36. redna seja

Odbor za pravosodje

7. 5. 2025

Besede, ki so zaznamovale sejo

Transkript seje

Vse članice in člane odbora ter vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Ne bomo še začenjali 36. seje Odbora za pravosodje, ker nismo še sklepčni in predlagam še 5 minut pavze, tako da začnemo ob 10.06. Hvala lepa.

Začenjam 36. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: magistra Meira Hot do 11.30. ure, magistra Urška Klakočar Zupančič do 11. ure. V celoti so se opravičili člani odbora iz stranke SDS kolega Jožef Lenart, Andrej Hoivik, Andrej Poglajen, Zoran Mojškerc in Jože Tanko. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Jernej Žnidaršič nadomešča Leno Gregurevič in Urško magistro Urško Klakočar Zupančič nadomešča Andreja Kert.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU V POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU, ki ga je državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil 28. 2. 2025 objavljen na spletnih straneh državnega zbora. kolegij predsednice državnega zbora je na 119. seji dne 10. 3. 2025 odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Prejeli ste naslednje gradivo: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, dopis, strokovna pobuda doktor Nine Plavšak, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, mnenje Sodnega sveta in na sejo so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajnopravna služba, Državni svet, Sodni svet, Državnotožilski svet so se opravičili in pa Vrhovno sodišče.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine koalicije in pričenjam drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne.

Besedo dajem vabljenim na sejo. Želi predstavnica predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Gospa ministrica Andreja Katič, izvolite besedo. Hvala.

Andreja Katič

Najlepša hvala predsedujoča, spoštovane članice in člani odbora ter vsi ostali prisotni.

Dovolite, da vam predstavim ključno rešitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, katere poglavitni namen oziroma cilj je odprava ugotovljene neustavnosti, medtem ko so druge manjše spremembe pretežno tehnično izvedbene narave in usmerjene v izboljšanje izvajanja oziroma k večji jasnosti obstoječih zakonskih določb. Ključna rešitev predloga zakona se tako nanaša na odpravo neustavnosti devetega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP, ki je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo v odločbi z dne 3. 5. 2023. Zelo smo tehtali, na kakšen način naj pristopimo k reševanju. In predlagana je sprememba drugega odstavka 112. člena na način, da obstoji neizpodbojna domneva, da upravitelj ni vreden javnega zaupanja in zato začasno ne more opravljati funkcije upravitelja in se mu začasno ustavi dodeljevanje novih zadev ter se ga razreši v postopkih, v katerih je že bil imenovan, če je zoper njega uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju nalog upravitelja ali kaznivega dejanja, storjenega z naklepom zoper premoženje ali zoper gospodarstvo in je v tem postopku pravnomočno uvedena preiskava, ali je postala obtožnica pravnomočna brez preiskave ali je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava. V primeru uvedbe kazenskega postopka zaradi suma storitve kakega drugega kaznivega dejanja, ki ni zajeto v prej opisani predlagani spremembi in bo v tem postopku obtožnica postala pravnomočna, ali bo na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava, pa bo to podlaga, da minister, pristojen za pravosodje, presodi, ali je glede na naravo, težo in okoliščine očitanega kaznivega dejanja okrnjeno zaupanje v opravljanje funkcije upravitelja predkazenskim postopkom. Predlagano je, da bo minister pred izdajo tovrstne odločbe pridobil mnenje komisije, ki je že sedaj posvetovalni organ ministra za pravosodje v postopkih izdaje ali odvzema dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja. Ostale manjše spremembe so pretežno tehnično izvedbene narave in so usmerjene v izboljšanje izvajanja oziroma k večji jasnosti obstoječih zakonskih določb, kot so dopolnitev opredelitve prednostnih terjatev tako, da se izrecno določa, da so v postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, nastale pred začetkom tega postopka, glede na sistematiko predpisa ustreznejša umestitev opredelitve pojma ključne pogodbe ter posledic tovrstnih pogodb, jasnejša določba glede prehoda terjatve za povračilo stroškov predujma v primeru, če ga v stečajnem postopku upravitelj ni mogel izterjati od članov poslovodstva, poenotenje ureditve glede prehoda denarnega dobroimetja, ki ostane pri končni razdelitvi v tako majhnem znesku, da bi z njegovo razdelitvijo upnikom nastali nesorazmerni stroški, ob upoštevanju dejstva, da z zaključkom osebnega stečaja stečajni dolžnik ne preneha obstajati. Dopolnjuje se tudi člen, ki ureja evidenco sklepa o odpustu obveznosti tako, da bo omogočeno bolj zanesljivo in učinkovito vodenje navedene evidence. In glede na usklajenost določb zakona o izvršbi in zavarovanju v zvezi z izvzeti določenih prejemkov iz izvršbe in omejitvami izvršbe ter določb ZFPPIPP glede prejemkov, ki so izvzeti iz stečajne mase ali spada v stečajno maso v omejenem znesku pa je predlagano črtanje določbe, ki ne dosega več svojega namena, temveč pomeni le dodatno administrativno breme za deležnike postopkov, torej sodišča, upnike in upravitelje.

