Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 36. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti kolegica doktorica Tatjana Greif. Na seji kot nadomestne članice in člani sodelujejo, s pooblastili sodelujejo: magistrica Karmen Furman, ki nadomešča kolegico Alenko Jeraj, potem Soniboj Knežak, ki nadomešča kolega Damjana Bezjaka z Rima, potem Tamara Vonta, ki nadomešča Saro Žibrat, in Branko Zlobko, ki nadomešča poslanca Roberta Janeva.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. Torej imamo eno točko, in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli, prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada.

Predlog zakona je bil 13. februarja 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Obrazloženo zahtevo za sklic nujne seje Odbora za obravnavo navedenega predloga zakona so 7. maja 2025 podale poslanske skupine koalicije. Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer predlog zakona zahteva za sklic nujne seje mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe Združenja občin Slovenije, stališče Skupnosti občin Slovenije, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, mnenje Obalne samoupravne skupnosti Italijanske narodnosti, odziv Komisije za preprečevanje korupcije, poročilo Komisije za narodne skupnosti in Mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

K točki dnevnega reda so vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka njegove obravnave na seji odbora, amandmaje so do sedaj vložili: Poslanska skupina SDS k 10., 14., 15., 16., 17., 18., 22. in 51. členu.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Zdaj pa imamo malo novost. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Sem zadovoljna, veste, zato, ker če ne sem kot papiga. Odpiram razpravo, zapiram razpravo. Tako da tu bomo lepo malo pridobili na času tudi.

Zdaj pa besedo dajem vabljenim na sejo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predlagatelju, predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, torej, našemu ministru doktorju Vinku Logaju, izvolite.

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 36. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti kolegica doktorica Tatjana Greif. Na seji kot nadomestne članice in člani sodelujejo, s pooblastili sodelujejo: magistrica Karmen Furman, ki nadomešča kolegico Alenko Jeraj, potem Soniboj Knežak, ki nadomešča kolega Damjana Bezjaka z Rima, potem Tamara Vonta, ki nadomešča Saro Žibrat, in Branko Zlobko, ki nadomešča poslanca Roberta Janeva.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. Torej imamo eno točko, in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli, prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada.

Predlog zakona je bil 13. februarja 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Obrazloženo zahtevo za sklic nujne seje Odbora za obravnavo navedenega predloga zakona so 7. maja 2025 podale poslanske skupine koalicije. Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer predlog zakona zahteva za sklic nujne seje mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe Združenja občin Slovenije, stališče Skupnosti občin Slovenije, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, mnenje Obalne samoupravne skupnosti Italijanske narodnosti, odziv Komisije za preprečevanje korupcije, poročilo Komisije za narodne skupnosti in Mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

K točki dnevnega reda so vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka njegove obravnave na seji odbora, amandmaje so do sedaj vložili: Poslanska skupina SDS k 10., 14., 15., 16., 17., 18., 22. in 51. členu.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Zdaj pa imamo malo novost. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Sem zadovoljna, veste, zato, ker če ne sem kot papiga. Odpiram razpravo, zapiram razpravo. Tako da tu bomo lepo malo pridobili na času tudi.

Zdaj pa besedo dajem vabljenim na sejo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predlagatelju, predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, torej, našemu ministru doktorju Vinku Logaju, izvolite.

Hvala lepa, lep pozdrav vsem skupaj.

