Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 15. sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da na seji kot nadomestne članice in člani nastopajo, sodelujejo: Tamara Vonta, ki nadomešča kolegico Katarino Štravs ter magister Miroslav Gregorič, ki nadomešča kolegico Jožico Drganc.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti.

2. točka - Predlog zakona o akademiji znanosti in za trajnostni razvoj Slovenije in

3. točka - razno.

Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, Ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZNANSTVENO RAZISKOVALNI IN INOVACIJSKI DEJAVNOSTI, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO IN SPREJETJE PO REDNEM POSTOPKU PREDLOŽILA VLADA.

Predlog zakona je bil 6. marca 2025, je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, pojasnila Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije k mnenju Zakonodajno-pravne službe, stališče Inštituta Jožef Stefan k predlogu zakona in mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino. Rok za vlaganje amandmajev je bil do srede 30. aprila letos, v poslovniškem roku pa so amandmaje k 2., 5., 8., 10., 12., 15., 18., 26., 33., 34., 35., 46., 60., 62. ter za novi 66.a člen vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Poslanska skupina Levica je v poslovniškem roku vložila še amandma k 5. členu predloga zakona.

K tej točki so bili vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, državnemu sekretarju doktorju Juretu Gašpariču. Izvolite.

Hvala lepa predsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali gostje, predsednik Kosrisa, predstavnik državnega sveta, vede direktorice agencije Aris in ostali.

Novela, ki je pred nami, bi rad uvodoma poudaril, ne spreminja temeljnih načel obstoječega Zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Obstoječi zakon je, kakor sami veste, precej nov, moderen tudi po prepričanju našega ministrstva. Nenazadnje je bil nedolgo nazaj sprejet. Čemu potem potreba po noveli, ki je precej celovita in obsežna, obsega nenazadnje skoraj 70 členov? V prvi vrsti zaradi tega, ker ta novela zagotavlja podlage za delovanje nove agencije, Javne agencije za znanstveno, raziskovalno in inovacijsko dejavnost. Mi smo imeli do nedavnega, dobri dve leti nazaj, tako imenovano agencijo ARIS, javno agencijo za znanstveno raziskovalno dejavnost, potem pa smo te agencije dodali tudi I; Inovacijski steber. Pod inovacijski steber pojmujemo znotraj našega ministrstva to, čemur rečemo tudi z drugimi besedami prenos znanja. Se pravi, želimo pravzaprav vzpostaviti sistem, ko naj bi bilo znanstveno raziskovalno delo omejeno samo na bazično znanost oziroma na nižje TRL-je(?), želimo vzpostaviti tudi neko relativno kontinuirano, jasno združeno pod cesto od temeljnega raziskovanja v družbo oziroma v ekonomijo. Zato smo ARRS preoblikovali v ARIS in zato je seveda potrebno vzpostaviti ustrezne podlage in nasloviti številne člene.

Zdaj seveda to ni samo kozmetična sprememba. Še enkrat poudarjam, gre pravzaprav za precej, precej domišljen konceptualni korak, za katerega se je še pravzaprav šele kasneje pokazalo, da je zelo usklajen z razmišljanji. Tako to stran kot onstran Atlantika, ki je vsebovan tako v Draghijevem poročilu, kot v drugih, bom rekel, strateških premislekih.

