Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, obveščam vas, da bom današnjo sejo vodil sam po pooblastilu predsednika in s tem pričenjam 109. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora oziroma imamo par nadomeščanj: kolega Anton Šturbej nadomešča Franca Breznika in kolega Jernej Žnidaršič nadomešča poslanko Lucijo Tacer. Prav lepo pozdravljeni. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta, Urad predsednice republike, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam. Imam še eno pooblastilo, da kolega magister Darko Krajnc nadomešča kolegico Almo Intihar. In s sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Medklic: spoštovane kolegice in kolegi, ob 10. uri. Nadaljujemo s 30. redno sejo Državnega zbora in potem tudi s to drugo izredno sejo. Jaz konstruktivno predlagam, da ob današnjih štirih točkah razpravljamo, seveda kot je potrebno v primeru, da ne bomo končali do 9.59, bomo morali nadaljevati v ponedeljek zjutraj in boste naknadno obveščeni o sklicu. Toliko v vednost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O JAVNEM VMESNIKU, POVEZANEM Z INFORMACIJSKIM SISTEMOM ZA NOTRANJI TRG, ZA IZJAVO O NAPOTITVI DELAVCEV IN SPREMEMBI UREDBE ŠTEVILKA 1024/2012.

Gradivo k 1. in 2. točki smo prejeli od Vlade 10. aprila, k 3. in 4. točki pa 17. aprila na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Torej, upam, da je tista konstruktivna misel na začetku bila slišana s strani vseh. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matičnemu delovnem telesu. Slednji ga ni obravnaval. Sedaj pa prosim, gospoda Dana Juvana, državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, da nam predstavi vsebino predloga uredbe in zlasti predloga stališča, izvolite.

Lep pozdrav, dobro jutro vsem skupaj. Bom poskušal z glede na okoliščine nekoliko skrajšati to, kar je tu napisano.

Torej, komisija, Evropska komisija je z direktivo 2020/1057 leta 2022 harmonizirala prijavo čezmejnega dela v sektorju mednarodnega cestnega prometa ter jo prenesla na skupni javni vmesnik Evropske komisije Road Transport Poost in dcloration za Ledno, povezanim s sistemom IMI. Ponudniki storitev v sektorju cestnega prometa ne podajo izjav o napotitvah v nacionalnih sistemih držav članic, ampak uporabljajo večjezični standardni obrazec na javnem vmesniku Road Transport poost in dcloration, povezani s sistemom IMI. Sistem IMI je elektronsko voden sistem, ki je bil razvit s ciljem izvajanja upravnega sodelovanja med državami članicami in komisijo. V povezavi s čezmejnimi delavci se sistem IMI že skoraj deset let uporablja za upravno sodelovanje. Glede na pozitivne izkušnje izvajanja direktive, zlasti z vidika olajšanja postopkov prijave čezmejnega dela ponudnikom storitev se je komisija odločila, da podobni sistem notifikacij, ki temelji na uporabi večjezičnega standardnega obrazca na javnem vmesniku, povezanim v sistem IMI, uvede tudi za druge dejavnosti. Komisija ocenjuje, da bi v primeru sočasne uporabe javnega vmesnika v vseh državah članicah ponudniki prihranili med 477 in 635 milijonov evrov letno.

