaključile v letošnjem letu, ampak smo jih morali že lansko leto začeti.

Tako da to bi bile revizije na kratkem, lahko pa seveda še karkoli drugega povemo. Poleg tega, da te revizije pri nas razdelimo po posameznih področjih, ki sem jih naštela, jih, če je le mogoče, povezujemo tudi s cilji globalnega razvoja in z Agendo 2020-2030. Tako da tudi v lanskem letu smo, bom rekla, z revizijami pokrili kar 12 teh ciljev trajnostnega razvoja.

Poleg tega, ko smo delali revizije, izvajali revizijsko pristojnost, smo pri tem seveda zaznali tudi nekaj predlogov, nekaj nujnih, kako bi rekla, potreb za spremembo zakonodaje. In v teh primerih smo tudi podali pobudo za spremembo zakonodaje in jih in jo poslali na pristojna ministrstva.

Kar se tiče svetovanja, smo v lanskem letu podali tudi preko 77 pisnih odgovorov na vprašanja naših zavezancev, subjektov javnega sektorja. Izvedli smo izobraževanje za pridobitev naziva državni revizor, ki se v letošnjem letu zaključuje. Tako da smo, jaz konec marca, konec meseca maja, bom podelila kar nekaj novih revizorskih nazivov našim zaposlenim, poleg tega pa smo seveda v okviru četrtega našega procesa, ko moramo objavljati mednarodne standarde, pripravljati smernice, prevedli tudi mednarodni standard 130, ki ga moramo sedaj upoštevati pri svojem delu. Število zaposlenih je takšno, kot je bilo, v okviru 125, je sicer fluktuacija, ljudje odhajajo in prihajajo. Na srečo, vsaj v lanskem letu, nismo imeli nobenih menjav na vrhu, na vodstvu, tako da smo lahko dokaj normalno poslovali. Je pa tako, da kljub temu, da so naše službe, tako si mislimo, dokaj zanimive, vidimo, da težko dobimo nov kader, predvsem mlade, da se ne odločajo toliko za zaposlitev pri nas. Tako da bo treba na tem delu še kaj narediti.

