Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 110. sejo Odbora za zadeve Evropske unije!

Na začetku seje. naj povem, da nadomestni člani odbora, torej na odboru s pooblastili sodelujejo. kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Sara Žibrat, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče vas lepo pozdravljam!

S samim sklicem seje ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Na začetku te seje pa, dovolite mi, da povem tudi nekaj besed o dnevu Evrope, ki ga danes praznujemo. Torej, spoštovane kolegice in kolegi, torej dovolite mi, da preden začnemo s točkami dnevnega reda namenim nekaj besed v počastitev dneva Evrope. Torej, tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman je 9. maja 1950 predstavil besedilo tega, kar danes imenujemo Schumanova izjava. Načela, ki jih najdemo v njej zapisana, so utrla pot za to, kar je desetletja kasneje postalo, torej Evropska unija, nova oblika gospodarskega in političnega sodelovanja v povojni Evropi.

Redko govorimo o politiki kot o nečem ustvarjalnem. Toda ustanovitev prvih evropskih skupnosti je bila resnično ustvarjalna in domiselna poteza. Schumanova izjava in kasnejša ustanovitev Evropske unije sta bili najbolj ustvarjalen političen projekt 20. stoletja. Schuman in njegovi kolegi so si ga zamislili in ga uresničili. Vizija, ki je prinesla dolgotrajen mir in blaginjo v Evropi, ni ostala le nek predlog na papirju, ampak je bila oblikovana v resničnem življenju. Skozi desetletja se je mir v Evropi jemal za nekaj samoumevnega, bili smo tako navajeni živeti v miru, da si nismo mogli predstavljati, da miru ne bo. Toda vojna po razpadu socialistične Jugoslavije in vojna danes na mejah Evropske unije v Ukrajini je pokazala, da nič ni samoumevnega, kajti medtem, ko smo nekateri imeli mir za samoumevnega, so se drugi pripravljali na vojno. Vojna v Ukrajini je pokazala, da si na evropski celini ne smemo privoščiti sivih lis in v tem pogledu je pomembna politika nadaljnjih širitev Evropske unije.

Robert Schuman je v knjižici za Evropo zapisal, da mora Evropa, citiram: "Prenehati biti zemljepisna skupina držav, razvrščena druga ob drugi, ki si med seboj prepogosto nasprotujejo in mora postati skupnost sicer različnih narodov, ki pa jih povezuje enak obrambni in konstruktivni napor."(?)

Ne gre za začasno zdravilo, ki naj bi preprečili nevarnost, niti za zamašitev razpoke v razpadajočem obzidju. Evropa mora zaživeti bolje, tako da združi vse svoje vire, postati mora delujoča celota, ki se zaveda svojih posebnosti in se organizira glede na svoje lastne potrebe in možnosti in to v svetu, ki ni več brezogljična, zmedena gmota, ki se zdravi le v občasnih konfliktih. Širitev je tako vselej imela pomembno posledico za okrepitev Unije, zlasti v gospodarskem, pa tudi v političnem in varnostnem smislu.

Eden od nekdanjih komisarjev za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan File je konec aprila 2014 v izjavi ob deseti obletnici širitve leta 2004, torej o širitvi, v kateri je tudi Slovenija vstopila v Evropsko unijo ob veliki širitvi na vzhod, kot ji pravimo, je torej Fule(?), je izjavil leta 2014, tudi to citiram: "Širitev evropski DNK je ključna politika Evropske unije, je najmočnejši instrument za preoblikovanje. Služi kot močna spodbuda za reforme. Širitev je tudi najbolj učinkovito in najmočnejše orožje za okrepitev varnosti."(?) Pristop je koristil tako državam, ki so se pridružile Evropski uniji, kot tudi njenim dotedanjim, lahko bi rekel, starim članicam.

Seveda Evropska unija še zdaleč ni popolna, a je še vedno najboljši politični, geopolitični, gospodarski, socialni in kulturni konstrukt, kar smo jih kdaj koli izumili. Evropska unija je delo v stalnem oblikovanju, združena v raznolikosti lahko pokaže svojo moč.

Spoštovani kolegice in kolegi, dragi Evropejci, v bistvu veliko smo dosegli. Zato je prav, da si vsaj enkrat letno vzamemo čas za praznovanje Evropske unije in ustvarjalne ideje, ki nas je združila in ne smemo podlegati ljudem, ki želijo zavrteti kolo zgodovine nekoliko nazaj. Tako moramo biti tudi solidarni z našimi ukrajinskimi prijatelji, ki trenutno branijo svojo svobodo in vrednote s svojimi življenji. In spomniti se vseh tistih, ki so za to dali svoja življenja, v vsej zgodovini Evropske unije v številnih vojnah. Danes je spet treba opozarjati, da so evropski mir, sodelovanje in solidarnost prav tako pomembni, kot so bili pred 75 leti, le da jih ne smemo jemati samo za samoumevne.

Spoštovani državljani in državljanke, drage kolegice in kolegi, želim vam lep dan Evrope!

Tako, prehajamo sedaj na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA IZOBRAŽEVANJE, MLADINO, KULTURO IN ŠPORT, KI BO V BRUSLJU 12. IN 13. MAJA 2025.