Glede na to, da smo imeli že v fazi priprave predloga sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zelo široko razpravo s številnimi deležniki na področju vzgoje in izobraževanja in tudi s strani lokalnih skupnosti, bom v tej uvodni predstavitvi in glede na to, da smo vsi oziroma ste vsi prejeli tudi gradivo, kratek. Želel bi poudariti nekaj sistemskih sprememb, ki se mi zdijo ključne pri urejanju sistema vzgoje in izobraževanja. Če začnem kar v tem prvem delu, kjer gre za sistemsko umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v vzgojno izobraževalni sistem, potem opredelitev okvirja, natančnejše opredelitve, opredelitev okvirja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Potem v izogib težavam, ki so se pojavljale pri izvajanju predšolske vzgoje, pri vpisu v razvid na področju delovanja zasebnih vrtcev, potem v zvezi s pristojnostmi sveta zavoda. Ena večjih sprememb je sprememba v postopku imenovanja ravnatelja, kjer želimo vzpostaviti enofazni postopek in ga podkrepiti tudi s soglasjem ministra. Potem je ena ključnih določb v predlogu zakona, kar omogoča in bo omogočalo v prihodnje tudi stabilno delovanje in razvoj šolskega sistema, hkrati pa tudi učinkovito vzdrževanje in investiranje v šolski prostor. To je določba stabilnega financiranja razvojnih nalog in programov, projektov ter investicij v izobraževalno infrastrukturo, ki je vezana na delež bruto domačega proizvoda in doseganje tega deleža torej v prehodnih določbah določamo tudi obdobje, ko bomo ta delež bruto domačega proizvoda tudi dosegli. Ena od pomembnih novosti, ki mislim, da bo ravno v času kadrovske krize in primanjkljaja kadrov na področju izobraževanja lahko tudi zaživela v praksi. Sploh pa v enem delu, kjer imamo pomanjkljivo do usposabljanje učiteljev. Zlasti na področju posebnih potreb je zakonska opredelitev mikro dokazil kot alternativne poti za pridobitev ustrezne pedagoške, pedagoško andragoške ali pa specialno pedagoške izobrazbe.

Potem tudi skladno z izidom pogajanj pri plačni reformi. In pa v zvezi ali pa v povezavi s primanjkljajem kadra v šolskem prostoru uvajamo tudi možnost dopolnilnega dela pri istem delodajalcu. To pomeni, da učitelj, ki je že sto procentno zaposlen pri delodajalcu, lahko na osnovi dogovora z delodajalcem obseg svojega dela poveča tudi za 20 procentov. Na nek način se s tem izognemo tudi kakršnikoli prekarnosti. Po drugi strani pa gre to za pravice iz delovnega razmerja, ki bodo takim zaposlenim pripadale in seveda štele tudi v vso osnovo za pokojnino torej, pri izračunu višine, povprečne višine plače ob koncu kariernega obdobja.

Potem v relaciji do lokalnih skupnosti se nam je zdelo pomembno urediti možnost naložb stvarnega premoženja, torej sredstev za investicije v nepremičnine tudi v sosednjo občino. To je zlasti mišljeno tam, kjer imamo šole, ki izvajajo nižji izobrazbeni standard, šole s prilagojenim programom in ena občina zagotavlja šolsko infrastrukturo za več občin. S tem vzpostavljamo tudi podlago za možnost vlaganja ali pa skupnega dogovora v investicijo več lokalnih skupnosti. To je tudi posledica delitev občin iz približno 60 na 212 v preteklih desetletjih. Ni se pa širila mreža šol, ki izvajajo prilagojeni program za otroke s posebnimi potrebami in imamo približno 60 samostojnih šol s prilagojenim programom za 212 občin. To se nam je zdelo pomembno tudi sistemsko urediti. In to mislim, da so ključne novosti zakona.

Pri financiranju oziroma pristojnostih lokalne skupnosti za financiranje in pa države smo urejali tudi v glasbenem šolstvu. Situacija je podobna kot na področju posebnih potreb. Vendarle za glasbene šole sedaj država zagotavlja plače, stroške povezane z delom, to pomeni prevoz na delo, stroški, ki so vezani na prehrano med delom pa lokalna skupnost. Ta del se nam zdi prav, da je vse na podoben sistem, kot je tudi v za druge dele izobraževanja, če prevzemamo plače, potem na državo prevzemamo tudi stroške, ki so neposredno povezani z delom - govorim o prevozu na delo, pa o nadomestilu regresa za prehrano.

S tem mislim, da sem pojasnil ključna ali pa osvetlil ključna področja, kjer se zakon spreminja? Morda pa več potem tudi ob ali po razpravi, če bo potrebno. Hvala lepa.

Hvala lepa, lep pozdrav vsem skupaj.

