59. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

16. 4. 2025

Transkript seje

Lepo pozdravljeni. Začenjamo 59. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne! Danes je zadržan in se seje ne more udeležiti poslanec Damjan Bezjak Zrim. Imamo pa nekaj, aha, in še poslanka Anja Bah Žibert. Imamo pa nekaj nadomestil še pooblastil: Poslanec Jožef Horvat nadomešča poslanko doktorico Vido Čadonič Špelič, poslanka Tamara Vonta nadomešča poslanko magistrico Tamaro Kozlovič in poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Žana Mahniča.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo tematike Ukrepi za preprečevanje mladoletniškega nasilja. Zahteva Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje z dne 4. 4. 2025 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni v imenu predlagateljev: poslanec Andrej Poglajen, predsednik Vlade, minister za notranje zadeve, ministrica za pravosodje, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, doktor Vinko Gorenak, upokojeni izredni profesor na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, ki se je opravičil, doktor Sebastjan Kristovič, koordinator študijskega procesa na Univerzi Alma Mater Europaea, ki se je prav tako opravičil, doktor Miha Šepec, izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, doktor Leonida Zalokar, ravnateljica strokovnega centra Planina, ki se je opravičila, in Bogomir Širovnik, ravnatelj osnovne šole Metlika, ki se je Mladika, ki se je prav tako opravičil.

Za uvodno predstavitev zahteve za sklic današnje seje odbora dajem besedo predstavniku predlagatelja, poslancu Andreju Poglajnu, izvolite.

Ja, predsedujoča, hvala za besedo. Zdaj naj uvodoma izrazim, bom rekel, razočaranje, da je sklic te seje prišel terminsko tako, da se nekateri povabljeni te seje ne morejo udeležiti. Upam, da bomo tudi, bom rekel, brez njihove prisotnosti lahko imeli vsebinsko razpravo, ki bo odprla tematiko omenjenega, omenjene vsebine, predvsem pa, da bomo kasneje prišli do neke končne rešitve.

Kot ste že sami povedali. gospa predsedujoča. Današnji sklic oziroma zahteva za sklic nujne seje na področju ukrepanja za preprečevanje mladoletniškega nasilja mislim, da tukaj ni potrebno dodatno poudarjati kaj je bil povod za sklic te seje. Vzrokov, spoštovane in spoštovani, pa se je v ozadju skozi leta nabiralo veliko. Glejte, kot veste, je javnost pretresla zgodba mladoletniškega nasilja na Ptuju. Na družbenih omrežjih sta se razširila kar dva posnetka, ki prikazujeta nasilno obračunavanje skupine mladostnikov nad mladim fantom. En nasilni obračun je posnet v središču mesta. Drugi pa v enem izmed ptujskih pohodov. Prav tako se je na ptujski osnovni šoli Mladika, ki je gostila karierni sejem, in je bila takrat deležna groženj tudi, županja, pardon, županja Nuška Grajšek, ki se je udeležila odprtja sejma. s smrtjo so grozili tudi učiteljem. Kot je pojasnil ravnatelj, sta grozilna sporočila v zaprti spletni skupini na Facebooku objavila dva učenca višjih razredov. Se pravi, govorimo o nekem medvrstniškem nasilju, ki se spodbuja tudi na spletnih platformah. V javnosti odmeval tudi primer iz Izole. To pred kratkim, kjer je na osnovni šoli Dante Alighieri v Izoli odkrit nekako skupino učencev, ki je organizirala pretepe in objavljajo posnetke na družbenih omrežjih. Nekateri učenci osmih in devetih razredov naj bi ustanovili tudi svojo skupino, ti učenci naj bi s svojim sošolcem in mlajšim grozili, jih spodbujali celo k nasilju ter po pouku fizično napadli in pretepe delili na enem izmed socialnih omrežij. Se pravi, govorimo o vsesplošnem dogajanju v državi, ki je v porastu med mladoletniki.