Gradivo k vsem trem točkam dnevnega reda smo prejeli od Vlade 8. maja 2025 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj prosim na začetku ministra za vzgojo in izobraževanje, mislim, da ga ni, je pa z nami državna sekretarka, gospa Janja Zupančič z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da nam predstavite svoj del, torej izhodišča v delu zasedanja za mlade in izobraževanje.

Izvolite, gospa državna sekretarka.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem in se pridružujem čestitkam ob dnevu Evrope!

Ja, v ponedeljek bo potekalo, Svet Evropske unije za izobraževanje, mladino, kulturo in šport v Bruslju. Dopoldan se bodo srečali ministri, pristojni za področje mladine, in začeli s tradicionalnim mladinskim zajtrkom. Na zasedanju pa bodo ministri in ministrice predvidoma sprejeli sklepe sveta o skupnosti mladih Evropejcev, ki temelji na univerzalnih vrednotah za skupno in varno Evropo in pa resolucijo Sveta za izboljšanje upravljanja dialoga mladih v okviru ocene strategije Evropske unije za mlade. Politična razprava bo usmerjena na področje dezinformacij, manipulacij, groženj v kibernetskem okolju in njihovem vplivu na življenje mladih. Popoldan pa bo sledilo srečanje ministrov, pristojnih za področje izobraževanja, na tem zasedanju pa je predviden sprejem sklepov sveta o vključujočih in k učencem usmerjenih šolskih praksah v predšolski vzgoji in izobraževanju, resolucije sveta v znaku skupne evropske diplome in v naslednjih korakih do možne skupne evropske diplome, spodbujanje evropske konkurenčnosti in privlačnosti visokošolskega izobraževanja in pa priporočilo Sveta o evropskem sistemu zagotavljanja kakovosti in priznavanja v visokošolskem izobraževanju. V okviru politične razprave ministrov pa bo osrednja tema vloga unije spretnosti pri krepitvi evropskega izobraževalnega prostora.

Zdaj v okviru resolucije o skupnosti mladih je pač poljsko predsedstvo, v dokumentu predstavlja stališče, da je Evropska unija utemeljena na skupnih vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin in v tem okviru ima mladina ključno vlogo pri krepitvi demokratičnih procesov in oblikovanju vključujoče, varne ter odporne evropske družbe. V sklepih sveta se priznava vloga mladih kot nosilcev sprememb, ki morajo imeti možnost smiselnega sodelovanja na vseh ravneh odločanja. In ta dokument izpostavlja pomen strukturiranih participativnih mehanizmov, kot je evropski dialog z mladimi, ki omogoča mladim, da izražajo svoja stališča, da vplivajo na razvoj politik. In prav tako dokument opozarja na številne izzive, s katerimi se danes mladi soočajo, kot so duševno zdravje, negotove razmere na trgu dela, digitalna tveganja, dezinformacije, okoljske krize, družbene neenakosti in pri tem poudarja pomen krepitve odpornosti mladih na njihove digitalne in medijske pismenosti ter zagotavljanja varnih vključujočih prostorov za izražanje in participacijo. Slovenija bo to pobudo podprla. Kar zadeva resolucijo o izboljšanju upravljanja dialoga. Prav tako ta dokument s pobudo za prenovo upravljanja evropskega dialoga z mladimi v celoti podpira prizadevanja za njegovo krepitev, izboljšanje strukturiranosti in povečanje učinkovitosti. Dialog z mladimi ostaja ključen mehanizem za participacijo mladih v Evropski uniji in prispeva k vključevanju mladih v procese odločanja, povečuje demokratično udejstvovanje ter spodbuja kohezijo in vključujočo družbo. Republika Slovenija ob tem posebej izpostavlja pomen zagotavljanja kakovostnega usposabljanja mladinskih delegatov, krepitve vloge nacionalnih mladinskih svetov v delovnih skupinah. Ključnega pomena pa je tudi dosledno vključevanje mladih v vse faze ciklov evropskega dialoga, pri čemer pa je pomembno, da proces ostane mladinsko voden.

Na področju dezinformacij, manipulacij in groženj v kibernetskem okolju in njihovem vplivu na življenja mladih pa bodo dokumenti, kot sta sklepi Sveta Evropske unije o skupnosti mladih, ki temelji na evropskih vrednotah ter stališče Republike Slovenije o prenovi upravljanja evropskega dialoga z mladimi. Poudarjajo pomen zaščitnih mehanizmov v digitalnem okolju in razvijanja digitalne ter medijske pismenosti, kot ključnih kompetenc sodobnega mladega državljana in pomembno je, da mladi pridobijo znanja in spretnosti za prepoznavanje dezinformacij in lažnih vsebin, razumevanje delovanja algoritmov kritično vrednotijo informacijske vire. Poleg tega pa smo pozorni, v tem procesu tudi aktivno vključeni so mladinski delavci, izobraževalne inštitucije in organizacije civilne družbe, ki lahko mladim nudijo podporno okolje za razvoj digitalne odpornosti.