V lanskem letu smo kot neodvisni organ bili deležni tudi nekaj grobih posegov v našo neodvisnost. To smo povedali v našem protestnem pismu, ki smo ga dali v mesecu novembru. o tem smo vsi že zelo veliko govorili in tudi pri vas obravnavali, se pravi, poseg v plače, pa ne v višino plač, ampak v razmerja med plačami, poseg v naša finančna sredstva. Se tukaj lahko samo še enkrat zahvalim kolegom, ki so me opozorili na to, da nam bodo ta sredstva odvzeta, da smo lahko pravi čas vsaj odreagirali, če drugega ne in napisali to protestno pismo, čeprav se potem ni nič spremenilo. In tretji poseg v neodvisnost, ki ga pa v tem poročilu nismo izpostavili, ker smo za njega prepozno izvedeli, zgodil se je pa lansko leto, je pa spet nekontrolirano dodajanje ali pa dodeljevanje nalog Računskemu sodišču. Vedno se zelo fajn sliši, če se v zakon zapiše, da določeno zadevo revidira Računsko sodišče. Ampak ne smemo pozabiti, da imamo Zakon o Računskem sodišču, ki govori o splošni pristojnosti Računskega sodišča in ki ga pooblašča, da dela revizije pravilnosti poslovanja gospodarskih javnih služb, tudi med drugim. Na žalost je bil lansko leto 12. decembra sprejet Zakon o prehodnem financiranju pospešenega pravičnega izstopa iz premoga, ki v 21. členu Računskemu sodišču nalaga dodatno pristojnost, in sicer: Računsko sodišče vsako leto revidira pravilnost in smotrnost poslovanja izvajalca gospodarske javne službe po tem zakonu. Ko smo mi to videli, saj pravim, to smo videli v letošnjem letu kar enkrat na leto. Mi pregledamo vse akte, ki so bili v preteklem letu sprejeti, če se nas tičejo ali se nas ne tičejo in smo to ugotovili. Predlagatelj zakonodaje nas tudi slučajno ni vprašal, če smo pripravljeni to nalogo sprejeti, če smo jo sploh sposobni delati, kako to vpliva na naše resurse? To je zdaj še ena obvezna revizija, ki zmanjšuje našo kapaciteto za izvajanje drugih nalog, ki so mogoče zelo pomembne. Kot veste, mi moramo po zakonu že delati ne vem koliko obveznih revizij, obe blagajni, zdravstveno, Zpizovsko, državni proračun, občine, gospodarske javne službe, politične stranke, volilne kampanje. Koliko prostora nam ostane za druge revizije, nenazadnje tudi tiste, ki nam jih vi v skladu z zakonom daste in jih moramo pet vsako leto obravnavati, pet pobud poslancev vsako leto v naših revizijah. Kako naj to delamo, če dobivamo take naloge, za katere ti nihče niti ne pove. Mi smo seveda pisali takoj na pristojno ministrstvo, da predlagamo spremembo tega zakona. Zaradi tega, ker je to, prvič, nepotrebno, ker je v našem zakonu to določeno. Ne potrebujemo še, hkrati pa blazno zavezujoče. Zdaj bomo mi neko gospodarsko javno službo morali vsako leto pogledati, tako pravilnost kot tudi smotrnost. To vzame ogromno resursov. Ne vem pa, če bo to taka dodana vrednost, da bi se tukaj kaj poznalo. In tukaj me žalosti predvsem še to, ko smo gledali kako se je ta zakon sprejemal, moram reči, da Komisija za nadzor javnih financ pri tem ni imela popolnoma nič, ampak je imel ta Odbor za gospodarstvo, se mi zdi, za infrastrukturo, ko je Državni zbor, Zakonodajno pravna služba Državnega zbora je natančno opozorila, da se tega zakona v tem, v 21. členu sploh ne da izvajati na način, kot je napisan in da bi moral predlagatelj zakona razmisliti in določiti kakšna so merila, ki bodo določala ali je smotrno opravljanje službe, kakšna so merila, da bomo mi lahko sploh merili vse to. Tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora ni bila upoštevana. Tako da jaz samo upam, da se bo do naslednjega leta, ko bomo mogli to prvič gledati, da se bomo le uspeli s predlagateljem tega zakona dogovoriti, da se ta res izredno obvezujoča določba izloči iz zakona in da se tukaj te zadeve drugače uredijo. To bi bilo na kratko vse.

Kar se tiče našega dela v lanskem letu, seveda vprašanja, bom z veseljem jaz ali pa kolega odgovorila na vsakršno vaše vprašanje, če bova le znala, sicer pa kaj kasneje. Hvala lepa.

Najlepša hvala. Želi še gospod Možina, če želite? Ne. Potem pa dajem besedo naprej poslankam in poslancem. Gospod Reberšek, gospod Horvat, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Saj bom zelo kratek. Kot zdaj razumem, vam je leva vlada, Vlada Roberta Goloba, bom rekel, najprej pobrala denar, vas s tem na nek način disciplinirala in naredila še bolj odvisne. Predlagatelj zakona pa vam nalaga vedno neke nove naloge, brez da bi se z vami posvetoval. Tako je to pač v svobodi.

Prej ste omenili na samem začetku vašega poročila oziroma vaše razprave ste omenili ogrevanje v Šaleški dolini in pa to revizijo. Naj samo spomnim, v Novi Sloveniji smo sklicali Komisijo za nadzor javnih financ glede ogrevanja v Šaleški dolini. In pa bom rekel, cena položnice se je dvignila za skoraj polovico. Zakaj je topla voda v Šaleški tako draga? In na tej komisiji smo v Novi Sloveniji tudi sprejeli sklep, da se opravi revizija poslovanja, zakaj je do tega prišlo. Sami ste to omenili. Pa jaz sem imel ves čas občutek, tudi ker sem bil v pogovoru z ljudmi iz Velenja, da do te revizije ni prišlo. Ali ste že začeli s to revizijo, ste že zaključili oziroma to me zanima predvsem konkretno, če lahko na kratko poveste? Hvala lepa.

Najlepša hvala. Gospod Horvat, izvolite.

