Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vabljeni, ostali prisotni, lepo vas pozdravljam! Začenjam 29. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da je zadržan se seje ne more udeležiti naslednji član odbora, to je gospod Milan Jakopovič. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Janja Sluga namesto Lucije Tacer, Jurij Lep namesto Bojana Čebele, Janez Cigler Kralj namesto Jerneja Vrtovca in pa Franci Kepa namesto Franca Rosca. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Tako.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O STATUSNEM PREOBLIKOVANJU VZAJEMNE ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE DVZ. Predlagatelj zakona je skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Janez Cigler Kralj. K obravnavi te točke so vabljeni: predstavnik predlagatelja, gospod Janez Cigler Kralj ter predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Zakonodajno-pravne službe ter Državnega sveta. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, Mnenje Vlade, Mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. In pa pregled amandmajev. Rok za vlaganje amandmajev je potekal 30. 4. 2025. Amandmaje je vložila Poslanska skupina NSi in sicer k 2. členu, k naslovu končna določba za nov četrti a člen in k 5. členu predloga zakona ter naknadno sta bila vložena sprememba amandmaja k 2. členu. Prejeli ste tudi predloge za amandmaje odbora poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica in sicer k 1., 2., 3. in 4. členu predloga zakona ter za novo prilogo.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Izvolite, gospod Janez Cigler Kralj.

Hvala predsednica, dober dan vsem. Bom poskusil biti jedrnat, saj je veliko tega že bilo predstavljeno. Zdaj, osnovni cilj zakona je, bomo rekli, narediti ali pa rešiti eno praktično zagato glede tega, da številni upravičenci do deleža Vzajemne, ki se lahko prevzame samo v obliki delnic, torej nad 120 evrov upravičenosti, niso zainteresirani za odpiranje trgovalnih računov in za trgovanje s temi delnicami. Zato se pač s to novelo želi omogočiti, da prenesejo to upravičenost na, bi rekel, druge sorodnike, družinske člane in tako naprej. Pač zakon noter določa krog upravičenosti, ki bi bil oziroma ki smo ga vzeli iz že obstoječega pravnega reda, in sicer nekako smo ga povzeli oziroma čisto enako zastavili, kot je v Zakonu o davkih na darila oziroma dediščino. Bi, torej, v mnenju Zakonodajno-pravne službe je bilo izpostavljeno nekaj zadev, ki smo jih potem s svojimi amandmaji poskušali naglasiti. In mislim, da so bili, bile pripombe Zakonodajno-pravne službe dovolj upoštevane z vloženimi amandmaji. V mnenju Vlade je bilo izpostavljenih nekaj zadev oziroma pozivov k premisleku glede kroga upravičenosti glede obdavčitve in glede izjave o prenosu. Lahko rečem, da zdaj jaz razumem, tako kot smo že v več krogih debatirali, razumemo te pomisleke. Zdaj mi še vedno menimo ali pa predlagatelj še vedno meni, da je ta krog upravičencev, ki smo ga navedli v naši noveli, optimalen. Se nam zdi, da najširše rešuje, rešuje možnost prenosa. Zdaj, ta amandma koalicijskih poslanskih skupin to zoža, in sicer samo naravno vrsto. Razumemo pomisleke, ampak menimo pa, da bi to lahko predstavljal problem. Recimo pri določeni populaciji recimo, ne vem, vdov brez potomcev, teh ni tako malo na podeželju ali pa drugih situacij, kjer pač nimajo ti ljudje potomcev, upravičenci do deleža Vzajemne nad 120 evrov. In se po našem mnenju, po našem mnenju s tem amandmajem ne optimalno odgovarja na to potrebo. Zdaj jaz tega amandmaja ne bom mogel podpreti, bi pa, če bo slučajno pač sprejet, vseeno kljub temu mojemu pomisleku ali pa pozivu, da poskušamo najti neko rešitev za sorodnike v ravni vrsti, brate, sestre. Če bo to sprejeto, vseeno pozivam k premisleku do plenarne seje, če se to da kakorkoli še rešiti.