V delu, ki se bo nanašal na sklepe sveta vključujočih in k učencem usmerjenih šolskih praksah v predšolski vzgoji in izobraževanju bi pa želela izpostaviti, da ta dokument poudarja izzive s katerimi se soočajo izobraževalni sistemi pri zagotavljanju vključujočega in visoko kakovostnega izobraževanja. Zastavljeni so v najširšem smislu, še posebej z vidika preventivne vloge izobraževanja. In ta posebna pozornost je namenjena oblikovanju politik na temelju dokazov. Dokument je zasnovan na štirih stebrih: prvi v center pozornosti postavlja vse učence, s čimer želimo poudariti to pomembno vključujočo vlogo izobraževanja, ki je pogosto prva podlaga za razvoj aktivnih državljanov in državljank, ki delujejo v smeri oblikovanja pravične, odporne in povezane Evrope. Drugi steber je usmerjen v učitelje in njihovo vlogo pri uspešni realizaciji konceptov inkluzije v izobraževalni proces. Da bodo pa učitelji pri tem uspešni, je potrebno poskrbeti za njihovo ustrezno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje, pri čemer pa je oblikovanje ustreznih politik podprto tudi z relevantnimi podatki in analizami. V okviru tretjega stebra, ki se nanaša na sistemsko raven, pa so predlagani ukrepi kot konstruktivno orodje za stalno izboljševanje dosežkov in razvoj usklajenih na dokazih temelječih praks in aktivnosti. In zadnji, četrti steber naslavlja sodelovanje, predvsem oblikovanje skupnih aktivnosti na evropskem nivoju. V tem oziru si tudi Slovenija prizadeva za pravičen, dostopen in kakovosten izobraževalni sistem, kjer vsak učenec ne glede na svoje okoliščine prejme ustrezno podporo za razvoj svojih potencialov.

Pri točki, kjer se bo obravnavala resolucija sveta o znaku skupne evropske diplome in v naslednjih korakih do možne skupne evropske diplome pa bi izpostavila, ministri bodo predvidoma sprejeli predlog resolucije, Slovenija predlog in sprejem dokumenta podpira. Besedilo resolucije pa predstavlja akcijski načrt za uvedbo znaka skupne evropske diplome za tiste skupne študijske programe, ki bodo izpolnjevali evropska merila, dogovorjena na ravni Evropske unije. Skupni študijski programi v evropskem prostoru predstavljajo pomemben mehanizem za krepitev sodelovanja na področju visokega šolstva, kot tudi za uresničevanje prostega pretoka znanja. Zaradi raznolikosti visokošolskih sistemov v Evropski uniji, kljub bolonjskim inštrumentom, ki spodbujajo transnacionalno sodelovanje, obstaja še precej ovir pri oblikovanju in izvajanju skupnih študijskih programov. Tako, da si bo tekom obravnave tega predloga resolucije, Slovenija prizadevala za čim bolj jasno opredelitev korakov za časovnico, ki bo podpirala visoko ambicijo po razvoju strateškega sodelovanja med visokošolskimi inštitucijami v Evropski uniji, ob upoštevanju seveda realnega trajanja nujnih postopkov za kakovostno in učinkovito uvedbo aktivnosti.

Zelo pomembna tema, ki bo naslovljena na srečanju, je tudi priporočilo o evropskem sistemu zagotavljanja kakovosti in priznavanja v visokošolskem izobraževanju. Tukaj bodo ministri predvidoma sprejeli predlog priporočila o evropskem sistemu zagotavljanja kakovosti in priznavanja v visokošolskem izobraževanju in Slovenija bo sprejem dokumenta podprla. Namen predloga pa je, da se zagotovi, da sistemi zagotavljanja kakovosti in priznavanja v visokošolskem izobraževanju podpirajo preglednost, mobilnost in transnacionalno sodelovanje ter ohranjajo visoko kakovost in medsebojno zaupanje.

In še zadnji, zadnja tema se bo nanašala na vlogo Unije, spretnosti pri krepitvi evropskega izobraževalnega prostora. Tukaj je poljsko predsedstvo pripravilo dokument za razpravo na podlagi predhodno objavljenega sporočila Evropske komisije o uniji spretnosti in jo Evropska komisija predstavlja kot odgovor na vse večje potrebe po znanju, spretnostih in prilagodljivosti delovne sile v Evropski uniji. Namen pobude je, da se okrepi konkurenčnost, demokratično odpornost in enake možnosti za vse, pri čemer pa izobraževanje in usposabljanje predstavljata v središče gospodarskega in družbenega razvoja.

Pobuda temelji na štirih stebrih: spodbujanju temeljnih znanj, usposabljanju za digitalni in zeleni prehod, kroženju spretnosti in privabljanju talentov za konkurenčno in vključujočo Evropo. Poljsko predsedstvo v dokumentu še posebej izpostavlja razmerje med Unijo spretnosti in evropskim izobraževalnim prostorom, predvsem v smeri, da je potrebno posebno pozornost nameniti celostnemu pristopu izobraževanju, tako od predšolske vzgoje do vseživljenjskega učenja in vključuje tudi vrednote, kot so osebni razvoj, kritično mišljenje, demokracija, enakost in aktivno državljanstvo in v ospredju postavlja nujnost uravnoteženja med tržno usmerjenimi cilji in širšimi pedagoškimi vrednotami.

