Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 36. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti kolegica doktorica Tatjana Greif. Na seji kot nadomestne članice in člani sodelujejo, s pooblastili sodelujejo: magistrica Karmen Furman, ki nadomešča kolegico Alenko Jeraj, potem Soniboj Knežak, ki nadomešča kolega Damjana Bezjaka z Rima, potem Tamara Vonta, ki nadomešča Saro Žibrat, in Branko Zlobko, ki nadomešča poslanca Roberta Janeva.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. Torej imamo eno točko, in sicer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga sprejeli, prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada.

Predlog zakona je bil 13. februarja 2025 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Obrazloženo zahtevo za sklic nujne seje Odbora za obravnavo navedenega predloga zakona so 7. maja 2025 podale poslanske skupine koalicije. Gradivo za to točko je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer predlog zakona zahteva za sklic nujne seje mnenje Zakonodajno-pravne službe, pripombe Združenja občin Slovenije, stališče Skupnosti občin Slovenije, pripombe Združenja mestnih občin Slovenije, mnenje Obalne samoupravne skupnosti Italijanske narodnosti, odziv Komisije za preprečevanje korupcije, poročilo Komisije za narodne skupnosti in Mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.

K točki dnevnega reda so vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka njegove obravnave na seji odbora, amandmaje so do sedaj vložili: Poslanska skupina SDS k 10., 14., 15., 16., 17., 18., 22. in 51. členu.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Zdaj pa imamo malo novost. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Sem zadovoljna, veste, zato, ker če ne sem kot papiga. Odpiram razpravo, zapiram razpravo. Tako da tu bomo lepo malo pridobili na času tudi.

Zdaj pa besedo dajem vabljenim na sejo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predlagatelju, predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, torej, našemu ministru doktorju Vinku Logaju, izvolite.

Hvala lepa, lep pozdrav vsem skupaj.

Glede na to, da smo imeli že v fazi priprave predloga sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zelo široko razpravo s številnimi deležniki na področju vzgoje in izobraževanja in tudi s strani lokalnih skupnosti, bom v tej uvodni predstavitvi in glede na to, da smo vsi oziroma ste vsi prejeli tudi gradivo, kratek. Želel bi poudariti nekaj sistemskih sprememb, ki se mi zdijo ključne pri urejanju sistema vzgoje in izobraževanja. Če začnem kar v tem prvem delu, kjer gre za sistemsko umestitev slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v vzgojno izobraževalni sistem, potem opredelitev okvirja, natančnejše opredelitve, opredelitev okvirja ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti. Potem v izogib težavam, ki so se pojavljale pri izvajanju predšolske vzgoje, pri vpisu v razvid na področju delovanja zasebnih vrtcev, potem v zvezi s pristojnostmi sveta zavoda. Ena večjih sprememb je sprememba v postopku imenovanja ravnatelja, kjer želimo vzpostaviti enofazni postopek in ga podkrepiti tudi s soglasjem ministra. Potem je ena ključnih določb v predlogu zakona, kar omogoča in bo omogočalo v prihodnje tudi stabilno delovanje in razvoj šolskega sistema, hkrati pa tudi učinkovito vzdrževanje in investiranje v šolski prostor. To je določba stabilnega financiranja razvojnih nalog in programov, projektov ter investicij v izobraževalno infrastrukturo, ki je vezana na delež bruto domačega proizvoda in doseganje tega deleža torej v prehodnih določbah določamo tudi obdobje, ko bomo ta delež bruto domačega proizvoda tudi dosegli. Ena od pomembnih novosti, ki mislim, da bo ravno v času kadrovske krize in primanjkljaja kadrov na področju izobraževanja lahko tudi zaživela v praksi. Sploh pa v enem delu, kjer imamo pomanjkljivo do usposabljanje učiteljev. Zlasti na področju posebnih potreb je zakonska opredelitev mikro dokazil kot alternativne poti za pridobitev ustrezne pedagoške, pedagoško andragoške ali pa specialno pedagoške izobrazbe.