Zdaj, glede obdavčitve. Bi mi tudi rekli, da je najbolj optimalno in najbolj pravično, če se tudi upravičence do prenosa enako obravnava kot tiste, ki so upravičenci do deleža Vzajemne. Torej, da se jih ne dodatno obdavčuje. To je amandma k 2. členu v tem pregledu amandmajev, zato ker sicer povzročamo neko novo, novo obdavčitev, ki po našem mnenju pač gre mimo neke pravičnosti. Pač če je nekdo upravičenec do prenosa, se nanj prenese pravzaprav pravica do vsega kot na upravičenca, a ne, ne samo do deleža delnic. Potem pa se jih to obdavči, in sicer to celo z dohodnino. Če mi prav beremo te predpise.

Glede izjave, v redu. Mnenje Zakonodajno-pravne službe sicer izrecno ni, ni naglasilo, da bi bilo treba zdaj s tako izjavo. Mi smo mislili pač s čim manj birokracije, čim bolj preprosto, z neko lastno izjavo pod kazensko odgovornostjo, da se to čim bolj preprosto zgodi. Zdaj ne nasprotujemo, razumemo razloge, da se ta izjava in potem kot priloga zakonu tudi doda. Zdaj bi se pa dalo to vsaj z našim osnovnim, z osnovnim predlogom bolj preprosto, z manj birokracije rešiti. Jaz upam, da se je, da se je dalo zdaj razumeti kje so naši pomisleki, kot predlagatelj, ampak sicer ima zakon dober namen. Vidim, da je tudi široka podpora idej in mislim, da lahko še, še pridemo do tega, da čim bolj optimalno zadevo spravimo čez, morda tudi še na plenarni seji. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, gospa Lenča Arko Fabjan?

Ja, hvala za besedo. Kot izhaja že iz uvodne predstavitve predlagatelja zakona, je bistvena vsebina zakona ureditev prenosa pravic do delnic Vzajemne. Predlagana rešitev se pri tem navezuje na osebe, ki so opredeljene v zakonu, ki ureja davek na dediščine in darila. Glede na to in z ozirom na načela pravne države, to je 2. člen Ustave, je Zakonodajno-pravna služba menila, da bi bilo treba z vidika jasnosti osebe, na katere se predlagana rešitev nanaša, določno opredeliti. Rešitev se namreč nanaša na več kot 400000 delničarjev.

Prav tako je glede na vsebino urejanja menila, da je potrebno izrecno zakonsko pooblastilo za podrobnejšo podzakonsko ureditev v sami izvedbi prenosa pravice do delnic. V tem delu je bila mišljena tudi ureditev izjave na podzakonski ravni in tudi predlagatelj je sledil mnenju Zakonodajno-pravne službe s svojimi amandmaji in je tudi predlagal izrecno zakonsko pooblastilo za podrobnejšo podzakonsko ureditev. No, hkrati so pa še predlagani tudi amandmaji odbora, tako da bi se v tej uvodni predstavitvi tudi do njih opredelila. In sicer najprej do predlaganega amandmaja k 1. členu.

Glede sedmega odstavka te določbe, Zakonodajno-pravna služba meni, da ni jasen zasledovani cilj rešitve, da Vzajemna lahko zagotovi izjavo volje preko spletne strani. V zakonodajnem besedilu namreč ta lahko pomeni za naslovnika, da se sam odloča, ali bo to zagotovil ali ne. Vprašljivi so nadalje razlogi za različne stopnje odličnosti, ki je potrebna za veljavnost pravnega posla. Na eni strani se zahteva overjanje predpisov, na drugi strani izvedba postopka preko spletne strani. Pri tem pri izvedbi postopka spletne strani tudi ni jasna izvedba zahtevane kvalifikaziroma identifikacije obeh strank s kvalificiranim digitalnim potrdilom, ker tako izhaja iz oblikovanega besedila. Praviloma se pri teh postopkih preko spleta identificira ena stranka in to je tista, ki sproža ta uradni postopek in tudi praviloma so spletne aplikacije tako zastavljene, se pravi, da zahtevajo identifikacijo stranke, ki sproža ta uradni postopek. Ob tem tudi ni spregleda, da gre za zakon, kot izhaja iz obrazložitve predlagatelja k 1. členu, ki naj bi bil / nerazumljivo/ starejšim osebam. In vprašljivo je, ali imajo vse starejše osebe, še zlasti na primer stare 90 let in več, kvalificirano digitalno potrdilo. Opredelila bi se tudi še do priloge, ker ni usklajena z materialno določbo. In sicer priloga našteva tudi osebe, ki so v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Ta Zakon o registraciji te skupnosti ne velja več in se ne uporablja več, tako da ne vemo zakaj so te osebe naštete. Je pa, upoštevaje načelo delitve oblasti pa Zakonodajno-pravna služba glede teh vsebin meni, da gre v tem delu za podzakonsko materijo. Se pravi, ta izvedba samega prenosa pravice do delnic je po oceni Zakonodajno-pravne službe tudi glede na primerjavo, ko je bilo na prenos vrednotnic, ki so prav tako zakoni našteti v pisnem mnenju Zakonodajno-pravne službe, da je to podzakonska materija. in se pravi, je tu vprašanje skladnosti z načeli delitve oblasti iz 3. člena Ustave. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? Izvolite, državna sekretarka Nikolina Prah.

Hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Iz stališča Vlade o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, ki so ga vložili poslanci NSi izhaja, da Vlada podpira cilj, ki ga predlagatelj z novelo zakona zasleduje. Razumemo željo po večji prožnosti pri prenosu pravic do delnic Vzajemne in se strinjamo, da je v določenih okoliščinah to lahko koristno za upravičence. Vendar pa moramo ob tem izraziti določene zadržke glede predlaganih rešitev. Če prav razumemo namen odpravljanja absolutne prepovedi prenosa pravic do delnic Vzajemne, menimo, da je treba pri tem skrbno pretehtati tveganja. Ko govorimo o prenosu pravic do delnic še pred njihovim dejanskim obstojem na računu vrednostnih papirjev, vstopamo na neko novo področje. Trenutno imamo dobro uveljavljene sisteme za prenos že obstoječih delnic, katerih delovanje je preizkušeno v praksi. Pri tej novosti pa se lahko soočimo z izzivi, ki jih danes ne moremo v celoti predvideti. Predlog zakona sicer omejuje prenos pravic do delnic na ožji družinski in sorodstveni krog, opredeljen po zakonu o davku na dediščine in darila, vendar pa Vlada meni, da je treba dodatno preučiti primernost te definicije z vidika preprečevanja zlorab in zagotavljanja enakosti med vsemi upravičenci. Ožje kot je sorodstveni krog opredeljen, manj je možnosti za zlorabe in napake pri preverjanju sorodstvenih razmerij. Predlog amandmaja k 2. členu predloga zakona, ki ga je vložila Poslanska skupina NSi tega pomisleka ne naslavlja v celoti, saj še vedno ohranja zelo širok krog upravičencev. Prav tako je potrebno nasloviti vprašanje tehnične izvedljivosti predlaganega prenosa pravic do delnic pred dejanskim vpisom v register. Na zakonodajni ravni je po našem mnenju potrebno zagotoviti ustrezne mehanizme za identifikacijo strank in primerno obliko pravnega akta oziroma izjave volje za prenos, ki bi zagotavljala pravno varnost vseh vpletenih. Rešitev bi lahko bila overitev izjave volje pri notarju ali na upravni enoti oziroma v poslovalnicah Vzajemne na vnaprej predpisanem obrazcu. Predlog, ki prepušča to ureditev v celoti Ministrstvu za finance, po našem mnenju ni ustrezen, saj bi moral že zakon vsebovati postopke in načine ugotavljanja prave volje prenosnikov pravic do dela Vzajemne. V podzakonskem predpisu pa lahko Ministrstvo za finance to podrobneje uredi. Ureditev na zakonski ravni je primernejša tudi z vidika varstva osebnih podatkov. Vlada se zaveda pomena ohranitve davčnih ugodnosti za upravičence. Predlagana rešitev, ki bi te ugodnosti razširila tudi na osebe, ki pridobijo delnice s prenosom ali dedovanjem, pa po mnenju vlade zahteva dodaten premislek. Razlogi in javni interes, ki bi narekovali širjenje davčne ugodnosti na osebe, ki niso v posebnem položaju v postopku preoblikovanja Vzajemne v gradivu niso. Pojasnjeni brez utemeljitve z dodatnim interesom, ki izhaja iz neposrednega razmerja z Vzajemno, bi predlagana širitev davčnih odhodnosti lahko odprla vprašanja o ustavni skladnosti celotne oprostitve glede na enako obravnavo imetnikov drugih delnic oziroma deležev. V zaključku naj še povem, da predlagana novela Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne posega na zahtevno področje, kjer je nujna premišljenost. Na ministrstvu smo preučili tudi vložene amandmaje koalicije. Ti ožijo sorodstveni krog in z natančnejšo definicijo upravičencev do prenosa pravic do delnic prispevajo k večji določnosti zakona in k njegovemu učinkovitejšemu izvajanju. Z opredelitvijo oblike izjave, volje in drugimi dopolnitvami pa tudi izboljšuje jasnost zakonskega besedila s sklepoma. Torej ideja, ki ji sledi novela zakona, to podpiramo, je potrebno delati tako, da bo v praksi izvedljiva. In da bodo ustrezno naslovljena vsa tveganja, ki lahko nastajajo. z izjemami, kot omenjeno, te pomisleke vloženi amandmaji koalicije delno naslavljajo. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, državna svetnica gospa Elena Zavadlav Ušaj? Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne, zdravstvene zavarovalnice obravnavala 3. aprila na svoji 25. seji. Komisija predlog zakona podpira. Predlog zakona je predstavil poslanec Janez Cigler Kralj, ki je povedal, da jih je pri predlogu novele zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne spodbudilo odziv velikega števila upravičencev do deleža nad 120 evrov, katerim sredstev ni mogoče izplačati temveč so upravičenci do prevzema delnic Vzajemne. Večinoma so to starejši ljudje, ki so bili dlje časa zavarovanci Vzajemne in jim pripada višji delež. Opozorili so na stroške povezane z otvoritvijo trgovalnih računov, kar pri njihovih pokojninah predstavlja nezanemarljiv strošek. V nadaljevanju je tako poslanska skupina opozorila na, kar je bilo tudi že zdaj povedano, na sorodstveni krog, pa tudi ministrstvo na izjavo volje za prenos delnic in davčne ugodnosti. Tako da, to ne bi zdaj ponavljala tudi zaradi tega, da skrajšam razpravo. Bi pa v nadaljevanju povedala kaj so svetniki in svetnice izpostavili. In sicer, na podlagi predstavitve in podanega stališča Ministrstva za finance so državne svetnice in svetniki pozdravili namero predlaganega zakona. Predvsem zato, ker gre za starejšo populacijo. Veseli jih, da je mnenje ministrstva v smeri, da bi predlagatelju pomagalo s pripombami s ciljem, da bi zakon zaživel in dosegel svoj namen. Strinjali so se tudi s tem, da stroški trgovalnega računa in drugi povezani stroški lahko izničijo učinek sredstev, ki bi jih sicer upravičenci dobili. Predlagali so, da se da prioriteto overitvam preko upravnih enot, saj so s tem stroški bistveno nižji kot pri notarju. Strinjali pa so se, da je potreben razmislek o naboru kroga upravičencev za prenos s ciljem, da se možnost zlorab minimalizira, mogoče tudi z neposredno navedbo upravičencev v ožjem krogu družine. Opozorili pa so tudi na načelno podporo ministrstva, saj izkušnje kažejo, da se kasneje predlog zavrne samo zato, ker prihaja iz opozicije, čeprav je lahko predlog dober. Predstavnica Ministrstva za finance je v razpravi pojasnila vprašanje vezano na višino izplačila. Povedala je, da so tekom zakonodajnega postopka pretehtali višino izplačila, ki je 120 evrov. Ob tem, da je bila višina takojšnjega izplačila dvignjena iz začetnih 70 evrov. Višina 120 evrov je bila določena na podlagi dveh kriterijev, in sicer to so stroški odprtja trgovalnega računa in nemoteno delovanje nadaljevanje delovanja zavarovalnice. Zagotovila je tudi, da je ministrstvo za finance stališče, ki ga je predstavila, preslikalo mnenje vlade in je bilo že poslano v vladno proceduro, vendar še čaka na obravnavo. Predlagatelj se je ob koncu razprave zahvalil za visoko podporo, tudi sam je bil vesel neuradnega stališča ministrstva, tako da bo še enkrat opravljen premislek o ključnih odprtih vprašanjih, ki so bila danes tudi že izpostavljena in nekatera rešena z amandmaji. Pojasnil je še, da pri tem predlogu zakona res ne gre za nikakršno ideološko vprašanje in je s tem tudi nepomembno, kdo ga predlaga, ali koalicija ali opozicija. Izhodišče je bilo, da se delnice s prenosom preidejo do upravičencev s čim nižjimi stroški in administracijo s ciljem, da ne ostanejo v Kapitalski družbi. Razumel je, da je ta isti namen odražala tudi celotna razprava državnih svetnic in svetnikov, vsekakor pa bo tudi predlagatelj opravil razmislek o možnostih zoženja kroga upravičencev s ciljem povečati transparentnost. V predlogu so želeli zadevo čim bolj poenostaviti in tudi zato so predlagali prenos in obdavčitev po zgledu zakona o davku na dediščino in darila. Ocenili so, da bi takšno zožanje samo na potomce lahko prineslo težave in tudi diskriminacijo upravičencev, ki nimajo potomcev in bi jim s tem onemogočili prenos pravice do delnic, zato so predlagali širši krog upravičencev. Predlagatelj je še povedal, da si želi, da tudi s pozitivnim mnenjem Komisije Državnega sveta bo predlog zakona deležen podpore v nadaljnjem parlamentarnem postopku v dobro ljudi. Hvala.