Slovenija pozdravlja ta ambiciozen pristop unije spretnosti k povezovanju izobraževanja, razvoja, spretnosti trga dela in konkurenčnosti in se tudi zavzemamo za uravnoteženo sodelovanje držav članic v vseh fazah oblikovanja in izvajanja ukrepov, pri čemer pa želimo izpostaviti pomen nacionalne pristojnosti, upoštevanje načela subsidiarnosti, sorazmernosti in različnih nacionalnih izhodišč ter potrebo po vključujočem upravljanju in namenskem financiranju na področju izobraževanja. Slovenija si prizadeva za celostno obravnavo in vlogo izobraževanja, ki temelji na razvoju posameznika in celotne družbe. Ob tem podpiramo ohranitev evropskega izobraževalnega prostora kot temeljnega strateškega okvira za sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja, ki naj ga tudi unija spretnosti smiselno dopolnjuje.

Toliko na hitro, če pa bo kaj potrebno, pa še pojasnimo. Hvala. / oglašanje iz dvorane/

/ vklop mikrofona/ vzgojo in izobraževanje.

Torej, nadaljujemo z delom, ki se tiče kulture, z nami je državni sekretar magister Marko Rusjan. Torej vas prosim, da nam predstavite izhodišča, ki se tičejo kulture, avdiovizualnega področja in pa seveda tudi medijev.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim poslankam in poslancem in ostalim gostom!

Najprej naj povem spremembo delegacije Republike Slovenije: namesto ministrice za kulturo bo zastopal Republiko Slovenijo državni sekretar Matevž čelih Vidmar.

Zdaj pa vsebinsko, imamo tri glavne točke, to so predvsem, to so nezakonodajne dejavnosti. Prva točka je sklepi sveta podpore mladim umetnikom ter kulturnim in ustvarjalnim delavcem na začetku njihove poklicne poti. Druga točka, ki se, vključuje sklepe, so sklepi Sveta o oceni pravnega okvira za avdiovizualne medijske storitve in storitve platform za izmenjavo videov. In tretja točka, glavna, je nov pristop h kulturi v Evropski uniji, kulturni kompas in prihodnost programa Ustvarjalna Evropa, to bo politična razprava, pod točko razno bodo pa predvsem informacije posameznih delegacij.

Zdaj, če gremo na 1. točko. Vsebina sklepov gre v smeri, da se mladim umetnikom ter kulturnim ustvarjalnim delavcem na začetku njihove poklicne poti poda, omogoča čim boljše pogoje za začetek njihove poklicne poti. Izzivi, ki so, so predvsem negotova zaposlitev, nizki dohodki, omejen dostop do socialne varnosti. Sklepi države članice vabijo, naj izboljšajo socialno varnost, spodbuja umetniško izobraževanje, vključno s področji, kot so podjetništvo, avtorske pravice in digitalne veščine. ter olajša dostop do evropskih programov, kot so Ustvarjalne Evrope, Erasmus pet(?) in Obzorja Evrope. Poudarjena je potreba po večji prepoznavnosti mladih ustvarjalcev, vzpostavitvi mrež sodelovanja, mentorstvu in spodbujanju zasebnega pokroviteljstva, hkrati pa tudi po poenostavitvi postopkov za pridobivanje sredstev EU. Svet poziva tudi k razvoju raziskav, položaju mladih v kulturnem sektorju, izmenjavi med državami in vključevanju ranljivih skupin, kot so umetniki s posebnimi potrebami ali priseljenci.

Zdaj, stališče Republike Slovenije na tej točki bo, da podpiramo vsebino vseh teh sklepov, saj prepoznamo, da je za trajnostni razvoj kulturnih in kreativnih sektorjev ključnega pomena ustvarjanje ustreznega podpornega okolja za mlade ustvarjalce in kulturne delavce. Zavezanost sklepu in(?) spodbujanju ustvarjalnosti in aktivnosti s ciljno usmerjeno podporo mladim umetnikom je(?) pomemben korak k oblikovanju bolj vključujočega dinamičnega kulturnega okolja.

Republika Slovenija je v postopku usklajevanja besedila sklepa, zagovarja predvsem nujnost zagotavljanja ustreznih delovnih pogojev in socialne varnosti za mlade umetnike in kulturne delavce ter razvoj učinkovitih javnih podpornih sistemov in pobud. Zavzemala se je za enake možnosti, krepitev izobraževanja in usposabljanja ter medresorskega(?) sodelovanja, opozarjajo pa tudi na nujnost spoštovanja avtorskih pravic in pravic intelektualne lastnine, razvoja mednarodnih mrež(?) sodelovanja ter izmenjave dobrih praks med državami članicami.

Mogoče tukaj še poudarim, da smo tudi v skladu s temi sklepi zavzemali se za dosledno spoštovanje avtonomije javnih zavodov in drugih organizacij, ki delujejo na področju kulture. Tako, da se ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, ne za podporo mladim umetnim ustvarjalcem, ne posegajo v njihovo avtonomijo, se pravi, javnim zavodom oziroma drugim organizacijam, pri načrtovanju programa finančnih načrtov, pač pa, da se jih vključno s finančnimi viri zagotavlja na sistemski ravni, kot na primer v Sloveniji to počnemo na podlagi ukrepov, razpisov in na podlagi akcijskega načrta za izvajanje veljavnega nacionalnega programa za kulturo Republike Slovenije.