Vzporedno s tem seveda na novo definiramo financiranje znanstveno raziskovalne in inovacijske dejavnosti. Že doslej si je ta država in v zakon zapisala, zastavila in v zakon zapisala precej ambiciozen in pogumen cilj, da zagotavlja 1 odstotek BDP-ja, za znanstveno raziskovalno dejavnost. Sedaj ta znesek višamo na 1,25 odstotka BDP, pri čemer bi naj šlo 1 odstotek za znanstveno raziskovalno dejavnost, 0,25 odstotka BDP pa za inovacijsko dejavnost. In vzporedno s tem, vzporedno s to definicijo tudi podrobno opredeljujemo, kaj pojmujemo pod temi sredstvi, namenjenimi za financiranje znanstveno raziskovalne in inovacijske dejavnosti. Poleg tako imenovanih sredstev državnega financiranja, to so sredstva, ki so v finančnem načrtu našega Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, vključujemo tudi sredstva vseh ostalih ministrstev, vključujemo evropska sredstva, vključujemo pravzaprav vsa javno finančna sredstva, ki zadevajo znanost in inovacije. To se nam prav tako zdi precej pomembno in na nek način tudi precej prodorno. Namreč, eno izmed ključnih sporočil, ki jih želimo s tem posredovati, praktično, je, da naj raziskave, razvoj in napredek ne bo le omejena stvar enega direktorata, ki ga vodi moj kolega doktor Tomaž Boh na enem ministrstvu. To naj bo, bom rekel, ena prečna prioriteta, prečna razvojna prioriteta Vlade oziroma države kot celote.

Zato pravzaprav širimo nabor teh sredstev in spodbujamo tudi druga ministrstva, da svojo, bom rekel, razvojno paradigmo usmerijo v skladu z načeli tega zakona. Znotraj tega pa, še enkrat poudarjam, še vedno poznamo, bom rekel, sredstva državnega financiranja, ki so pravzaprav sredstva, ki so znotraj našega ministrstva in s katerimi bomo zagotavljali stabilnost, predvidljivost in varnost delovanja celotnega sistema.

V nadaljevanju je precej pomembna reč tudi natančnejša določitev prepleta evalvacij raziskovalnih programov institucij, ki se bodo samo evalvirale, in na novo uvedene zunanje institucionalne evalvacije prejemnikov stabilnega financiranja znanstveno raziskovalne dejavnosti. Zdaj, jezik znotraj zakona je morebiti včasih preveč tehnicističen, ampak samokritično z generalnim direktorjem pogosto poveva, da ne znamo drugače zapisati, želimo pa biti predvsem jasni in predvidljivi in predvsem želimo zagotoviti ustrezne podlage za delovanje našega sistema. Prejemniki stabilnega financiranja znanstveno raziskovalne dejavnosti so po domače povedano univerze in inštituti. In mi zdaj želimo pravzaprav posamezni inštitut recimo kot celoto, institucionalno zevalvirati, kar pomeni, da ne želimo več le gledati posameznikov oziroma posameznih programov, projektov, oddelkov znotraj enega inštituta, ampak nas zanima delovanje inštitucije kot celote.

Zakaj? Zdaj, če je bilo mogoče nekoč delovati tako, kot je deloval Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju, kot en posamičen polihistor z veliko denarja in dosegati neke razvojne premike, pa se lotevati opohalnih projektov, to danes seveda ni mogoče. Dandanes je treba sodelovati, sodelovati na veliki skali, transnacionalni skali in za to pravzaprav morajo biti inštitucije, znanja, ustrezno upravljanje in pravzaprav moramo misliti na to in paziti na to, da bodo javna sredstva, namenjena raziskavam, razvoju in znanosti, ustrezno uporabljena na ravni inštituta kot celote, da bo pravzaprav ta performans kaj, kar najboljši, ne želimo, ne želimo tega, da bi bila znanost, bom rekel, akademska igra, kjer en raziskovalec iz enega kabineta tekmuje z drugim raziskovalcem iz sosednjega kabineta. Temu že zdaj ni tako, to pa je še en korak naprej, da temu nikakor, nikakor ne bo tako.

Potem v nadaljevanju opredeljujemo številne stvari, ki so zelo pomembne za delovanje celotnega sistema, na katere smo pravzaprav tudi naleteli med veljavo tega zakona. Kaj se zgodi v primeru, če recimo vlada na novo ustanovi inštitut, kaj se zgodi, če kateri od inštitutov ne izpolnjuje pogojev, precej, bom rekel, ambicioznih pogojev, ki jih mora dosegati za to, da je deležen javnega denarja, stabilnega financiranja in tako dalje. Vsega skupaj, kot rečeno, se je nabralo za 70 členov.