Potem tudi skladno z izidom pogajanj pri plačni reformi. In pa v zvezi ali pa v povezavi s primanjkljajem kadra v šolskem prostoru uvajamo tudi možnost dopolnilnega dela pri istem delodajalcu. To pomeni, da učitelj, ki je že sto procentno zaposlen pri delodajalcu, lahko na osnovi dogovora z delodajalcem obseg svojega dela poveča tudi za 20 procentov. Na nek način se s tem izognemo tudi kakršnikoli prekarnosti. Po drugi strani pa gre to za pravice iz delovnega razmerja, ki bodo takim zaposlenim pripadale in seveda štele tudi v vso osnovo za pokojnino torej, pri izračunu višine, povprečne višine plače ob koncu kariernega obdobja.

Potem v relaciji do lokalnih skupnosti se nam je zdelo pomembno urediti možnost naložb stvarnega premoženja, torej sredstev za investicije v nepremičnine tudi v sosednjo občino. To je zlasti mišljeno tam, kjer imamo šole, ki izvajajo nižji izobrazbeni standard, šole s prilagojenim programom in ena občina zagotavlja šolsko infrastrukturo za več občin. S tem vzpostavljamo tudi podlago za možnost vlaganja ali pa skupnega dogovora v investicijo več lokalnih skupnosti. To je tudi posledica delitev občin iz približno 60 na 212 v preteklih desetletjih. Ni se pa širila mreža šol, ki izvajajo prilagojeni program za otroke s posebnimi potrebami in imamo približno 60 samostojnih šol s prilagojenim programom za 212 občin. To se nam je zdelo pomembno tudi sistemsko urediti. In to mislim, da so ključne novosti zakona.

Pri financiranju oziroma pristojnostih lokalne skupnosti za financiranje in pa države smo urejali tudi v glasbenem šolstvu. Situacija je podobna kot na področju posebnih potreb. Vendarle za glasbene šole sedaj država zagotavlja plače, stroške povezane z delom, to pomeni prevoz na delo, stroški, ki so vezani na prehrano med delom pa lokalna skupnost. Ta del se nam zdi prav, da je vse na podoben sistem, kot je tudi v za druge dele izobraževanja, če prevzemamo plače, potem na državo prevzemamo tudi stroške, ki so neposredno povezani z delom - govorim o prevozu na delo, pa o nadomestilu regresa za prehrano.

S tem mislim, da sem pojasnil ključna ali pa osvetlil ključna področja, kjer se zakon spreminja? Morda pa več potem tudi ob ali po razpravi, če bo potrebno. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić. Izvolite.

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter pripravila pisno mnenje.

Zdaj, nekaj pomembnejših pripomb bi povzela glede na to, da amandmaji še niso vloženi. Predlog zakona nadomešča mnenje ministra s soglasjem ministra kot konstitutivnim pogojem za imenovanje in razrešitev ravnateljev, kar bistveno krepi vlogo ministra in bistveno šibi vlogo svetov zavodov. Zdaj, utemeljitev za odstop od sistemske ureditve Zakona o zavodih je pomanjkljiva in upam, da se tekom razprave dopolni. Ureditev po mnenju ZPS ne izključuje možnosti političnega vpliva, predvsem ni urejen položaj oziroma pravne posledice, če soglasje ministra ni podano v roku. Menimo, da institut molk organa v tem primeru ne pride v poštev. Odpira pa tudi vprašanje odgovornosti države za zavode, katerih sama ni ustanovila. Poleg tega je sporna tudi dvojna sodna pristojnost v postopkih razrešitve ravnatelja. Torej, pristojnost delovno pravnega in upravno upravnega sodišča, ki povzroča pravno negotovost in pomanjkanje procesnih jamstev v postopku razrešitve. Predlog zakona nadomešča institut suspenza pogodbe o zaposlitvi z institutom začasne prepovedi dela. Pri tem pa predlagatelj ne pojasni, zakaj obstoječa ureditev ni več ustrezna. Ker Zakon o delovnih razmerjih Instituta začasne prepovedi dela kot samostojnega instituta ne ureja oziroma pozna ga kot neločljivo povezanega s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je ta izrek začasne prepovedi dela pa v sami določbi ni izrecno povezan s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Menimo, da posledice za delavca v tem primeru niso jasno določene, medtem ko je suspenz institut, ki je v ZDR urejen. Poleg tega je določba sporna, ker posledice za zaposlenega nastanejo že na podlagi obvestila policije oziroma pristojnega državnega tožilstva o kazenski ovadbi, na kar pa je ZPS že opozarjala v mnenjih k prejšnjim novelam ZOFVI. V zvezi z določbo, da se osebi, zoper katero je uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, izredno odpove pogodba o zaposlitvi pa je treba ugotoviti, da ne vsebuje ustreznih varovalk, ki bi omogočale učinkovito zaščito domneve nedolžnosti. Razumeti seveda je, da ukrep temelji predvsem na zaščiti žrtve in drugih udeležencev vzgoje in izobraževanja. Vendar kljub temu je treba sorazmernost ukrepa v obrazložitvi izrecno utemeljiti. Glede instituta dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu je treba njegovo uvedbo v ZOFVI glede na obstoječo zakonodajo, ki vsebuje kar nekaj možnosti za izvedbo in plačilo dodatnega obsega dela, dodatno utemeljiti, četudi ga vsebuje ta Zakon o visokem šolstvu in Zakon o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Zakonodajalec namreč rešitve presoja vsakič znova in izpostaviti je treba, da je podobno določbo vsebovala nedavna novela Zakona o zdravstveni dejavnosti in tam je bila takšna določba tekom postopka črtana. Amandmaji so bili pred sejo usklajevani z ZPS, sicer smo bili malce v časovni stiski, kolikor vem, še niso vloženi. Bi pa izpostavila, da je materija, ki jo vsebuje predlog zakona pravno zahtevna, saj posega v nekatera temeljna razmerja na področju vzgoje, izobraževanja in tudi delovnega prava. Zato predlagane rešitve terjajo temeljit premislek in skrbno presojo vseh vidikov, kajti pomanjkljivo premišljeni ukrepi lahko vodijo v pravno negotovost, nejasnosti v praksi ter tudi morebitne posege v ustavno varovane pravice. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku gospodu Branimirju Štruklju, izvolite.