Naj navedem tukaj nekaj, bom rekel, navedb, ki so v letnem poročilu dela policije za leto 2023, v katerem je navedeno, citiram: v letu 2023 je bil delež mladoletniške kriminalitete med obravnavano kriminaliteto 2,9 odstoten, kar je najvišji delež v zadnjih desetih letih. Njihovo število pa je drugo največje v zadnjih desetih letih, in sicer jih je policija obravnavala 1552. Desetletno povprečje je 1363. Med mladoletniškimi kaznivimi dejanji je treba opozoriti na nasilništvo, katerega število narašča iz leta v leto. Kot tudi pregled, bom rekel, dela policije za prvo polletje leta 2024 z dne 9. 9. 2024 iz katerega je razvidno, v prvem polletju leta 2023 24 so policisti obravnavali 884 kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete, kar je največ v zadnjih desetih, prvih pol letih. Mislim, da bi pri teh številkah morali nam zvoniti vsi alarmi, tako na policiji kot tudi pri nas v Državnem zboru, kot na zakonodajni veji oblasti. Kajti vemo, da je zakonodaja tista, ki omogoča, bom rekel, konkretnejše oziroma ki trenutno ne omogoča in bi morala omogočati konkretnejše naslavljanje oziroma, bom rekel, kar sankcioniranje take oblike nasilja.

Žal Vlada Republike Slovenije kljub zaskrbljujočim podatkom ne ukrepa. Na skupni seji Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, se pravi na 15. nujni seji in Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. 19-ega petega 23 je bil med drugim sprejet sklep: "Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagata vladi, da prouči veljavno zakonodajo in predlaga spremembe, ki bi učitelje, vzgojitelje in ravnatelje opolnomočila s pedagoško avtoriteto in avtonomijo, omejile možnosti poseganja staršev v strokovne odločitve v vzgojno izobraževalnem procesu ter določile njihovo obveznost za sodelovanje s strokovnimi službami." Do realizacije tega sklepa na žalost ni prišlo. Vidimo pa, da se to nasilje sedaj oziroma da se v zadnjem času to nasilje seli ven iz izobraževalnih ustanov, se pravi celo po ulicah slovenskih mest. Ob zadnjem dogodku na Ptuju je seveda tudi bilo izpostavljeno kar nekaj strokovnih mnenj. Tako so recimo bile v ospredju mnenje, bom rekel, pravnega strokovnjaka doktorja Mihe Šterca in pa tudi gospe Leonide Zalokar, ki jih danes, danes na žalost ni med nami zaradi drugih, zaradi drugih obveznosti in bom rekel, zaradi časovnega termina te seje. Oba poudarjata, da je na tem področju zakonodaja preplitka oziroma da zakonodaja ne omogoča ustreznega sankcioniranja oziroma če lahko bolje rečem, nekako določila odgovornosti nasilnih otrok, ki so mlajši od 14. leta, pomnimo vseh dogodkih, ki so bili omenjeni. Tudi sedaj v moji razpravi oziroma v moji obrazložitvi je, govorimo o mladoletnih osebah oziroma o posameznikih, mlajših od 14 let. Vemo tudi, da je bila omenjena zadeva zelo medijsko izpostavljena. Videli smo tudi, da so bili na tem področju nekako izražena tudi javna mnenja. Veliko državljank in državljanov Republike Slovenije meni, da bi omenjeno nasilje moralo biti ustreznejše kaznovano znotraj slovenske zakonodaje oziroma da bi omogočalo kaznovanje tudi mlajših od 14. leta.