Poleg zmanjšanja administrativnih bremen ponudnikov storitev se s predlogom uredbe zasledujejo naslednji cilji: prostovoljni pristop, uredba za države članice ni zavezujoča, varstvo pravic delavcev, zmanjšanje upravnega bremena za organe države članice in olajšanje upravnega sodelovanja ter harmonizacija obrazca Prijave napotitve in način njegove vložitve. V skladu z obstoječim stanjem je Vlada Republike Slovenije preučila možnost pristopa k uporabi standardnega večjezičnega obrazca na javnem vmesniku, povezanim z IMI, ki ga ureja predlog uredbe in sprejela naslednje stališče: Republika Slovenija pozdravlja ukrepe, ki so namenjeni izboljšanju delovanja enotnega trga ter za vpletene predstavljajo olajšanje postopkov. ob sočasnem zagotovilu, da predlagani ukrepi ne posegajo v varstvo pravic delavcev. Republika Slovenija prepoznava pomen učinkovitega sodelovanja držav članic na področju nadzora nad spoštovanjem pravil v zvezi z napotenimi delavci. V tem oziru naslavlja in pozdravlja vse ukrepe, ki tako sodelovanje podpirajo in olajšujejo. Menimo, da je predlog uredbe pomemben zlasti za države, ki prijave napotitve še nimajo v elektronski obliki, saj bodo poleg prihrankov s tem učinkoviteje zagotavljale varstvo pravic napotenih delavcev na svojem ozemlju. Republika Slovenija pozdravlja prostovoljnost pristopa k uredbi, to je pomembno, to je pomembno zlasti za države, ki so same predhodno že uvedle učinkovite ukrepe kot tudi za države, ki so svoje sisteme notifikacij uvedle s pomočjo sredstev Evropske unije, in bi jih želele uporabljati tudi v prihodnje. Republika Slovenija poudarja pomen celovitega spremljanja stanja na področju čezmejnega izvajanja storitev, ki bi moral zaobjeti vse udeležence, zato meni, da bi bilo treba spremljati stanje vseh oseb, tudi tistih, ki jih direktiva ne obravnava. S ciljem, da se k uredbi lahko pridružijo članice, ki to želijo, bo v pogajanjih Republika Slovenija zagovarjala sprejem predloga uredbe. Pri tem bo Slovenija odločno zagovarjala načelo prostovoljnega pristopa k uredbi. Glede na to, da je Republika Slovenija na podlagi nacionalne zakonodaje sprejete v letu 2023 že vzpostavila delujoč sistem notifikacij napotenih delavcev, v tem trenutku brez posegov v nacionalno zakonodajo ne moremo pristopiti potem k izvajanju uredbe. Toliko, hvala.

Hvala lepa, spoštovani državni sekretar.

Sedaj pa odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Med tem pozdravljam magistra Mateja Tonina, evropskega poslanca in s tem končujem razpravo.

Ker je predlog stališča daljši, ga, če se strinjate, ne bi bral v celoti in tako dajem na glasovanje predlog stališča, kot je objavljen na četrti strani prejetega gradiva in pričenjam z glasovanjem.

Glasujemo. Navzočih je 15 članov in članic, za je glasovalo 14, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je s tem stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI DIREKTIV 2022/ 2464 IN 2024/1760 GLEDE DATUMOV, OD KATERIH MORAJO DRŽAVE ČLANICE UPORABLJATI NEKATERE ZAHTEVE GLEDE POROČANJA PODJETIJ O TRAJNOSTNOSTI IN SKRBNEGA PREGLEDA V PODJETJIH GLEDE TRAJNOSTNOSTI.

Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo tako Odboru za Evropsko unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga ni obravnaval.

Sedaj pa prosim magistra Dejana Židana, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, da nam predstavi vsebino predloga direktive in zlasti predloga stališča. Izvolite.

Hvala predsedujoči, spoštovana poslanka, spoštovani poslanci in vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Pred vami je predlog stališča do direktive, ki se tako v žargonu imenuje direktiva "Stop the clock". Za kaj se gre? Poteka proces tako imenovane boljše regulacije, neposredno to pomeni deregulacije na ravni Evropske unije.

Na podlagi obljube Evropske komisije, da se bodo administrativno-upravna bremena za gospodarstvo zmanjšala za 25 odstotkov, za malo in srednjo pa za 35 odstotkov. Delo poteka na naslednji način, da se posebna podskupina Coreperja, ki se imenuje Antici, sestane dvakrat na teden in obravnavajo v bistvu predloge komisije, pa tudi predloge iz posameznih držav. Slovenija to spremlja s posebno ad hoc skupino, ki se sestaja vsak teden na Ministrstvu za gospodarstvo, kjer se je ugotovilo, in cilj je, da do konca leta pridemo do tako imenovanih šestih omnibusov, torej do šestih zbirk, ki bodo posegale v večje število zakonov, da bo potem možno zelo hitro implementirati zmanjšanje administrativnih bremen. V prvem omnibusu imamo opravka s tremi direktivami: prva direktiva je tako imenovano trajnost ena, to je poročanje, trajnost dva, to je skrbni pregled in taksonomija. Bolj ali manj je v bistvu gradivo že usklajeno, vendar ker pa so v ozadju roki, je bilo zelo na hitro, po enem posebnem pospešenem postopku sprejeta posebna direktiva "Stop the clock", da se premaknejo roki iz Trajnosti ena in Trajnosti dva, kajti namreč, če se to ne naredi, bi bila podjetja po nepotrebnem tudi finančno obremenjena. Ta direktiva "Stop the clock", ki pa, moram povedati, je bila že sprejeta 16. in 17. prejšnji teden objavljena v evropskem uradnem listu. Zaradi posebnega postopka je Slovenija imela mnenje z zadržkom, torej, ker še nimamo potrditve tega odbora, ampak takšen je pač tisti postopek. Ta direktiva prinese tole, da se roki večinoma premikajo za dve leti, kar se tiče poročanja o trajnosti, kar se pa tiče skrbnega pregleda pa za eno leto. V praksi to pomeni, da je potrebno zelo hitro korigirati slovenski pravni red, ker smo Trajnost ena že implementirali, kajti če tega ne naredimo bi imelo med 260 do 270 velikih podjetij v letu 2025, ko bi morala oddati že široko revidirano poročilo za leto 2024, nepotrebni strošek in sprejem te direktive nam v praksi na ministrstvu povzroči, da smo že prejšnji teden pričeli pripravljati hitro spremembo Zakona o gospodarskih družbah, ki bomo vse naredili. Spoštovane poslanke in poslanci, da bo v septembru tukaj pred vami. Tako da, podjetja pa so že obveščena preko Gospodarske zbornice, tako da bo, preden je zahtevano, zahtevano je do konca tega leta, naša želja je še kakšna dva meseca pred tem, da je v bistvu prehodno obdobje sprejeto.