Hvala lepa predsednica. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani minister in ostali gostje in gostje. Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je zakon podprla in ocenila, da je novela zakona potrebna in da prinaša izboljšave pri sedanjem delovanju vzgojno izobraževalnega sistema. Pri tem pa je seveda, predpostavljam, da ste si poročilo, ki ima šest strani, prebrali, vendar zato bom izpostavil zgolj tiste ključne poudarke. Komisija je seveda pri tem upoštevala stališča in mnenja, ki so bila izrečena tudi naših gostov. Tu so kolegice, nekatere tudi danes prisotne, zlasti predstavnice ravnateljskih združenj in pa tudi upoštevali smo tudi nekatera opozorila občin oziroma predstavnikov občin, ki so bila na seji povedana. Zdaj, če grem zdaj skozi ta, skozi ta opozorila. Naj najprej povem, da je, kar se tiče, kar se tiče opozorila, stališča, osrednja, kar se tiče tega sistemskega oblikovanja sredstev za razvojne projekte in za investicije, seveda bila podpora na komisiji enoznačna, da končno to lahko pomeni, neko stabilizacijo financiranja vzgoje in izobraževanja v naši državi. Kar se tiče soglasja ministra k imenovanju ravnateljev, so bila mnenja deljena. Bilo je izrečeno tudi opozorilo predstavnikov občin, da to na nek način zmanjšuje pomen lokalne samouprave. Potem so zlasti nekateri gostje tudi opozarjali, da je eden od problemov, ki nastaja pri imenovanju ravnateljev, tudi, da so posegi lokalnih skupnosti v sam postopek, ki gre preko te udeležbe, ki jo imajo lokalne skupnosti, sicer preko svojih predstavnikov v svetih vrtcev, da poskušajo na nek način lokalne oblasti iskati ali pa favorizirati kandidate, ki so pač tisti politični oblasti v lokalni skupnosti, ki je na oblasti bližje. Moram reči, da smo to tudi mi zaznali, da se ta trend vplivanja lokalnih skupnosti na imenovanje ravnateljev povečuje. Ravnatelji so predvsem izrekli opozorila, verjetno jih bodo tudi danes, ki se vežejo na to, da so sveti zavodov po njihovo laični organ, ki ni strokovno dovolj ustrezno podkovan. Zato se na nek način ravnatelje izbirajo predstavniki, ki za to nimajo ustreznih kvalifikacij. Opozoril bi tudi na to, da je, da so zlasti je bilo vprašanje še odprto glede delovanja aktiva zveze, torej aktivov svetov staršev danes ni predstavnice, vendar je opozorila, da naša Zveza aktivov svetov staršev na nek način ne more se udeleževati evropskih srečanj, ker država ne predvideva nekega minimalnega, nekih minimalnih sredstev, ki bi lahko financirali to udeležbo naših predstavnikov svetov staršev v evropskih asociacijah. Občine so izpostavile tudi oziroma njihovo mnenje je, da so šolski okoliši preveč ohlapno oblikovani oziroma da imajo tu starši preveč pristojnosti, ker se potem ta problematika veže na prevoze in na stroške občin, ki se s tem povečujejo. Izpostavljam, da je bilo to stališče zlasti občin. In pa moram izpostaviti tudi vprašanje. Ki se je kar nekaj pozornosti bilo namenjeno to je vprašanje nadarjenih učencev in učenk, ki nimajo torej skrb za te učenke in učence nima ustrezne podlage. Zlasti se je tu odprlo vprašanje financiranja različnih tekmovanj nadarjenih učenk in učencev v mednarodnih tekmovanjih, ki pa so na nek način tudi spodbuda in motivacija, zlasti tista selekcijska za te nadarjene učenke in učence. Očitek je bil, da ministrstvo ne sodeluje ustrezno s temi nevladnimi organizacijami, ki sicer jih na tem področju spodbujanja teh nadarjenih učencev in učenk v državi sicer poznamo. Moram izpostaviti še, da se je tudi komisija pač opozorila, da se na nek način posega z zakonom v zmanjševanje pristojnosti svetov zavodov in sicer na tisti točki, ko se nekatere pristojnosti svetom zavodov, ki so jih zdaj imeli kar se tiče delovno pravnih zadev, zmanjšujejo. In to je komisija ocenila kot neustrezno smer predlaganih sprememb zakona.