Na podlagi vsega navedenega smo na odbor naslovili dva sklepa. Prvi sklep je: "Da Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva Vlado Republike Slovenije, da v 30 dneh sprejme ukrepe za zagotavljanje varnosti v primerih mladoletniškega nasilja in ukrepanje zoper nasilnih otrok, ki so mlajši od 14. Let." Drugi sklep pa, kot ste videli, smo ga tudi naknadno dopolnili, predlog. Sklepa pod številko dve pa bi se glasil: "Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Vlado Republike Slovenije poziva, da v šestih dneh pripravi in določi besedilo zakonodaje, ki bo določila odgovornost nasilnih otrok, ki so mlajši od 14 let." Mislim, da je materija oziroma vsebina današnje seje zelo resna. Mislim, da smo v državi prišli v neko slepo ulico, kjer pasivnost na tem področju ni več odgovor na aktualne zadeve. Sedaj, bom rekel, je čas za aktivnejše naslavljanje te zadeve in z aktivnejšim naslavljanjem mislim to, da bi tudi v okviru zakonodaje taka dejanja bila kazniva in da bi se jih ustreznejše naslavljalo. Kot sem že omenil, ne govorimo o posameznih primerih, vem, da bo skozi razpravo velikokrat izpostavljeno, da gre za posamezne primere. Gre za nek javen pojav, ki se še stopnjuje in se ne zaustavlja. In nenazadnje najhujše pa je to, da so žrtve, ki so tukaj obravnavane, ki so deležne tega nasilja nikoli ne pridejo, bom rekel, do tistega zaključka, ampak da so lahko še nadaljnje še nadalje zaradi trenutno neustrezne trenutne zakonodaje še naprej predmet teh nasilnežev. Hvala lepa.

Hvala. Gotovo ne gre za pasivnost Vlade in zato dajem besedo zdaj vabljenim na sejo. Najprej državni sekretarki na Ministrstvu za notranje zadeve, gospe Helgi Dobrin, izvolite.

Helga Dobrin

Spoštovani. Lepo pozdravljeni. Hvala lepa za besedo.

V navedeni temi je bilo že veliko povedanega, tako že znotraj te stavbe kot tudi na marsikakšnih, bom rekla, posvetih, kjer smo obravnavali navedeno temo. Tako da medvrstniško nasilje je zagotovo ena od prednostnih nalog Ministrstva za notranje zadeve in policije in konec koncev tudi Vlade Republike Slovenije.

Zdaj, kar se tiče samo našega ministrstva, lahko rečem, da policija, ki se pač najbolj srečuje z medvrstniškim nasiljem, vsekakor deluje v smeri, da zaščiti žrtve teh dejanj. Seveda pa policija ni edina tukaj, ki igra, bom rekla, aktivno vlogo in ne more delovati sama. In je tudi sodeluje že sedaj z vzgojno izobraževalnimi zavodi, centri za socialno delo, s starši, pa tudi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju. Res je, kot ste omenili, tudi v policiji v zadnjih letih se zaznava porast primerov medvrstniškega nasilja. Medvrstniško nasilje se zlasti v zadnjih letih širi predvsem na splet. In tukaj pravzaprav nastanejo lahko posledice, ki so lahko zelo dolgotrajne tudi v realnosti. Zdaj, ali, bom rekla, je porast medvrstniškega nasilja dejansko, bom rekla, je to v porastu ali gre za večjo občutljivost družbe in tudi večje. Policija za to prejme tudi večje število prijav. To bi bilo bolj stvar neke, bom rekla, kako bi rekla, neke raziskave, ki bi jo bilo potrebno tukaj narediti. Dejstvo pa je, da številke pač take so, kot so in vsekakor je v tem pogledu potreben ustrezen in pravočasen odziv na vsak pojav nasilja. To je tisti ključ, kjer se nam, bom rekla, pogosto pravzaprav nekako zatakne, če tako rečem. Ministrstvo za notranje zadeve, v okviru ministrstva je bila ustanovljena tudi delovna skupina za proučitev stanja učinkovitosti obravnave primerov vseh vrst nasilja, ki je delovala do konca lanskega leta in izdelala vrsto priporočil, ki so se nanašale na različne resorje. Medvrstniško nasilje je bila ena izmed tem te skupine, poleg tega smo imeli še nasilje v družini, spolne zlorabe in pa femicid. Tako da v tem pogledu smo iskali nekako minimalen konsenz z vsemi resorji, kaj bi bili pripravljeni narediti več na tem področju, ker tukaj gre za pojav, ki zahteva odziv vseh resorjev hkrati, da bomo dosegli nek dolgoročen učinek. Poudarila bi tudi, da je policija, ko pride do nekega incidenta, do nekega dogodka, recimo, da ko pride policija na prizorišče, smo že prepozni. Treba je delovati prej. Ko pa pride policija, se je pa potrebno zavedati tega, da otrok do 14. leta ni kazensko odgovoren. Da policija lahko samo maksimalno zbere neka obvestila. Napiše poročilo, ki ga pošlje centru za socialno delo, ki prevzame obravnavo. Od 14. do 18. leta, ko govorimo naprej o mladoletnikih, to se pa procesuira potem skozi kazenski postopek. Se pravi, policija je tukaj dokaj omejena, tako kot v vseh kazenskih zadevah na prvi korak. Da pa dosežemo učinkovitost, morajo biti postopki izpeljani in do konca. Seveda pa tako kot sem rekla, hiter in učinkovit odziv je tukaj ključen, da dosežemo dolgoročne rezultate.