Novela je nastajala precej dolgo. Zakaj, po navadi našega ministrstva smo jo že začeli oblikovati v eni širši delovni skupini, v katero so bili vključeni tako predstavniki naše izvajalske agencije ARIS kot predstavniki KOsRIS-a; Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, z nami je tudi direktor kot predstavniki rektorske konference, ki združuje univerze, kot predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, predstavnik reprezentativnega sindikata, predstavnik Mlade akademije, predstavniki drugih resornih ministrstev. Skratka, želeli smo nasloviti kar največ, da ne rečem vse probleme in izoblikovati čim boljši, čim bolj smiseln in učinkovit zakonodajni predlog, osnutek v prvi vrsti. Reči moram tudi, da so bili odzivi pozitivni. Vsi prej omenjeni deležniki so predlog podprli. Predlog je, bom malo kasneje dopolnil, spoštovani kolega doktor Pejovnik, tudi soglasno potrdila pristojna komisija Državnega sveta. Predvsem pa nas veseli, da je tudi Ekonomsko-socialni svet o predlogu razpravljal, odločal in ga v celoti potrdil, se pravi, tako delodajalska kot delojemalska, kot kakopak vladna stran sta predlog potrdili.

Po, po tem, ko smo prejeli pripombe, mnenja, vprašanja, dileme Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, smo jih temeljito preučili in na tem mestu se tudi v imenu ministrstva pravzaprav zahvaljujemo Zakonodajno-pravni službi, ker z njenimi napori, smo prepričani, smo zdaj izoblikovali ne samo nomotehnično, tudi v določenih ozirih vsebinsko precej boljši zakon. Njihove pripombe smo v glavnem vključili v obliki amandmajev, ki so danes pred nami, kjer pa tega nismo storili, pa domnevam, da smo, bom rekel, dileme, v glavnem vprašanja oziroma pojasnila, ki so bila pričakovana, ustrezno podali in stvari ustrezno pojasnili.

V nadaljevanju pa se s kolegom doktorjem Bohom veseliva razprave. Računam, da bova znala odgovoriti na vsa vprašanja. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Damjani Mlakar.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog in dala pisno mnenje. Uvodoma je ZPS opozorila na pomanjkljivo obrazložitev nekaterih predlaganih rešitev, kar otežuje njihovo presojo. Obrazložitev bi morala v skladu s Poslovnikom Državnega zbora pojasniti vsebino in namen posameznih določb ter posledice in medsebojne povezave v njih vsebovanih rešitev. Obrazložitev je pomembna tudi po sprejetju zakona pri uporabi pravnih institutov ter pri razlagi zakonskega besedila in ob morebitni ustavnosodni presoji.

S pravno sistemskega vidika smo opozorili na neprimernost urejanja oziroma poseganje v vsebino drugega zakona v katerem je določena materija celovito in sistemsko urejena. Tak pristop zmanjšuje preglednost in celovitost pravnega reda, kar je lahko sporno z vidika načela pravne varnosti iz 2. člena Ustave. Predlog zakona na tak način parcialno ureja določena vprašanja avtorskih pravic in osebnih podatkov, pri čemer tako Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah kot tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov že vsebujeta posebne določbe glede znanstveno raziskovalne dejavnosti, zaradi česar bo ureditev razdrobljena. V zvezi z ureditvijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, smo opozorili na načelo jasnosti in določnosti predpisov kot enega od načel pravne države. Po mnenju ZPS določitev obveznosti v obliki načela, da morajo biti rezultati raziskav odprti, kolikor je mogoče in zaprti, kolikor je nujno, ni dovolj jasna in pomensko določljiva in s tem ne daje zadostne podlage za ugotovitev vsebine, obveznosti in dolžnega ravnanja naslovnikov. Prav tako je nejasno opredeljen predmet urejanja, saj predlog zakona vsebinsko ne opredeljuje nekaterih ključnih pojmov,. poleg tega pa je uporabljena različna terminologija, kar povzroča nejasnost. Z vidika določitve izjeme od anonimizacije osebnih podatkov za znanstveno raziskovalne namene smo opozorili, da kriterij nesorazmernih stroškov in napora omogoča široko polje presoje, zato je rešitev vprašljiva z vidika varstva osebnih podatkov posameznika. V mnenju smo poleg tega podali tudi druge pripombe z vidika jasnosti in določnosti odstopanja od sistemske ureditve in pripombe nomotehničnega značaja. Z amandmaji poslanskih skupin koalicije so upoštevane nekatere pripombe, dana pa so bila tudi pisna pojasnila predlagatelja, ki posamezne predlagane rešitve dodatno pojasnjujejo. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Besedo dajem doktorju Radovanu Stanislavu Pejovniku, predstavniku Državnega sveta, izvolite.