Hvala lepa predsednik. Najlepša hvala gospa predsednica, tudi vam spoštovani gospod namestnik. Za dobro pripravljeno poročilo, dobro strukturirano, pregledno. Ja, ogromno dela se vsako leto opravi na Računskem sodišču. Te številke za 30-letno obdobje so dejansko frapantne. Lahko vam samo čestitam. Na nek način kot član politične stranke sem tudi nekako pomirjen, zadovoljen, da Računsko sodišče vedno pogleda tudi volilne račune političnih strank. Mi smo seveda nekako dolžni, da slovenskim davkoplačevalcem kristalno jasno, transparentno odpremo naše poslovne knjige, če smem tako reči, da ljudje vedo za kaj pravzaprav politične stranke porabljajo svoj denar.

Zdaj, po 34 letih lastne države in po 30 letih Računskega sodišča bi bil počasi že čas, da odrastemo tudi v razumevanju demokratičnih procesov. Tukaj v Sloveniji imamo parlamentarno demokracijo. Kar ste zdaj v zadnjem delu povedali, gospa predsednica, pa seveda nas čaka, nas ustavodajalce in zakonodajalce, pa še kar nekaj nalog. Morda ne zdaj, ker se bližamo volitvam, morda v naslednjem mandatu, morda čez deset let, ampak enkrat bo potrebno definirati tudi ukrepe ali pa grdo rečeno sankcije proti tistim, ki dejansko rušijo ustavni red. In mi vsi vemo, da je Ustavno sodišče z Ustavo definirana neodvisna institucija, razumem kaj pomeni neodvisna. In da se pa potem dobesedno 5 minut pred sprejemanjem proračuna Republike Slovenije, konkretno za leto 2025 odvzame denar Računskemu sodišču, ki je bil usklajen z Vlado in tudi tukaj na tej komisiji, to je pa, to je pa dejansko brutalen zdrs, kar zadeva kršitve Ustave, ampak tu nimamo zdaj naprej mehanizmov. Vi ste napisali protestno pismo, smo ga dobili, prebrali in tu je konec. In to ni prav, to ni prav. To je tako, kot če bi jaz za prometni prekršek dobil položnico, bi ga dal za vse čase v predal, ampak zadeva tako ne deluje. Meni pridejo rubiti, meni pridejo rubiti. Zdaj komu boste rubili vi, nikomur, ker ne morete, nimate tega mehanizma.

Skratka, zaključujem, jaz vam želim uspešno delo in tukaj samo odpiram nekaj poglavij, ki jih bo še potrebno tukaj pri nas, v naši hiši urediti. Ne vem, kako to imajo urejeno druge države. Boste kdaj ob drugi priliki povedali. Danes imamo na dnevnem redu poročilo, ampak bilo bi zanimivo, pogledati neke razvite demokracije, kako se tam odzove Računsko sodišče oziroma kakšne so sankcije, če zakonodajna ali pa izvršilna veja oblasti krši neodvisnost takšne institucije. Najbrž imajo te zadeve nekako regulirane. In če je kje že topla voda odkrita, zakaj jo ne bi prinesli tudi k nam? Torej, še enkrat uspešno delo in hvala lepa za to, kar ste nam predstavili.

Najlepša hvala. Gospod Cigler Kralj.

Hvala predsednik. Dober dan, predsednica in namestnik. Čestitke tudi namestniku za nedavno imenovanje za prvega namestnika. Čestitke za opravljeno delo.