Druga točka, se pravi drugi sklepi, se vežejo na oceno pravnega okvira za avdiovizualne medijske storitve in storitve platforme za izmenjave videov. Predlagani sklepi navajajo, da je direktiva EU, da ne bom zdaj celotne bral, od 2018/1808, glede na spreminjajoče(?) se tržne razmere, glavni pravni instrument za urejanje evropskega / nerazumljivo/ trga. Navedejo(?) tudi vse ostale pravne akte, ki so bili na ravni Evropske unije sprejeti od takrat naprej in v skladu s 23.(?) členom te direktive mora Evropska komisija predložiti(?) Evropskem parlamentu in svetu analize o učinku in dodani vrednosti v začetku omejene(?) direktive.

Zdaj, poljsko predsedstvo se v osnutku in predlogu besedila omejuje na nekatera področja direktive. čeprav priznava, da direktiva celostno ureja avdiovizualne medijske storitve. Izpostavlja predvsem področja spletnih platform in neenako obravnavo nekaterih avdiovizualnih spletnih dejavnosti in vsebin, saj so nekateri oblikovalci vsebin na spletu in vplivneži postali pomembni ponudniki avdiovizualnih vsebin. Evropski komisiji predlaga, naj preuči, ali definicije direktive zahtevajo vse obstoječe tipe storitev, ki ponujajo avdiovizualno medijsko vsebino in videote(?), ki ustvarjajo ponudniki, ter predlaga morebitne prilagoditve.

Drugo poglavje, s katerim se sklepi posebej ukvarjajo, je zaščita mladih in otrok. Se pravi, zdaj imamo pač harmonizirana in horizontalna pravila za spletne posredniške storitve. Ta pravila so splošna in / nerazumljivo/ spletnih / nerazumljivo/ ne vključujejo(?) pa specifičnih vsebinskih določb za avdiovizualno vsebino. Zato sklepi, predlaga, naj preverja obstoječa pravila, če ustrezajo spremenjenim navadam uporabnikov in dejanskemu stanju trga, državam članicam pa predlaga okrepljeno sodelovanje neodvisnih regulatorjev glede na čezmejno rabo spletnih storitev.

Kar se še posebej s sklepi ukvarjajo tudi in predvsem to poljsko predsedstvo, ki pripravlja in postavlja, da ponudnik platform za izmenjavo videov nima uredniške odgovornosti, imajo pa občuten vpliv na delovanje in urejanje vsebin. S tega vidika komisija predlaga, naj preuči, ali / nerazumljivo/ predpisi v zadostni meri ščiti javnost pred škodljivimi vsebinami, vključno, kar gre za predvajanje v živo. Sklepi se nanašajo tudi na vprašanja, ki zahtevajo dezinformacije in zagotavljanje zanesljivih virov informacij o povečani porabi družbenih omrežij in umetne inteligence. Državam članicam predlaga, naj sprejmejo ukrepe za izpostavljanje vsebin v splošnem interesu ter samoregulativne in koregulativne ukrepe za boj proti dezinformacijam in za doseganje profesionalnih novinarskih standardov. Potem se pa še nanaša na prenašanje še dostopnost pomembnejših dogodkov ter čezmejno sodelovanje. Za prenose pomembnejših dogodkov zaradi spremenjenih okoliščin na trgu niso več zagotovljeni enakovredni pogoji, s tem pa so zmanjšane možnosti, da bi splošno občinstvo lahko dostopalo do teh vsebin. To je predvsem pri športnih prenosih se to pojavlja najbolj očitno. Čezmejno sodelovanje odvisnih /nerazumljivo/ zlasti na nova pravila, ki določajo evropski akt o svobodi medijev. Vendar pa je v zvezi s strogimi pravili, ki jih direktiva določa glede morebitnega omejevanja storitev, poljsko predsedstvo vzpostavilo storitve, ki izvirajo iz tretjih držav in satelitske prenose. S tem v zvezi je oblikovalo priporočilo Evropski komisiji, naj preuči učinkovitost določb glede na dostopnost storitev, ki izhajajo iz tretjih držav.

Stališče Republike Slovenije pri teh sklepih pa je naslednje. Republika Slovenija podpira pregled zakonskih podlag za delovanje ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev in ponudnikov platform za izmenjavo videov. Pri tem pa Republika Slovenija meni, da bi moral tak pregled zaobjeti celostno, celotno sektorsko specifično področje avdiovizualnih medijskih storitev vključuje tako urejanje avdiovizualnih medijskih vsebin, kot tudi samih avdiovizualnih medijskih storitev na notranjem trgu in drugih spletnih storitev, ki ponujajo, zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih vsebin. Avdiovizualne medijske storitve in vsebine mora pregled obravnavati tudi z vidika spodbujanja in promocije kulturno raznolikega vizualnega trga, pravil, ki ločujejo urejanje vsebin od tehnološko nevtralnih platform, ter sprememb pri razvoju ponudnikov in spremenjene okoliščine oglaševanja. Pri tem pa je še zlasti pozorni treba obnavljati elemente, kot so uredniška neodvisnost, enakopravni pogoji na trgu in spremenjene navade različnih občinstev pri sprejemanju avdiovizualnih vsebin z različnih platform.