Tako da mogoče to za začetek, potem bi pa prosila, če lahko dobi besedo predstavnik policije, da mogoče bolj pojasni še številke in pa mogoče kaj konkretnega, kaj še policija vse počne zato, da prispeva k preprečevanju medvrstniškega nasilja. Torej, ogromno delujejo tudi na preventivnem področju. Čeprav to ni, bom rekla, prvenstvena naloga policije, ampak vsekakor policija tukaj, kako bi rekla, je prepoznala, da se splača delovati tudi na preventivnem področju, saj s tem dolgoročno zmanjšuje tudi kriminaliteto. Tako da.

Ja. Izvolite, gospod Igor Ciperle, namestnik generalnega direktorja policije.

Igor Ciperle

Lep pozdrav vsem skupaj pa hvala lepa za besedo. Kot je razvidno iz statistike za leto 2024, kjer so, je statistika za kazniva dejanja, ki so, bom rekel, mladoletniška med 14 in 18 letom je največ nasilništva, povzročitev lahke telesne poškodbe, prikazovanje, izdelava posesti in posredovanje pornografskega gradiva, grožnje, spolni napad na mlajšo osebo kot 15 let in izsiljevanje. Porast kaznivih dejanj med mladoletniki se je pojavil po dogodkih 3. maja 2023, ko je bilo streljanje v Beogradu. Policija namreč tesno sodeluje z vsemi vzgojno izobraževalnimi zavodi, kjer policisti ozaveščajo o pojavu medvrstniškega nasilja, in spodbuja k prijavi. To smo mi počeli že pred tem dogodkom, v maju 2023. Po tem dogodku pa smo še okrepili delo v teh vzgojno izobraževalnih zavodih. Mnenja smo, da ravno naše delo v teh zavodih je tudi botrovalo večjemu številu prijav teh kaznivih dejanj. Tukaj pa je še potem vpliv interneta, zato lahko rečemo, da je spletno nasilje in nasilje v fizičnem okolju pogosto se prepletata. Namreč, internet omogoča navidezno anonimnost, kar to seveda storilci kaznivih dejanj izkoriščajo. Mladim omogočajo, da si upajo napisati več, kot bi sicer komu si upali povedati v obraz. Vsi smo na internetu tudi povezani med seboj, lahko pride do žaljivk, trenj, groženj, izsiljevanja, med takimi, ki so brez interneta morda pa sicer tega sploh ne bi bilo, če ne bi bil na internetu. Tako nasilje se pogosto preseli v fizično okolje, kjer pride bodisi do spolnih zlorab otrok bodisi pride do fizičnega obračunavanja in groženj med mladimi. In ravno ta dogodek v Beogradu je po našem mnenju eden od razlogov za povečanje prijav kaznivih dejanj in vsekakor bolj senzibilnost družbe, ki je bolj občutljiva na nasilje in tudi bolj pripravljena na sodelovanje s policijo, kot pa je bilo pred dogodkom v Beogradu. Zadnja leta mi v policiji intenzivno ozaveščamo javnost o nasilju in spodbujamo k prijavam. In mi menimo, ne glede, da statistika izkazuje poslabšanje stanja na tem področju, menimo, da je to pravilno. Namreč mi smo pri teh postopkih z mladoletniki še posebej pazljivi, odreagiramo pa na vsako prijavo. Po dogodkih v Beogradu ugotavljamo, da je veliko prijav, bom rekel, ne gre ne za prekršek ne za kaznivo dejanje, pa vendarle ga obravnavamo ravno zaradi tega, da delamo z mladostniki in jih na tak način v bistvu omogočimo varno življenje. Ker če nekdo nekaj prijavi, pa ni, nihče ne odreagira, se situacija lahko samo še poslabša.

