Spoštovani članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ostali vabljeni na to sejo, lepo vas pozdravljam in pričenjam 38. nujno sejo našega odbora!

Obveščam vas, da so danes zadržani in se ne morejo seje udeležiti naslednji člani odbora: Tatjana Greifova, Damijan Bezjak Zrim, Tomaž Lisec in Jožef Jelen. Medtem ko imam še nekaj pooblastil; poslanec Branko Zlobko nadomešča Dejana Süča, Vera Granfolova nadomešča Aleša Rezarja in Dušan Stojanović nadomešča Tomaža Laha. Vsem še enkrat izrekam dobrodošlico.

Glede na to, da smo sklepčni, gremo lahko naprej po dnevnem redu. S sklicem te seje, to je bilo 12. maja, ste prejeli naslednji dnevni red: zahteva Državnega sveta Republike Slovenije za oceno ustavnosti Zakona o gozdovih. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje takšen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, ki jo še enkrat preberem: ZAHTEVA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI ZAKONA O GOZDOVIH(ZG).

Ustavno sodišče je Državnemu zboru 10. januarja letos posredovalo navedeno zahtevo Državnega sveta za oceno ustavnosti. Odboru sta bili v zvezi s pobudo posredovani mnenje Vlade in Zakonodajno-pravne službe. Za to so sedaj izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265 členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje.

Gradivo k tej točki dnevnega reda je objavljeno s sklicem, in sicer Zahteva za oceno ustavnosti, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 7. maja in mnenje Vlade z dne 6. marca letos. Na sejo sta bili vabljeni Zakonodajno-pravna služba in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tudi oba predstavnika lepo pozdravljam.

Torej, prehajamo na obravnavo te točke, zato najprej dajem besedo predstavniku Zakonodajno-pravne službe Luko Remsu, za njim pa potem tudi državnemu sekretarju Ervinu Kosiju. Luka. Izvoli, beseda je tvoja.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci ter ostali navzoči!

Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona o gozdovih ter dveh podzakonskih predpisov. V zahtevi je navedel, da so zaradi pomanjkljivo urejenega postopka priprave in sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov in uredbe zaradi nejasnosti teh aktov, ki vplivajo na gospodarjenje z gozdovi in njihovih medsebojnih povezav, zaradi nedostopnih strokovnih meril in podlag za te akte ter zaradi odsotnosti učinkovitega pravnega sredstva pri gozdnogospodarskih načrtih v zgoraj navedenih predpisih protiustavne pravne praznine, s čimer je kršeno načelo pravne države iz 2. člena Ustave in pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Pač, vlagatelj je ustavno sodišče pozval, da zaradi kršitve ustavnih pravic ugotovi neskladnost z Ustavo le teh aktov ter zakonodajalcu naloži odpravo ugotovljenih pravnih praznin v roku enega leta.

Kot izhaja iz drugega odstavka 70. člena Ustave in Zakona o gozdovih so gozdovi naravno bogastvo, ki ima posebej, ki ima izjemen pomen za skupnost s tem pa poudarjen javni interes, ki narekuje sprejemanje ukrepov za njegovo trajno varovanje. Zahteva Državnega sveta je neutemeljena in pavšalna, pri čemer poskuša na več mestih domnevne protiustavnosti utemeljiti z uvajanjem domnevnih pomanjkljivosti v gozdno gospodarskih načrtih ter v postopkih njihovega sprejemanja.

Po mnenju Zakonodajno-pravne službe na tak način ni mogoče izkazati pravnih praznin v Zakonu o gozdovih izpostavljenih gozdno gospodarskih načrtov pa pač vlagatelj niti ne izpodbija, zato je tovrstno navajanje brezpametno. V nasprotju s trditvami vlagatelja je v zakonu o gozdovih in pravilniku sodelovanje zainteresirane javnosti in lastnikov gozdov pri sprejemanju gozdno gospodarskih načrtov ustrezno urejeno. Ravno tako je lastnikom gozdov zagotovljen dostop do vseh upoštevanih informacij, na podlagi katerih lahko varujejo svoje interese v postopku njihovega sprejemanja. Določeno je, na podlagi katerih podatkov temeljijo gozdno gospodarski načrti in uredba. Sodno varstvo zoper njih je dopustno na enak način kot zoper druge predpise, z izjemo ene pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti gozdno gospodarskega načrta, ki je v fazi preizkusa, lastniki gozdov doslej teh aktov še niso izpodbijali. Dodati je treba, da o konkretnem poseku drevja odloča Zavod za gozdove z odločbo, na podlagi gozdno gojitvenega načrta in po predhodnem svetovanju in skupni izbiri dreves za možni poseg. Zoper odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo.

Glede na vse navedeno, da Državni zbor predlaga, da Ustavno sodišče zahtevo za presojo ustavnosti zavrne.