Druga sprememba Zakona o gospodarskih družbah, ki vam je bila obljubljena, to je tista sprememba o kateri smo se pogovarjali, da bi vpeljali neko obliko vitke delniške ali vitke gospodarske družbe plus obe še dve drugi direktivi, ki jo je potrebno jeseni prenesti, bosta pa sledili potem takoj, ko bo sprejeta ta sprememba zakona, ki bo implementirala "Stop the clock". Tisto, kar bi še želel povedati, ker bo res zelo dosti evropskih pravnih aktov sprejetih in večina teh pravnih aktov bo posegala v že implementirane direktive. Bo pred nacionalnimi vladami in potem nacionalnimi parlamenti v naslednjem letu, nekaj pa že v tem letu zelo velik napor, da bodo vse te spremembe, ki pa bodo omogočale manjšo obremenitev podjetij, tudi pravočasno v nacionalni zakonodaji sprejete.

Mogoče samo še kaj se bo pri trajnosti spremenilo. V bistvu oži se nabor podjetij. In še enkrat so se pregledala vsa merila, tako da se res uporabljajo v prihodnje samo tista, ki najbolj vplivajo ali na okolje ali na zaposlene. ali na družbo. Prav tako pa, da so kazalniki res takšni, da so enostavno izračunljivi, torej, da se tudi s tem podjetje ne obremenjuje.

Spoštovane poslanke in poslanci, prosim vas za podporo, da tudi Slovenija pogumno podpre proces zmanjševanja regulacije na področju gospodarstva. Hvala.

Spoštovani državni sekretar, hvala lepa.

Sedaj pa odpiram kolegi in kolegice razpravo. Želi kdo besedo? Aha, prijavil se je evropski poslanec magister Tonin, izvolite.

Dober dan, lep pozdrav vsem skupaj. Mogoče pri teh tematikah se zdi, da so zelo komplicirane in zlasti, ker se uporablja neko izrazoslovje, morda velika večina sploh ne ve, za kaj gre, ampak tukaj je ključna stvar, kako se te debirokratizacije sploh lotevamo in preden razpravljamo o tem kaj se bo naredilo, jaz mislim, da je treba še razložiti kakšne neumnosti so bile v preteklem mandatu narejene zaradi, bi rekel, te nore zelene ideologije, ki se je širila tudi v smislu razne birokracije, ki se je nalagalo različnim podjetjem. Mi zdaj tukaj se oziroma OZU se bo opredelil glede tega. Kakšno bo stališče Slovenije pri dveh direktivah, ki sta bila na nek način, vsaj kar se tiče zame popolnoma nepotrebne.