Zdaj pa, če dovolite. Bi dal besedo kolegici Bojani Kračan. Ona je v na Upravi kriminalistične policije in njena profesija je ravno mladostniki.

Ja, izvolite, gospa Kračan.

Bojana Kračan

Hvala lepa za besedo, pozdravljeni tudi v mojem imenu.

Ja, zagotovo, kot je že namestnik generalnega direktorja rekel, v policiji namenjamo res veliko pozornost tej tematiki. Tako imamo v bistvu cel spisek, lahko bi brali kar nekaj časa, koliko aktivnosti smo izvedli v vseh teh letih. Ampak če izpostavim v bistvu samo najbolj ključne, da smo dejansko prisotni na šolah, da poskušamo vzpostaviti res dobro, dobro komunikacijo s šolo, z lokalno skupnostjo kot celoto, tako tudi s centrom za socialno delo in v bistvu stremimo k temu, da na lokalnem nivoju policijska postaja, center za socialno delo in šole delujejo nekako usklajeno, da se med seboj poznajo in da se lahko pripravijo takšne vsebine. In da v primeru, da pride do nekih dejanj in dogodkov, znajo se poklicati.

Sodelujejo. Zato smo tudi v lanskem letu namenili posebno temo za usposabljanje našim vodjem policijskih okolišev, ki smo jih posebej usposabljali za predavanja, ki so jih izvedli na vseh šolah v vseh šestih razredih. Otroci so dobili take beležke, ki smo jih pripravili za njih. V bistvu so noter, je klasična beležka, noter so v bistvu navedeni tudi preventivni nasveti za mladostnike, za mladostnike in tudi takšno zgibanko, ki so jo lahko vsi otroci odnesli domov za starše, da se tudi doma pogovorijo o tej tematiki.

Zagotovo smo na stališču, da policija seveda naredi svoj del, zagotovo je ključna naša vloga, da zagotovimo varnost, še posebej, kadar so kakršnekoli telesne poškodbe. Sicer pa z otroci, mlajšimi od 14 let je v pristojnosti centra za socialno delo, predvsem pa je to vloga staršev, tukaj ne smemo pozabiti vloge staršev, ki je ključna, kjer otroci živijo v nekem, bom rekla, v spodbudnem okolju, do teh stvari ne prihaja. Tako da naš pogled zagotovo mora biti usmerjen v prvi vrsti v starše. Naše aktivnosti, ki jih delamo, so namenjene temu, tako, tako ne izvajamo predavanj in delavnic samo za dijake in učence, temveč tudi za učitelje in predvsem tudi za starše. Lahko rečem, da včasih imamo teh staršev zelo veliko. Včasih pa tudi samo dva na šoli, kjer je več kot 800 otrok. To je pa tudi neka realnost naše družbe. Ne glede na vse naše aktivnosti, ki jih izvajamo, imamo na drugi strani še vedno ta vidik staršev, ki so pa zagotovo ključni. Toliko mogoče zaenkrat.

Hvala lepa. Dajem besedo naprej predstavnici Ministrstva za pravosodje, državni sekretarki gospe Andreji Kokalj, izvolite.

Andreja Kokalj

Hvala lepa predsedujoča za besedo. Spoštovane članice in člani odbora. V imenu Ministrstva za pravosodje se najprej zahvaljujem za vabilo na to nujno sejo v zvezi z ukrepi za preprečevanje nasilja.