Tretja točka je politična razprava, razprava o novih pristopih h kulturi v Evropski uniji. To je tako imenovani kulturni kompas, ki ga pripravlja komisija oziroma njen komisar, pristojna za kulturo. In seveda v povezavi s tem tudi prihodnost programa Ustvarjalna Evropa. Tukaj je treba najprej poudariti, da so ministra in ministrice za kulturo 27 držav članic že januarja 2025 so podpisali pismo, naslovljeno pod predsednico komisije Henna Virkkunen ter komisarja Glenna Micallef in Piotra Serafina, katerim so poudarili pomen kulture za razvoj in raznolikost Evrope ter opozorili, da je bilo treba nadaljevati skupna prizadevanja za ohranitev programa. Ministri in ministrstva za kulturo so ugotovili, da je program Ustvarjalna Evropa edini program EU, ki je bil zasnovan posebej za podporo sodelovanju med kulturnimi in ustvarjalnimi organizacijami, umetniki in kulturnimi delavci. Ta program je predvsem pomemben s tega vidika, ker omogoča dejansko sodelovanje med organizacijami različnih držav Evropske unije in dejansko krepi tudi zavedanje o pomenu Evropske unije naše skupne naddržavne organizacije. Pred to sejo pa je prejšnji mesec tudi bil neformalno ministrsko srečanje 8. aprila v Varšavi na pobudo Poljske, kjer so že obravnavali temeljna vodilna načela za oblikovanje politik EU na področju kulture in na je bila vključena v prihodnji kulturni kompas in potrdila ključne usmeritve. Države članice so opozorile na nedvomno vrednost kulture ter potrebe po zagotavljanju umetniške svobode, varovanju kulturne raznolikosti, kulturne dediščine in krepitvi odpornosti sektorja. Pri čemer digitalna tehnologija prispeva k pripravljenosti in dostopnosti kulture. Zdaj, stališča v tej razpravi Republike Slovenije, seveda, ker smo bili udeleženi tudi na sestanku v Varšavi, soglašamo s temi usmeritvami. Predvsem bi radi, da se mehanizmi, kot je ustvarjalna Evropa, ohranja oziroma krepi, kolikor je možno. Poleg tega je potrebno prepoznati tudi okrepiti prepoznavnost kulturnega dela programa, kult z jasno vizualno identiteto, tako kot ima program medija. Kar zadeva kulturni kompas, bo ministrica poudarila, da ne sme biti le en med mnogimi dokumenti, pa mora spremeniti tudi razmišljanje na način, da bi kulturo postavil središče evropske odpornosti, mednarodnih odnosov in družbene kohezije. /nerazumljivo/ to pomeni, zagotavljanje odpornosti naših kulturnih ustvarjalnih sektorjev z nadaljnjim varovanjem umetniške svobode, izboljšanjem statusa in delovnih pogojev umetnikov, preprečevanje cenzure umetnosti in zagotavljanje tega, da kultura ostane odprt prostor za razpravo, vključevanje ne pa za delitve. Sodelovanje s tretjimi državami pa to pomeni, da mednarodne kulturne odnose obravnavamo kot strateško prednostno nalogo z uporabo evropske mehke moči za medkulturni dialog, preprečevanje dezinformacij, spodbujanje stikov med ljudmi na narodni ravni in sodelovanje s pomočjo svobode navzgor, kar se omogoča globalno uveljavljenih evropskih vrednot. To je mogoče doseči zakonito sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, še posebej z Unesco in Svetom Evrope, s skupnim zavzemanjem za umetniško svobodo, demokracijo in neodvisne medije. To bi jaz zaenkrat zaključil glede našega dela, tako da pol pa za vprašanja na voljo.

Hvala, državnemu sekretarju, magistru Marku Rusjanu. Takoj sedaj pa bi še prosil za izhodišča v delu, ki se tiče gospodarstva, turizma in športa, tako da bom prosil državnega sekretarja, gospoda Matevža Frangeža. Izvolite, gospod državni sekretar.

V tem formatu sveta se tičejo vsebine samo športa. V okviru tega bo razprava potekala o treh ključnih temah: integrirani pristop do športa in telesne dejavnosti v izobraževanju, o vlogi športnikov pri oblikovanju športne politike in o medsektorskem sodelovanju za spodbujanje športa in telesne aktivnosti v izobraževanju. Slovenija predlagane sklepe podpira, tako kot ostale države članice. Poudarjamo nujnost medsektorskega sodelovanja še posebej med sektorji izobraževanja, zdravstva, mladine in sfero organiziranega športa. Prav tako močno podpiramo poziv državam članicam vključitvi 1 ure športa na dan za otroke in mladostnike. V izobraževanju glede vloge športnikov pri oblikovanju športa, športne politike poudarjamo, da seveda športniki s svojimi dosežki vse pogosteje aktivno sodelujejo v javni razpravi so mnenjski voditelji in pobudniki sistemskih sprememb. In želimo razvijati nadaljnje sistematično vključevanje v procese odločanja. Naj pri tem povem, da ima Slovenija na tem področju zgledno organiziran ekosistem tako preko Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport, Inštituta varuha športnikovih pravic kot tudi posvetovalnih teles na ravni Vlade Republike Slovenije za pregled položaja športa in športnikov kot tudi olimpijskega komiteja. Sicer bo v okviru točke predstavljeno torej prioritete danskega predsedovanja na področju športa. Italija bo seznanila svet z informacijo o evropski in družbeni razsežnosti zimskih olimpijskih in paraolimpijskih iger v Milanu Cortina 26 s poudarkom na pomenu velikih športnih dogodkov, evropskem delu športa in vlogi prostovoljstva. Poljsko predsedstvo pa bo podalo informacije o posledicah ruske invazije na športni sektor. Na delovnem kosilu bodo člani delegacije razpravljali o spodbujanju športa in telesne aktivnosti v šolah. To pa je tudi tisto, kar na najkrajši možen način potrebno povedati. Delegacijo Republike Slovenije bo vodil državni sekretar magister Dejan Židan.