Hvala lepa. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim nasprotovanja. Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. člen in predlog za amandma odbora Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi. Predlog za amandma odbora je vsebinsko povezan s predlogi za amandmaje odbora istih predlagateljev k 2. in 3. členu ter za prilogo. Če amandma, predlog za amandma odbora ne bo sprejet, postanejo predlogi za amandmaje odbora istih predlagateljev k 2. in 3. členu ter za prilogo brezpredmetni.

Glasujemo. Navzočih je 13 poslank in poslancev, 7 jih je glasovalo za, 1 proti.

(Za je glasovalo 7.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 2. člen in amandma k 2. členu. In sicer v razpravo dajem, to se pravi amandma Poslanske skupine NSi spremembo ter predlog za amandma odbora Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi. Prehajamo na glasovanje. Najprej bomo glasovali o predlogu za amandma odbora Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Če bo predlog za ta amandma odbora sprejet, postane amandma Poslanske skupine NSi k temu členu brezpredmeten, s tem postaneta tudi brezpredmetni amandma k naslovu končna določba in pa za nov 4.a člen ravno tako Poslanske skupine NSi. Glasujemo najprej o amandmaju odbora Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.

Glasujemo. Navzočih je 14 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.

S tem ugotavljam, da je amandma pod zaporedno številko 2 Poslanske skupine NSi postal brezpredmeten, ravno tako amandmaji k naslovu končna določba in pa za nov 4.a člen.

V razpravo dajem 3. člen in predlog za amandma odbora Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne vidim želje po razpravi. Glasujemo.

Navzočih je 14 poslank in poslancev, 8 jih je glasovalo za, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

V razpravo dajem 4. člen in predlog za amandma odbora Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? Ne. Pardon. Izvolite, gospod Cigler Kralj.

Ja, hvala lepa. Jaz bi še enkrat ponovil, da tega amandmaja koalicijskih poslanskih skupin ne morem podpreti, zato ker mi vztrajamo pri tem, da se pač ne dodaja nova davčna obveznost, ki bo pač povzročila bi rekel dohodninsko obremenitev oziroma davčno obremenitev tistemu, ki bo pač prevzemnik celotne upravičenosti do tega deleža v delnicah s strani Vzajemne. Zgolj to je naša pozicija, da ne povzročamo novih davčnih obveznosti. Če bi pa upravičenec direktno pač potem osvojil, pa bi bil oproščen po osnovnem zakonu. Hvala.