Naj uvodoma povem, da na Ministrstvu za pravosodje pozorno spremljamo tako dogodke, povezane z nasiljem nad mladostniki, kot tudi način poročanja o teh dogodkih pri čemer opažamo v določenih primerih, da to ne prispeva h konstruktivni obravnavi te tematike. Kot v svojem javnem odzivu z dne 9. 4. 2025 opozarja Društvo psihologov Slovenije s sopodpisanimi 16 strokovnimi združenji in strokovnimi organizacijami je, citiram: senzacionalistično in zavajajoče. Prikazovanje problematike nasilja med mladimi del problema in ne del rešitve. Namesto iskanja strokovno utemeljenih dolgoročnih rešitev se ustvarja prostor za paniko in nemoč, za populizem. Izpostavljanje pomena kaznovanja in iskanja hitrih rešitev, ki zadostijo pravičniški drži in pogosto pomenijo le povečanje nadzora in kaznovanja, brez dolgoročnega učinka na globlje dejavnike vedenj. Konec citata. Obžalujemo tudi, da na to sejo niso bili povabljeni kolegi iz drugih ključnih ministrstev za zdravje, za družino in socialne zadeve ter za vzgojo in izobraževanje. Gre namreč za tipično multidisciplinarno in medresorsko področje, kjer je nujno medsebojno sodelovanje. Kar zadeva mladoletniško kazensko pravno področje na Ministrstvu za pravosodje intenzivno delamo in pri tem sodelujemo tudi z ostalimi resorji. V začetku januarja je bil v javno razpravo poslan Predlog Zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, ki naslavlja številne izzive, na katere je bilo opozorjeno v okviru celovite analize stanja na tem področju. Med drugim gre za ukrepe za pospešitev kazenskih postopkov, za pravočasno izdelavo individualne ocene mladoletnika in v kompleksnejših primerih tudi predloga programa obravnave mladoletnika ter druge ukrepe za zagotovitev individualizirane in multidisciplinarne obravnave mladoletnikov. Do sredine marca smo prejeli številne pripombe, ki smo jih preučili, sedaj pa potekajo usklajevalni sestanki. Predvidoma v roku enega meseca bo predlog zakona poslan v strokovno in medresorsko usklajevanje. Jeseni pa bo predlog zakona predvidoma predložen vladi. Predlagatelj današnje seje zatrjuje in podobno je zaslediti tudi v nekaterih medijih, da naj bi bila Slovenija leta 2019 s strani Evropske komisije pozvana k znižanju starosti za kazensko odgovornost. To ne drži. Takratni Predlog Zakona o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj ni zaključil postopka obravnave. Ne zato, ker bi bilo s strani Evropske komisije pričakovano znižanje starostne meje za kazensko odgovornost, temveč zaradi pripomb institucionalne narave s strani nekaterih resorjev. Zaradi izteka roka za prenos direktive EU o procesnih jamstvih za otroke smo se tedaj odločili za spremembe Zakona o kazenskem postopku, ki so bile nujne, legitimne in skladne z evropskim pravnim redom. Kar je v letu 2024 potrdila tudi Evropska komisija. Ravno tako ne drži trditev, da so druge države članice Evropske unije že prilagodile svoje zakonodaje z znižanjem starostne meje. Evropska komisija takega znižanja starostne meje ne zahteva in ne pričakuje. Nasprotno, trend je usmerjen v razvojne in zaščitne pristope. Nenazadnje so strokovnjaki iz Sveta Evrope v celoviti analizi našega slovenskega mladoletniškega kazensko pravnega sistema pozdravili, da ima Slovenija zakonsko določeno najnižjo starost za kazensko odgovornost pri 14 letih. Priporočali so celo razmislek o dvigu te starosti. Odločitev o določitvi minimalne starosti za kazensko odgovornost je sicer v končni fazi politična, saj zakone sprejema Državni zbor, vendar je izjemno škodljivo, če take odločitve niso ustrezno strokovno podkrepljene. Znanstvene študije potrjujejo, da formalna obravnava