Zahvaljujemo se Zakonodajno-pravni službi za skrben pregled predloga zakona ter podane pripombe in predloge za ustreznejše nomotehnične rešitve in menimo, da vloženi amandmaji prejete pripombe ustrezno naslavljajo. Vloženi amandma k 8. členu ustrezno naslavlja tudi pripombe, ki ste jih omenili, ki jih je podala doktor Nina Plavšak k spremembi 390. člena. Oblikovani amandma s spremembo določbe omeji le na terjatve iz 6. točke 1. ter drugega odstavka 21. člena zakona, torej na davke in prispevke, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z nekaterimi drugimi prednostnimi terjatvami in nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Z amandmajem se tako še vedno sledi prvotnemu namenu, zaradi katerega je bila določba predlagana. Predlog za spremembo veljavne ureditve je namreč podalo Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, hkrati pa se z njim ne posega v položaj preostalih prednostnih terjatev, na primer zakonitih preživnin. V okviru predlaganih amandmajev je dodana tudi prehodna določba glede postopkov davčne izvršbe, ki so že v teku, in sicer je predlagano, da se ti ustavijo, saj bodo prednostne terjatve davčne narave obravnavane v okviru postopka osebnega stečaja. Toliko na kratko o vsebini predlaganih sprememb in dopolnitev glede katerih pa smo seveda pripravljeni tekom razprave podati še dodatna potrebna pojasnila. Najlepša hvala.

Hvala lepa, ministrica. Preden dam besedo še Zakonodajno-pravni službi, bi prebrala še eno pooblastilo, in sicer poslanca Milana Jakopoviča. Nadomešča doktor Matej Tašner Vatovec. Želi besedo sedaj predstavnica Zakonodajno pravne službe, doktor Andreja Kurent?

Andreja Kurent

Hvala za besedo. Tokrat je naše mnenje zelo kratko. Pripombe so pa ustrezno upoštevane, kot je bilo navedeno. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Državnega sveta gospa Bojana Potočan? Izvolite.

Bojana Potočan

Hvala lepa za besedo.

Torej tudi naše mnenje je tokrat kratko. Seznanili smo se s tem predlogom, ga podprli in tudi s tem amandmajem, ki je bil danes omenjen, tako da kakšnih posebnih pripomb ni bilo in smo predlog podprli. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Sodnega sveta, član doktor Andrej Ekart? Izvolite besedo.

Andrej Ekart

Hvala lepa, dober dan. Jaz sem predstavnik Sodnega sveta, sicer višji sodnik na Višjem sodišču v Mariboru.

Na Sodnem svetu smo obravnavali novelo ZFPPIPP. Pripombo imamo glede spremembe 112. člena zakona. Zdaj začasni suspenz izvršitelja lahko posega v več pravic, ne le v pravico do svobode dela, kot je ugotovilo Ustavno sodišče v navedeni ustavni odločbi. Med drugim lahko posega tudi v pravico do domneve nedolžnosti in pa pravico do enakega obravnavanja pred zakonom. V vsakem primeru pa je treba posege v pravice presojati s testom sorazmernosti oziroma strogim testom sorazmernosti. Kaj mi očitamo predlagani ureditvi? Predlagani ureditvi očitamo, da uvaja avtomatizem pri suspenzu upravitelja, to pomeni samodejno neizpodbojno domnevo, da bo, da mora izvršitelj, upravitelj prenehati z opravljanjem svoje službe oziroma ne dobiva novih zadev. Menimo, da je treba v vsakem primeru opraviti tehtanje, kot je predvideno, mislim, da po drugem odstavku oziroma v 1. točki pri vseh kaznivih dejanjih, ne le pri kaznivih dejanjih, ki so našteti v 1. točki. Kajti lahko se zgodi, da tudi kazniva dejanja zoper premoženje ali za gospodarstvo niso takšna, da bi lahko okrnila zaupanje v delo upravitelja. Menimo tudi, da zakonodajalec ni ustrezno upošteval načela enakosti oziroma nediskriminacije tudi pri drugih osebah javnega zaupanja; poznamo, poznamo obliko suspenza, na primer pri sodnikih ali tožilcih, ampak pri teh osebah javnega zaupanja je vendarle omogočeno, da ta oseba v času suspenza pridobiva dohodke oziroma nadomestilo plače, pri sodnikih konkretno 50 odstotkov plače. Menimo, da je Ustavno sodišče to ureditev, torej ureditev 112. člena presojalo zgolj z vidika posega v svobodo dela, ni pa je presojalo z vidika posega v domnevo nedolžnosti in enakosti pred zakonom. Zato smo mnenja, da bi bilo treba v vsakem primeru, ne glede na to, kakšno kaznivo dejanje je storjeno, v skladu s strogim testom sorazmernosti opraviti tehtanje. To so naše glavne pripombe.

Najlepša hvala za besedo.

Sedaj želite besedo predstavnica Vrhovnega sodišča, in sicer svetovalka predsednika gospa Tina Brecelj, izvolite besedo.