Najlepša hvala. Tudi delo, ki se tiče Ministrstva za gospodarstvo, predvsem na področju športa. Tako, sedaj smo s tem zaključili s predstavitvijo samih izhodišč. Tako odpiram sedaj razpravo. Želi kdo od kolegov in kolegic razpravljati? Kolega Hoivik je prvi prijavljen, kolega Gregorič je drugi. še želi kdo? Kolega Hoivik, vi ste prvi. Izvolite.

Najlepša hvala, predsednik. Sam se bom vzdrževal pri glasovanju teh stališč, ki so bogata. Bi se pa osredotočil na kulturo zaradi tega, ker imamo v zadnjih dneh, tednih tudi širšo razpravo, kako nagrajevati naše mlade kulturnike: ali je to potrebno nagrajevati s finančnimi dokladami za časa njihovega dela ali je to zdaj potrebno z novim zakonom dati v času pokojnin? Absolutno ne v času pokojnin. To je pravi način, kot tukaj predlaga Evropska unija oziroma Svet Evropske unije. Predvsem tudi podpiram, da Republika Slovenija se zavzema, da se njihova karierna pot prične s tem, da lahko začnejo ustvarjati, da lahko naredijo delo, ki ne bo samo izključno namenjeno tržnim mehanizmom. Hkrati se pa moramo zavedati, da kljub temu pa živimo v kapitalizmu, živimo vsi oziroma ne samo kulturniki, ampak tudi drugi ustvarjalci, tako na področju nenazadnje športa kot tudi drugih panog kmetijstva, zdravstva, nenazadnje tudi smetarji, ki nam čistijo smeti, živimo v istem sistemu in na koncu je tista plača, ki je odraz dela, ključna. Zdaj, Ministrstvo za kulturo je predvsem pod Golobovo Vlado že dodalo res izjemne dodatke, predvsem kar se tiče socialnih prispevkov. Nenazadnje vsi plačujemo od leta 2024 obvezen zdravstveni prispevek, teh 37,17 evra. No, ministrstvo je za približno 2200 oseb to ukinilo, torej jim ga plačujemo vsi državljani iz davkov, 13 milijonov evrov je v lanskem letu šlo za plačilo tem samozaposlenim v kulturi, kar je kar visok znesek, približno 5000 evrov mesečno na enega. To lahko razpravljamo ali je to res spodbuda ali pa je to morda samo filanje davkoplačevalskega denarja za nekatere samozaposlene v kulturi, ki kolesarijo po tem, ko je desna vlada tukaj pred parlamentom. In seveda takšnih finančnih injekcij bo zagotovo pred koncem te vlade Roberta Goloba mnogo, mnogo več. Kar pa je v nasprotju s stališči Sveta Evropske unije. Kajti, tu pravijo, da podpirajo mlade umetnike in ustvarjalce, mladi umetniki in ustvarjalci pa velikokrat se zaposlijo v glasbenih šolah v javnem sektorju, kjer jim je pa onemogočeno, da bi jim država plačevala prispevke: ali odprejo samo espe ali pa se zaposlijo. In klavzule, ki jim prepovedujejo, da bi na primer v prosto dnevnem času še kaj učili in to onemogočajo, tako kot onemogočajo to na primer nam poslancem, kot onemogoča tudi morda drugim, ki delajo v zasebnem sektorju, da bi še delovali v drugi, ne vem, firmi in tako naprej. In seveda tukaj je ta diskriminacija velika. In velika večina kulturnikov, umetnikov deluje v javnem sektorju, nenazadnje tudi v zasebnem sektorju. Peščica teh 2200, ki jim plačujemo prispevke, pa so tako imenovani samozaposleni v kulturi. Nekateri so seveda vrhunski, ustvarjajo, pišejo romane, izdelujejo dramske igre. So morda dirigenti in vodje pevskih zborov in orkestrov. Vendar glejte, to gre za peščico, kateri že sedaj država namenja preko deset milijonov evrov letno. Ta vlada pa je ukinila jim obvezni zdravstveni prispevek, kar pa je ne fer do ostalih umetnikov, do ostalih kulturnikov, ki pa morajo odtegniti teh 37,17 evrov, kar je več kot 400 evrov na leto za to, da plačujejo prispevek, za katerega je pa stranka Levica obljubljala, da ga ne bo potrebno več plačevati. Tako da, tukaj je ta hipokrizija vidna predvsem s strani Vlade, ministrice in tudi državnega sekretarja, ki je bil prej samozaposlen v kulturi.