Glede na to, da smo imeli že v fazi priprave predloga sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zelo široko razpravo s številnimi deležniki na področju vzgoje in izobraževanja in tudi s strani lokalnih skupnosti, bom v tej uvodni predstavitvi in glede na to, da smo vsi oziroma ste vsi prejeli tudi gradivo, kratek. Želel bi poudariti nekaj sistemskih sprememb, ki se mi zdijo ključne pri urejanju sistema vzgoje in izobraževanja. Če začnem kar v tem prvem delu, kjer gre za sistemsko umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v vzgojno izobraževalni sistem, potem opredelitev okvirja, natančnejše opredelitve, opredelitev okvirja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Potem v izogib težavam, ki so se pojavljale pri izvajanju predšolske vzgoje, pri vpisu v razvid na področju delovanja zasebnih vrtcev, potem v zvezi s pristojnostmi sveta zavoda. Ena večjih sprememb je sprememba v postopku imenovanja ravnatelja, kjer želimo vzpostaviti enofazni postopek in ga podkrepiti tudi s soglasjem ministra. Potem je ena ključnih določb v predlogu zakona, kar omogoča in bo omogočalo v prihodnje tudi stabilno delovanje in razvoj šolskega sistema, hkrati pa tudi učinkovito vzdrževanje in investiranje v šolski prostor. To je določba stabilnega financiranja razvojnih nalog in programov, projektov ter investicij v izobraževalno infrastrukturo, ki je vezana na delež bruto domačega proizvoda in doseganje tega deleža torej v prehodnih določbah določamo tudi obdobje, ko bomo ta delež bruto domačega proizvoda tudi dosegli. Ena od pomembnih novosti, ki mislim, da bo ravno v času kadrovske krize in primanjkljaja kadrov na področju izobraževanja lahko tudi zaživela v praksi. Sploh pa v enem delu, kjer imamo pomanjkljivo do usposabljanje učiteljev. Zlasti na področju posebnih potreb je zakonska opredelitev mikro dokazil kot alternativne poti za pridobitev ustrezne pedagoške, pedagoško andragoške ali pa specialno pedagoške izobrazbe.

Potem tudi skladno z izidom pogajanj pri plačni reformi. In pa v zvezi ali pa v povezavi s primanjkljajem kadra v šolskem prostoru uvajamo tudi možnost dopolnilnega dela pri istem delodajalcu. To pomeni, da učitelj, ki je že sto procentno zaposlen pri delodajalcu, lahko na osnovi dogovora z delodajalcem obseg svojega dela poveča tudi za 20 procentov. Na nek način se s tem izognemo tudi kakršnikoli prekarnosti. Po drugi strani pa gre to za pravice iz delovnega razmerja, ki bodo takim zaposlenim pripadale in seveda štele tudi v vso osnovo za pokojnino torej, pri izračunu višine, povprečne višine plače ob koncu kariernega obdobja.

Potem v relaciji do lokalnih skupnosti se nam je zdelo pomembno urediti možnost naložb stvarnega premoženja, torej sredstev za investicije v nepremičnine tudi v sosednjo občino. To je zlasti mišljeno tam, kjer imamo šole, ki izvajajo nižji izobrazbeni standard, šole s prilagojenim programom in ena občina zagotavlja šolsko infrastrukturo za več občin. S tem vzpostavljamo tudi podlago za možnost vlaganja ali pa skupnega dogovora v investicijo več lokalnih skupnosti. To je tudi posledica delitev občin iz približno 60 na 212 v preteklih desetletjih. Ni se pa širila mreža šol, ki izvajajo prilagojeni program za otroke s posebnimi potrebami in imamo približno 60 samostojnih šol s prilagojenim programom za 212 občin. To se nam je zdelo pomembno tudi sistemsko urediti. In to mislim, da so ključne novosti zakona.