Hvala lepa gospa predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, ostali gostje.

Res je, kot je uvodoma ugotovil doktor Gašperič, da je naša komisija z zelo dolgim imenom enotno in soglasno potrdila predlog zakona, s tem pa ni rečeno, da nimamo kakšnih pripomb ali dodatnih mnenj, vendar zakon tak kot je, močno podpiramo in žal ugotavljamo, da je predolgo trajalo, da je prišlo do njegovega sprejema. Moral bi, če bi res hoteli inovacije zelo pravočasno in hitro peljati, bi moral veljati že kar kako leto, ampak tako pač življenje teče. Tisto, kar nas predvsem moti, ampak ne tako, da bi nasprotovali temu zakonu je, da je v državnem proračunu za leto 2025 pod imenom inovacije, ponavljam, pod imenom inovacije, pri politiki 14, vsota 23 milijonov evrov in to je ves denar, ki je v proračunu za inovacije namenjen pod imenom inovacije. Državni sekretar je že na naši seji komisije pojasnil, da se mora v to vsoto prištevati tudi denar iz drugih ministrstev, da potem seveda vsota pomembno naraste, ampak mnenja smo, da mora biti za tako pomemben del proračuna kot so inovacije, v integralnem proračunu, ne iz kohezijskih sredstev in ostalih namenjenih precej več sredstev. Posebej zaradi tega, ker socialne inovacije se še da na nek način izvajati z državnimi sredstvi, tehnološke inovacije pa potrebujejo veliko rizičnega kapitala, ki ga v Sloveniji primanjkuje. In če bomo hoteli vpeljati res dober inovacijski sistem v tej državi, bomo morali vse te stvari pregledati in jih poenotiti.

Veseli nas, da je ARIS dobil vlogo, ki mu gre. ARIS postaja s to novelo zakona agencija, ki bo skrbela za razpise znanstvenega, inovacijskega dela, in to je prav in mora biti združena na enem mestu. Bo pa trajalo kar nekaj časa, preden se bo ta sistem v celoti vzpostavil.

In če zaključim, gospe poslanke in gospodje poslanci, računamo na vas, da boste v letu 2026 v državnem proračunu namenili več sredstev pod imenom inovacije in to v integralnem proračunu. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. In zdaj dajem še besedo vabljenim na sejo. Želi kdo od vabljenih? Ja, bi samo prosila, če se predstavite za magnetogram. Hvala.

Pozdravljeni! Andrej Pančur, predstavnik KOsRIS, Koordinacija samostojnih raziskovalnih in infrastrukturnih zavodov Slovenije.