Zdaj, kar se pa tiče avtonomije javnih zavodov in drugih organizacij. Poglejte, tukaj pravite, da je potrebno spoštovati javne zavode. Državni sekretar, kar ste vi v tem mandatu z javnimi zavodi ne glede na to, kateri je bil, je bila to Moderna galerija, Cankarjev dom, RTV Slovenija poglejte, ste jih totalno razrušili, depolitizirali po vaše, hkrati pa ste nastavili samo vaše veljake stranke Levica. Nenazadnje, spoštovani državni sekretar, ste prvič v zgodovini Republike Slovenije direktno politizirali Upravni odbor Prešernovega sklada, ki je pod Ministrstvom za kulturo, ki ima tudi velik budžet. Zdenka Badovinac, prejšnja vaša šefica, gospod Rusjan, kateri, s katero ste delali v Moderni galeriji, je zdaj članica vaše stranke, kandidatka za evropsko poslanko in je na čelu Upravnega odbora Prešernovega sklada. Poglejte, to je direktna politizacija teh javnih institucij, za katero tukaj Svet Evropske unije predlaga, da se tega ne dela, seveda, zato bom glasoval, kvorum v tem primeru.

In morda še za zaključek, da ne bom predolg, kar se tiče avdiovizualnih storitev. Glejte, zdaj imamo v proceduri tretja obravnava Zakona o medijih. Poglejte, vi boste tukaj trdili, kako je potrebno preprečevati dezinformacije, hkrati pa z vašim zakonom boste preprečevali informacije državljanov in državljank. Kajti tiste medije, ki bodo kritično pisali o vaših potezah v zadnjih treh letih, boste sankcionirali z globami od 2000 do 20000 evrov za pravne osebe in od 100 do 500 evrov za fizične osebe. To je vaša hipokrizija, ki jo kažete, govorite o demokraciji, slavite zdaj zmago izpred 80 let, z vašimi politikami pa se vračamo v tista nevarna leta, ko se je(nadaljevanje kritične glasove utišale takoj, ko vi zdaj utišujete s pozivi na bojkot. Hvala.

Najlepša hvala kolegu Hoiviku. Naslednji je prijavljen kolega Gregorič, izvolite.

Hvala, gospod predsednik. Pozdravljam vaš pozdrav Dana Evrope, ampak obenem bi pa jaz dal pozdrav Danu zmage nad fašizmom in nacizmom, 9. maja 1945, konca druge svetovne vojne, ki je zahtevala več kot 40 milijonov žrtev. Samo v Rusiji oziroma Sovjetski zvezi in Kitajski, v Sovjetski zvezi, ki je bila napadena od Nemčije, in Kitajski, ki je bila napadena od Japonske. Pa tudi 1 do 1,7 milijona žrtev v bivši Jugoslaviji in kar obsežen delež tudi žrtev v Sloveniji.

Obenem je 9. maj tudi osvoboditev Ljubljane, mesta heroje, ki je bilo štiri leta obdano s 30 in več kilometrov bodeče žice. Jaz sem ponosen na to, da je moj oče kot mladi mobiliziranec Slovenske vojske vkorakal na današnji dan v Ljubljano pred 80 leti, da je bil moj tast za Slovensko vojsko takrat v Trstu in potem z jokom so šli ven in da je bil moj stric v 14. diviziji na Koroškem. Jaz sem na to ponosen. In ponosen sem na osvoboditev.

Zdaj bi šel pa na, na te dokumente. Prvi dokument, ki se tiče izobraževanja, na začetku govori o razpravi na področju dezinformacij. To je izjemno pomembno. Ampak moramo imeti pri tej izjemno pomembni temi tudi majčkeno zgodovinskega spomina. Večina vojn, ki so se zgodile, so se začele z dezinformacijami. Dezinformacije so del vsake stare in sodobne vojne. Tako vas bi spomnil na dezinformacije pred začetkom vojne, prve in druge v Iraku, na dezinformacije glede vojne v Libiji. Mogoče se kdo še spomni, da so razdeljevali viagro libijskim vojakom, da prve vojne v Kuvajtu, ko so metali dojenčke ven iz inkubatorjev, in seveda druge vojne v Iraku, ko je bilo dokazano, da so tam orožja za množično uničevanje, pa vam garantiram iz prve roke, roke, da nismo nič našli. In lahko si tudi ogledate hollywoodske ali pa bollywoodske predstave, ki so jih izvajali v Weithelmes na plačilnem spisku MAX v Siriji. Tako da ja, dezinformacije, borba proti dezinformacijam je zelo važna, ampak dajte imeti tole v vidu, da to ni novo.

Mogoče pogrešam ali pa nisem dobro poslušal v teh materialih, ali je kaj govora, ali se naslavlja medvrstniško nasilje, ki smo mu mi tudi priča v Sloveniji, pa ne verjamem, da je to samo v Sloveniji. Ali ti dokumenti tudi to, to je moje vprašanje. In potem zadnjo ne bom več imel na strani 5 materiala, ki smo ga dobili, ki ni oštevilčeno, ampak jaz sem jih sam oštevilčen na strani 5, zadnji odstavek bi prosil, da te dokumente, ki pridejo iz Vlade oziroma pridejo iz ministrstev, dajte najeti enega lektorja za slovenščino, lepo prosim. Jaz sem strojni inženir, ampak ne prenesem stavka, ki se takole drži. Ki se takole glasi: Pridržek pa je izrazila tudi Estonija, ki meni, da je vprašanje skupne evropske diplome politično občutljivo vprašanje, saj ne želi vnaprej prejudicirati izvedljivost novega instrumenta brez da bi evaluirali... Ja, lepo vas prosim, brez da bi mene so to učili v šoli, da je to, da to ni pravilno slovensko. Ne da bi, tako da ne razumem, da to pride v uradne dokumente. Hvala lepa.