Prva direktiva je tako imenovana CSRD, ki govori Corporate Sustainability Reporting Directives. Pač, to gre za direktivo, ki je številnim podjetjem nalagala, da morajo poročati o tem, kako zdaj prispevajo k trajnosti in podobnimi stvarmi. Nato imate pa še drugo direktivo, ki se imenuje CSDDD, trije D-ji, Corporate Sustainability Due Diligence Directives. Tukaj so pa bila podjetja obvezana, da poročajo o temu, kako uvajajo skrb za človekove pravice, kakšen je njihov vpliv na okolje, da delajo tudi plane, klimatske plane, kako bodo naredili klimatsko tranzicijo in tako naprej. Še enkrat poudarjam, to so po moji oceni vsi nesmiselni bruseljski birokratizmi iz prejšnjega mandata in takšne stvari so se pač nalagale podjetjem in to je dodatna birokracija podjetjem in to je dodaten strošek. Ker kar se mene tiče, so stvari relativno enostavne. Vsaka država in tudi Evropska unija ima jasen predpis, v kakšnih okoljskih in tudi drugih socialnih okvirih mora neko podjetje delovati, se pravi, podjetje, da lahko na slovenskem trgu deluje, mora izpolnjevati to, to in to, v delovno pravnem smislu in mora izpolnjevati to in to in to v okoljskem smislu. Tako, da so tovrstna poročila popoln nesmisel, velika traparija, ki je samo dodaten strošek in breme številnim podjetjem. In jaz sem vesel, da smo v Evropskem parlamentu 3. aprila že glasovali o tem, da se ta norost vsaj začasno zaustavi v tem smislu, da se izvajanje tega preloži, v enem primeru za dve leti, v drugem primeru za eno leto. Ker gre tukaj za trialog, kar pomeni, da se mora strinjati tako Evropska komisija, ki je seveda to predlagala, Evropski parlament se je že strinjal, zdaj se čaka še na države članice, zato tukaj Slovenija tudi sprejema stališče in jaz seveda to podpiram, da Slovenija podpre te stvari, da se ta, kot je državni sekretar govoril, "Stop the clock", kar pomeni, da se prestavi to poročanje še za dodatni dve leti, ampak moja ocena je, da to seveda ni dovolj. Vsaj v naši politični skupini smo imeli zelo intenzivne razprave, da, okej, zdaj, v tej prvi fazi prvi ukrep mora biti, da se te stvari zaustavijo, skratka, da se vsaj formalno prestavi to poročanje za nekaj let, v tem vmesnem obdobju je pa treba absolutno te direktive spremeniti v najboljši možni meri, jih celo odpraviti, ker so nesmiselne in so dodatno birokratsko breme. Torej, jaz bi seveda bil zelo vesel, če bi poslanci podprli ta predlog, da Slovenija seveda to podpre, da se ta zamik roka za poročanje podpre tudi s strani Sveta Evropske unije. Seveda pa pričakujem, da bo potem Slovenija tudi med tistimi državami članicami, ki bodo podpirale, da se te direktive enostavno odpravi oziroma zradira na največjo možno mero. Ker ne prispevajo k ničemur, prispevajo k večji birokratski otežitvi številnih podjetij.

Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Kolega Gregorič. Jaz morda samo, ker je kolega Tonin prišel malo kasneje, samo povem, da imamo na dnevnem redu potem še dve točki in do 10. ure moramo končati oziroma če ne, bomo nadaljevali v ponedeljek zjutraj. Samo tako, ker ste malo zamudili.

Kolega Gregorič, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa, predsedujoči. Sem mislil biti tiho, ampak glede na to, da je bila omenjena norost tega, pa moram ostro protestirati. To samo pokaže na ignoranco in totalno nerazumevanje. nezavedanje, da klimatske spremembe so nerazumevanje, da mora, da moramo imeti neko vzdržnost, da mora, da moramo skrbeti za trajnost. To samo pomeni totalno ignoranco, da ta planet trenutno porablja mnogo več resursov kot so civilizaciji na voljo in nekje se bomo morali zabremzati. Torej, smer teh dveh direktiv, CSRD in CSDDD je bila v redu, ne rečem pa, da ti predlogi, ki jih zdaj predlaga Vlada, niso v redu, da se zadeva umiri. Ampak da se pa to totalno negira in da se reče temu norost, je pa res norost. Hvala.

Aha, zgleda, da imamo še več prijavljenih. Sedaj predajam besedo kolegu Lahu, izvolite.

Ja, hvala, bom podprl to, kar je povedal kolega Gregorič. Če bi jaz bil evropski poslanec, bi se zelo izogibal izrazom norosti, zelene transformacije, ker tega svet ne dela brez veze, ker imamo pač klimatske spremembe. In ne bom dalje zdaj o tem nič razpravljal, ker je tudi kolega že povedal bistvo te zgodbe. Vas bomo pa prijeli za besedo, da bomo potem videli po preložitvi časovni, kakšni bodo pa operativni ukrepi, ker po mojem operativni ukrepi Evropske komisije in Evropske unije ne bodo takšni, kot ste zdaj vi z vašimi črnogledimi pogledi napovedali. Hvala.