Spoštovana predsednica in člani odbora, spoštovane kolegice in kolegi! Dovolite, da v imenu KOsRIS tudi povem, nekaj svoje mnenje. V tem, ki je nekako tudi, ni samo moje osebno mnenje, ampak je seveda mnenje celotnega KOsRIS-a v tej zadevi. Bi se mogoče navezal najprej na ugotovitev, ki jo je podal že državni sekretar Gašparič, da je bil KOsRIS kot eden od teh deležnikov že praktično od jeseni leta 2023 zelo intenzivno vpet, najprej v delovnem telesu v okviru ministrstva, kjer je bil eden od teh deležnikov. V tem delovnem telesu smo podali zelo veliko mnenj. Bile so kar zelo burne razprave, moram priznati, in v vseh teh razpravah se nekako je tudi zelo jasno videlo, da seveda vedno so nekje zelo različni interesi in zelo različna mnenja. Ampak na koncu smo se nekako uspeli zelo poenotiti in smo podprli zakon v celoti. Ko je prišla javna razprava, je KOsRIS tudi podal pozitivno mnenje, podal je seveda tudi nekaj pripomb, vedno so možne pripombe, sploh iz tako raznolike organizacije kot naša, ki združuje manjše inštitute, kot je na primer Inštitut za novejšo zgodovino, kjer sem jaz direktor in več in imamo približno 60 zaposlenih, večje inštitute, kot je Jožef Štefan, kjer je več kar 1200 zaposlenih. Ampak dejansko je bila pa podpora vseeno v tem kontekstu enotna in ne ruši tega, da ne bi podprli tega zakona, tako kakor je bilo podano tudi naše mnenje v Državnem svetu, ko smo imeli razpravo točno v tem momentu.

Če nekako mogoče malo povem je eden od teh elementov, v katerem se je zelo veliko odvila ta razprava in mislim, da je zakon tudi zelo uspešno presegel, je bilo veliko tehtanj med dilemami, kako ta enoten proces, nekako se je vedno smatralo, da je znanstveno raziskovalno in na eni inovacijska dejavnost na drugi strani, kot dve ločeni varianti. Ampak v resnici to ne bi smelo biti ločeno, to je vse nekje en proces, ki gre od temeljne znanosti do inovacijskih, nekje ostane seveda samo na temeljnih znanosti, nekje pa inovacijski. In v teh momentih je bilo veliko tehtanja tudi med samimi deležniki. So bile inštitucije, ki so bolj prisegale na raziskave, na temeljnih znanosti, so inštitucije, ki so bolj prisegale na razvoj inovacijskih dejavnosti. Ampak po našem, po mojem tudi mnenju, zakon daje, novela zakonodaje dobro podlago za to, da se lahko uspešno krepita ne samo oba dva stebra, ki smo jih zdaj dobili, ampak da se oba stebra lahko tudi čim bolje poveže. Navsezadnje je to tudi že agencija nakazala z nekimi prvimi primeri javnih razpisov, tudi za inovacijske in za temeljne dejavnosti, ki lepo povezuje od tri do šest in prej na temeljno znanost in potem tehnološkega razvoja v teh projektov. In če bodo šle zadeve v tem smislu naprej in seveda z določenimi dodatnimi sredstvi, ki pa ne bodo na račun temeljne znanosti, kar moram poudariti kot član KOsRIS, bomo vsi verjetno zelo zadovoljni in bo tudi temu primerno učinek znanosti za razvoj Slovenije toliko bolj pomemben. Pri samih drugih momentih bi mogoče še poudaril, da seveda to, kar je bilo povedano s strani različnih pripomb zdaj v sami razpravi, se strinjamo, da tudi s temi amandmaji, ki so bili zdaj pripravljeni, sploh iz stališča, da se je upoštevalo pripombe komisije. Tudi se nekako seveda strinjamo s temi pojasnili, kakor jih je ministrstvo pripravilo. Hkrati bi tudi poudaril, da vse te pripombe so dobrodošle in upam, da bodo tudi v parlamentarnem procesu sprejete na način, da bi zakon čim prej sprejeli in da bi čim prej zaživel. Tako da hvala.

Hvala lepa. Izvolite besedo samo, če se predstavite, prosim.

Tjaša Dobnik, vršilka dolžnosti direktorice Aris. Se pridružujem vsem, kar so moji kolegi povedali že. Bi pa želela samo izpostaviti to, da vse vsebine, ki jih ta novela naslavlja, ki se dotikajo oziroma vplivajo na delovanje Aris, je predlagatelj iz Aris predhodno uskladil in skladno s tem v bistvu Aris novelo v celoti podpira. Hvala.