Pri financiranju oziroma pristojnostih lokalne skupnosti za financiranje in pa države smo urejali tudi v glasbenem šolstvu. Situacija je podobna kot na področju posebnih potreb. Vendarle za glasbene šole sedaj država zagotavlja plače, stroške povezane z delom, to pomeni prevoz na delo, stroški, ki so vezani na prehrano med delom pa lokalna skupnost. Ta del se nam zdi prav, da je vse na podoben sistem, kot je tudi v za druge dele izobraževanja, če prevzemamo plače, potem na državo prevzemamo tudi stroške, ki so neposredno povezani z delom - govorim o prevozu na delo, pa o nadomestilu regresa za prehrano.

S tem mislim, da sem pojasnil ključna ali pa osvetlil ključna področja, kjer se zakon spreminja? Morda pa več potem tudi ob ali po razpravi, če bo potrebno. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić. Izvolite.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić. Izvolite.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter pripravila pisno mnenje.

Zdaj, nekaj pomembnejših pripomb bi povzela glede na to, da amandmaji še niso vloženi. Predlog zakona nadomešča mnenje ministra s soglasjem ministra kot konstitutivnim pogojem za imenovanje in razrešitev ravnateljev, kar bistveno krepi vlogo ministra in bistveno šibi vlogo svetov zavodov. Zdaj, utemeljitev za odstop od sistemske ureditve Zakona o zavodih je pomanjkljiva in upam, da se tekom razprave dopolni. Ureditev po mnenju ZPS ne izključuje možnosti političnega vpliva, predvsem ni urejen položaj oziroma pravne posledice, če soglasje ministra ni podano v roku. Menimo, da institut molk organa v tem primeru ne pride v poštev. Odpira pa tudi vprašanje odgovornosti države za zavode, katerih sama ni ustanovila. Poleg tega je sporna tudi dvojna sodna pristojnost v postopkih razrešitve ravnatelja. Torej, pristojnost delovno pravnega in upravno upravnega sodišča, ki povzroča pravno negotovost in pomanjkanje procesnih jamstev v postopku razrešitve. Predlog zakona nadomešča institut suspenza pogodbe o zaposlitvi z institutom začasne prepovedi dela. Pri tem pa predlagatelj ne pojasni, zakaj obstoječa ureditev ni več ustrezna. Ker Zakon o delovnih razmerjih Instituta začasne prepovedi dela kot samostojnega instituta ne ureja oziroma pozna ga kot neločljivo povezanega s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je ta izrek začasne prepovedi dela pa v sami določbi ni izrecno povezan s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Menimo, da posledice za delavca v tem primeru niso jasno določene, medtem ko je suspenz institut, ki je v ZDR urejen. Poleg tega je določba sporna, ker posledice za zaposlenega nastanejo že na podlagi obvestila policije oziroma pristojnega državnega tožilstva o kazenski ovadbi, na kar pa je ZPS že opozarjala v mnenjih k prejšnjim novelam ZOFVI. V zvezi z določbo, da se osebi, zoper katero je uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, izredno odpove pogodba o zaposlitvi pa je treba ugotoviti, da ne vsebuje ustreznih varovalk, ki bi omogočale učinkovito zaščito domneve nedolžnosti. Razumeti seveda je, da ukrep temelji predvsem na zaščiti žrtve in drugih udeležencev vzgoje in izobraževanja. Vendar kljub temu je treba sorazmernost ukrepa v obrazložitvi izrecno utemeljiti. Glede instituta dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu je treba njegovo uvedbo v ZOFVI glede na obstoječo zakonodajo, ki vsebuje kar nekaj možnosti za izvedbo in plačilo dodatnega obsega dela, dodatno utemeljiti, četudi ga vsebuje ta Zakon o visokem šolstvu in Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Zakonodajalec namreč rešitve presoja vsakič znova in izpostaviti je treba, da je podobno določbo vsebovala nedavna novela Zakona o zdravstveni dejavnosti in tam je bila takšna določba tekom postopka črtana. Amandmaji so bili pred sejo usklajevani z ZPS, sicer smo bili malce v časovni stiski, kolikor vem, še niso vloženi. Bi pa izpostavila, da je materija, ki jo vsebuje predlog zakona pravno zahtevna, saj posega v nekatera temeljna razmerja na področju vzgoje, izobraževanja in tudi delovnega prava. Zato predlagane rešitve terjajo temeljit premislek in skrbno presojo vseh vidikov, kajti pomanjkljivo premišljeni ukrepi lahko vodijo v pravno negotovost, nejasnosti v praksi ter tudi morebitne posege v ustavno varovane pravice. Hvala.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter pripravila pisno mnenje.