Najlepša hvala predstavniku Zakonodajno-pravne službe in sedaj dajem še besedo državnemu sekretarju na ministrstvu, magistru Ervinu Kosiju, izvoli.

Hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci in ostali!

Državni svet je 17. oktobra 2024 pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije vložil zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o gozdovih, Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo ter Uredbo o varovanih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom. Vlada je dne 5. marca 2025 v zvezi s podano zahtevo Državnega sveta sprejela mnenje o skladnosti veljavnih predpisov z načeli Ustave Republike Slovenije. Mnenje Vlade je, da že Ustava Republike Slovenije. Nalaga zakonodajalcu, da z zakonom uredi izvrševanje pravic ter pogoje pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva. Zakon o gozdovih določa, da se lastninska pravica na gozdovih izvršuje tako, da se zagotavljajo proizvodnje, ekološke in socialne funkcije gozdov. Funkcije se zagotavljajo z izvedbo ukrepov, ki so določeni v načrtih za gospodarjenje z gozdovi.

Vlada je v svojem mnenju predstavila ustavne določbe, ki urejajo področje naravnih vrednot zemljišč in lastninsko pravico. Pojasnjeno je bilo, da Zakon o gozdovih celostno ureja gospodarsko načrtovanje, ki ga podrobneje urejata še pravilnik ter uredba. Ne glede na to pa je gospodarjenje na posameznih območjih urejeno še s posebnimi zakoni, kot na primer Triglavski narodni park. V mnenju se je Vlada opredelila tudi do očitka, da postopek sprejemanja gozdno gospodarskih načrtov ne zagotavlja zadostnega sodelovanja tudi lastnikov gozdov. Zakon o gozdovih v 14. členu celotno ureja postopek sprejemanja ter določa obvezno javno razgrnitev kot tudi javno obravnavo. Ker pa vsekakor sodelujejo. Tudi lastniki nenazadnje. Slednji sodelujejo tudi v upravnih postopkih izdaje odločb za možni poseg ali sanitarno sečnjo. V letu 2023 je bilo na primer zoper odločbe vloženih manj kot 1 promil pritožb, kar potrjuje dobro sodelovanje med Zavodom za gozdove Slovenije in lastniki gozdov.

Vlada prav tako zavrača očitek o obstoju pravne praznine. Pri gospodarjenju z gozdovi je namreč treba upoštevati celotno hierarhijo predpisov od Ustave, zakona, številnih pravilnikov na področju gozdarstva ter uredb do nacionalnega gozdnega programa, gozdno gospodarskih načrtov ter gozdno gojitvenih načrtov. Prav tako je treba upoštevati številne predpise s področja ohranjanja narave, varstva voda, predpise, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, ter okoljska poročila. Določbe zakona ali drugega pravnega akta morajo biti jasne in nedvoumne. Nenazadnje pa je pomembno tudi, da jih je mogoče izvrševati. Vlada meni, da je na področju gozdarstva odločitev stroke ključna in zadnja, ki najbolj objektivno oblikuje vsebino predpisa, kar je ustrezno izpeljano tudi v Zakonu o gozdovih in pravilnikih. Kakršnokoli spreminjanje postopkov priprave pravnih aktov bi lahko vplivalo na pravni red, ne nazadnje pa bi lahko povečalo verjetnost sporov, birokratsko zapletenost, nesorazmerno povečalo obseg predpisa in njegovo težje razumevanje ter razpršilo odgovornost za sprejemanje posameznih odločitev, kar bi lahko povzročilo težje izvrševanje ali celo onemogočilo hitrejše prilagajanje gospodarjenja z gozdovi, z vsemi podnebnimi in družbenimi spremembami. Vlada zato meni, da imajo pri gospodarjenju z gozdovi v Republiki Sloveniji ob sočasni vključenosti lastnikov gozdov ključno vlogo strokovne organizacije. Slednje razpolagajo z ustreznim znanjem, da bo gospodarjenje z gozdovi v naši državi še naprej trajnostno, sonaravno ter večnamensko in v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot. Takšno gospodarjenje je ključno za trajno in optimalno delovanje gozdov, tako kot tudi ekosistema. Hvala za pozornost.

Najlepša hvala državnemu sekretarju.

Sedaj odpiram razpravo in sprašujem članice in člane odbora, ali želi kdo razpravljati? Ker ne vidim prijavljenih za razpravo, zaključujem razpravo in prehajam na odločanje o mnenju Zakonodajno-pravne službe.

Na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora dajem na glasovanje naslednje mnenje: "Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 7. maja 2025 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266 členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije." Začenjamo z glasovanjem.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslank in poslancev, za je glasovalo vseh deset, torej nihče proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje Državnega oziroma mnenje Zakonodajno-pravne službe sprejeto. Hvala lepa.

Zaključujem torej 1. točko in 38. nujno sejo našega odbora in se vsem prisotnim še enkrat zahvaljujem, da ste bili z nami!