mladoletnikov v kazenskem postopku ne prispeva k zmanjšanju kriminalitete. Ravno obratno. Povečuje tveganje za ponavljanje dejanj. Zaradi specifičnih značilnosti v razvoju možganov v tem obdobju se povečuje dovzetnost za tveganje, vpliv vrstnikov in impulzivne odzive. Vedenje pa v večji meri usmerjajo nagrade, ne pa dolgoročne negativne posledice, kot na primer grožnja s kaznijo. Ob tem je pomembno poudariti, da zaradi večje dostopnosti informacij in zgodnejše izpostavljenosti številnim vsebinam, tudi neprimernim za mladostnike, mladostniki niso zrelejši. Strokovnjaki tudi opozarjajo, da kognitivno zavedanje pravil še ne pomeni sposobnosti za njihovo dosledno upoštevanje. Tudi sicer je nižanje starosti za kazensko odgovornost le navidezna rešitev za tematiko, ki zahteva celosten, multidisciplinaren in sistemski pristop. Vprašati se je potrebno, kaj bomo storili z otroki, ki so mlajši od 14 let in bi storili resna nasilna dejanja? Ali je res ustrezno za to spustiti kazensko mejo kazenske odgovornosti na 12 let, deset let ali še nižje? Navedena vprašanja in dokazno škodljivi učinki kazensko pravne obravnave na razvoj otrok in mladostnikov kažejo na potrebo po tem, da se usmerimo na ukrepe izven kazenskega prava. Ne drži, da v pravnem redu ne obstojijo postopki in ukrepi, ki predstavljajo vzgojne in varstvene ukrepe in jih je mogoče izpeljati v primeru nasilnih dejanj otrok, mlajših od 14 let. V skladu z veljavno zakonodajo, kot smo že slišali, je policija, ko ugotovi, da je protipravno dejanje izvršil otrok, dolžna o tem nemudoma obvestiti center za socialno delo. Center za socialno delo ima na voljo socialno varstvene storitve, s katerimi otroku zagotovi pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, oceno možnih rešitev, sledi svetovanje, urejanje in vodenje, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljšanje socialnih zmožnosti. Hkrati lahko center za socialno delo dela s celotno družino, tako z otrokom, kot tudi njegovimi starši. V kolikor se otrok oziroma njegova družina niso pripravljeni prostovoljno vključiti v te storitve, pa sta tako sodišče kot tudi center za socialno delo zavezani izvesti potrebna dejanja in ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo drugih pravic in koristi. Ob tem želimo poudariti, da zgoraj našteti ukrepi po določbah Družinskega zakonika, ki pa spada v resorno pristojnost ministrstva, pristojnega za družino in socialne zadeve, primarno so ti ukrepi namenjeni vzgoji in pomoči družini, da osvoji ali vzpostavi te vzgojne veščine. Na Ministrstvu za pravosodje menimo, da je potrebno strokovni kader s področja socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja ter zdravstva po potrebi še dodatno okrepiti z namenom, da bodo svoje naloge skrbi za otroke še bolje in učinkoviteje opravljali. Ključno pa je, da delujemo preventivno, da začnemo dovolj zgodaj prepoznavati družine z večplastnimi psihosocialnimi izzivi in jim pravočasno ponudimo podporo.

Spoštovane članice in člani odbora! Če želimo ustvariti družbo, v kateri mladoletniki prevzamejo odgovornost, a tudi dobijo priložnost za spremembo, potem potrebujemo preventivni, razvojno usmerjen in celosten pristop k obravnavi mladoletniškega nasilja. Ni čudežnih rešitev, ki bi čez noč lahko to ustavile. Prav tako pa sem prepričana, da tudi nižanje starosti za kazensko odgovornost ni ustrezen ukrep v tej smeri. S temi navedbami se opredeljujem glede predloga drugega sklepa, v kolikor je s predlogom mišljeno znižanje starosti za kazensko odgovornost otrok in se ne strinjamo. Glede predloga prvega sklepa pa se opredelimo v nadaljevanju razprave. Hvala lepa.