Zdaj, nekaj pomembnejših pripomb bi povzela glede na to, da amandmaji še niso vloženi. Predlog zakona nadomešča mnenje ministra s soglasjem ministra kot konstitutivnim pogojem za imenovanje in razrešitev ravnateljev, kar bistveno krepi vlogo ministra in bistveno šibi vlogo svetov zavodov. Zdaj, utemeljitev za odstop od sistemske ureditve Zakona o zavodih je pomanjkljiva in upam, da se tekom razprave dopolni. Ureditev po mnenju ZPS ne izključuje možnosti političnega vpliva, predvsem ni urejen položaj oziroma pravne posledice, če soglasje ministra ni podano v roku. Menimo, da institut molk organa v tem primeru ne pride v poštev. Odpira pa tudi vprašanje odgovornosti države za zavode, katerih sama ni ustanovila. Poleg tega je sporna tudi dvojna sodna pristojnost v postopkih razrešitve ravnatelja. Torej, pristojnost delovno pravnega in upravno upravnega sodišča, ki povzroča pravno negotovost in pomanjkanje procesnih jamstev v postopku razrešitve. Predlog zakona nadomešča institut suspenza pogodbe o zaposlitvi z institutom začasne prepovedi dela. Pri tem pa predlagatelj ne pojasni, zakaj obstoječa ureditev ni več ustrezna. Ker Zakon o delovnih razmerjih Instituta začasne prepovedi dela kot samostojnega instituta ne ureja oziroma pozna ga kot neločljivo povezanega s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je ta izrek začasne prepovedi dela pa v sami določbi ni izrecno povezan s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Menimo, da posledice za delavca v tem primeru niso jasno določene, medtem ko je suspenz institut, ki je v ZDR urejen. Poleg tega je določba sporna, ker posledice za zaposlenega nastanejo že na podlagi obvestila policije oziroma pristojnega državnega tožilstva o kazenski ovadbi, na kar pa je ZPS že opozarjala v mnenjih k prejšnjim novelam ZOFVI. V zvezi z določbo, da se osebi, zoper katero je uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, izredno odpove pogodba o zaposlitvi pa je treba ugotoviti, da ne vsebuje ustreznih varovalk, ki bi omogočale učinkovito zaščito domneve nedolžnosti. Razumeti seveda je, da ukrep temelji predvsem na zaščiti žrtve in drugih udeležencev vzgoje in izobraževanja. Vendar kljub temu je treba sorazmernost ukrepa v obrazložitvi izrecno utemeljiti. Glede instituta dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu je treba njegovo uvedbo v ZOFVI glede na obstoječo zakonodajo, ki vsebuje kar nekaj možnosti za izvedbo in plačilo dodatnega obsega dela, dodatno utemeljiti, četudi ga vsebuje ta Zakon o visokem šolstvu in Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Zakonodajalec namreč rešitve presoja vsakič znova in izpostaviti je treba, da je podobno določbo vsebovala nedavna novela Zakona o zdravstveni dejavnosti in tam je bila takšna določba tekom postopka črtana. Amandmaji so bili pred sejo usklajevani z ZPS, sicer smo bili malce v časovni stiski, kolikor vem, še niso vloženi. Bi pa izpostavila, da je materija, ki jo vsebuje predlog zakona pravno zahtevna, saj posega v nekatera temeljna razmerja na področju vzgoje, izobraževanja in tudi delovnega prava. Zato predlagane rešitve terjajo temeljit premislek in skrbno presojo vseh vidikov, kajti pomanjkljivo premišljeni ukrepi lahko vodijo v pravno negotovost, nejasnosti v praksi ter tudi morebitne posege v ustavno varovane pravice. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Branimirju Štruklju, izvolite.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Branimirju Štruklju, izvolite.