Jaz moram nekako ugovarjati svojemu kolegu Jožefu Horvatu. Ni res, da nimamo nobenih inštrumentov več. Jaz sem sam kot vodja poslanske skupine ogorčen nad tem, kar smo ugotovili, kar se je delalo s tem Računskim sodiščem na tak način, kot ste opisali. Sem pisal pismo predsednici Evropskega parlamenta, Macoli, ona je odstopila to pismo in navedel sem vse primere pritiskov na neodvisne inštitucije, ki bi morale biti robustne. In nekako je to ona odstopila pristojnemu odboru in prvi odzivi s strani evropske ravni so že. Pri nas je bil, sprejel sem ga med drugimi eden izmed evropskih poslancev, ki je s strani EPP koordinator pri pripravi poročila o stanju pravne države. In zelo pozorno me je poslušal. Bil je ogorčen nad vsemi izraženimi primeri, preverjal jih je tudi na drugih sestankih in z drugimi dejstvi. In kolikor sem razumel njegovo sporočilo nedavno, je uspel vključiti kar nekaj, bomo rekli, izpostavljenih zadev kot nesprejemljive in kot tiste, ki nižajo naše demokratične standarde, krnijo naše demokratične ustavno določene inštitucije in pač, ki nižajo tudi pravno varnost v Republiki Sloveniji. Tako da predsednica in prvi namestnik, lahko se zanesete na to, da NSi kot opozicijska stranka in mi kot člani KNJF smo zavezani k temu, da vi ostanete, tako kot ste bili do zdaj, robustna ustavno določena inštitucija. In tu bomo mi varuhi tega, pa četudi nas v prešo dajo pa stiskajo. Pa tudi če vas bomo bolj glasni, najprej zaradi vas, potem pa še zaradi sebe. Tako da čestitam.

Videl sem, da so zelo, zelo poglobljene in dobre revizije. Mene recimo zelo zanima to, ko ste gledali Zavod za zdravstveno zavarovanje in pa Zavod za pokojninsko zavarovanje. Moram reči, da glede na to, da je v preteklosti bilo kar nekaj trenj z Zavodom za pokojninsko da sem vesel, da je tu napredek storjen, vsaj z vidika njihove, bi rekel, smotrnosti poslovanja in porabe javnega denarja in tako naprej, pač kar je predmet revizije, drugo je pač seveda vsebina, kako bomo zagotovili, da bomo imeli dovolj vplačnikov v sistem, da bomo imeli potem tudi naprej zadostne penzije. In pa zanimivo mi je in malo s strahom čakam na obljubljen Zakon o osebni asistenci, ki naj bi uredil zadevo na področju osebne asistence, kjer seveda so prvič v zgodovini leta 2017, če se ne motim, dobili uporabniki osebne asistence to možnost. Torej je bil storjen korak naprej, da sami usmerjajo svoje življenje, da svobodno živijo svoje življenje, tako kot jim je, bi moralo biti zagotovljeno po ustavi, da sami odločajo o sebi in usmerjajo to. Ampak na drugi strani seveda je zaradi več dejavnikov, vidim, da zaradi ocen upravičenosti in tako naprej, prišlo do enormnega porasta porabljenih sredstev. Jaz mislim, da bo to najbolj smotrno dati na enoten sistem dolgotrajne oskrbe, enake vstopne točke in potem nekako primerljivo urediti področje. Ampak to je že drugo, to ni več pristojnost Računskega sodišča. Hvala in dobro delo želim naprej.

Najlepša hvala. Še kdo? Nihče. Potem pa prosim za odgovore.

Najlepša hvala za vse te pohvale, ki smo jih dobili, pa tudi vprašanja. Zdaj bom samo v uvodoma povedala, da absolutno ob eni prihodnji priliki vam bomo podelili kakšne izkušnje tudi iz ostalih vrhovnih revizijskih institucij, kako se v tujini to dela. Drugače pa, kar se tiče te misije EPP, ki je bila v Sloveniji, ki jo je vodil tudi Tomas Tobe švedski evroposlanec, smo bili tudi mi udeleženi, tako da smo tudi tam lahko predstavili svoje mnenje in jaz take stvari samo podpiram.

Želela bi pa še to povedati, nisem omenila prej, da v lanskem letu smo naredili eno zelo pomembno revizijo osebna asistenca, ki ste jo vi izpostavili, nadaljujemo pa naprej s posameznimi izvajalci osebne asistence. Tako da v naslednjem letu bo lahko zelo zanimivo pri samem letnem poročilu, lahko morebiti pa tudi že med letom, ko bomo ta posamezna poročila izdajali.

Jaz bi zdaj prosila samo še gospoda Šinigoja, če bi morda samo par besed še o tem ogrevanju v Šaleški dolini povedal. Hvala lepa.