To je vse zaenkrat, predsednica. Bom pa prosil, če bom še kot predstavnik Sviza potem dobil besedo. Hvala.

Boste dobili besedo. Hvala lepa. Zdaj pa dajem besedo predstavnici Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, direktorici Jasni Rojc, izvolite.

Hvala lepa.

Zdaj, z vidika Zavoda za šolstvo, torej predvsem z vidika razvoja in urejanja sistema vzgoje in izobraževanja, so predlagane spremembe krovnega zakona bistvenega pomena. Še vedno mogoče se premalo zavedamo, da vprašanja, ki so tukaj najbolj izpostavljena še danes niso edina oziroma področja, ki jih ureja ZOFVI. Na ZOFVI praktično temelji cel sistem vzgoje in izobraževanja. Zdaj, mogoče bom omenila tiste zadeve, ki se nekoliko manj, o katerih se nekoliko manj govori sicer, ampak so za razvojno delo v vzgoji in izobraževanju bistvenega pomena.

Najprej pozdravljamo to, da bi se končno fiksiralo delež bruto domačega proizvoda za vzgojo in izobraževanje, ker je to za razvoj sistema in stabilnost sistema ključno. Namreč, naš sistem že nekaj let razvoj popolnoma naslanja na projektna sredstva, na evropska sredstva, ki niso stabilna in s tem, ko se gradi razvoj na projektih, se nam dogaja to, da se novost ne prilagaja samo potrebam vzgojno izobraževalnega prostora, ampak tudi zahtevam projekta. Hkrati pa ni zagotovljena niti implementacija v sistem niti sredstva za vzdrževanje v bistvu tega, kar se v projektih doseže. Tako da se marsikdaj po izteku projekta vse pridobljeno nekako v nekaj letih tudi ponovno izgubi. In seveda tukaj naj dodam, da so pomembna tudi vlaganja v infrastrukturo. Marsikdaj je spet v bistvu to, ali bo šola dobila računalnike, če po domače povem, ali neodvisno od tega, ali imamo na voljo evropska sredstva ali ne. Tako da tukaj mislim, da je to daleč najpomembnejši predlog v okviru celotnega zakona. Potem bi mogoče poudarila tiste spremembe, ki so ključne za zavode iz 28. člena ZOFI oziroma ki so ustanovljeni na podlagi 28. člena ZOFI torej Zavod za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje in tako naprej, kar nekaj nas je, ki skrbimo seveda za podporo vzgojno izobraževalnim zavodom in zaposlenim v vzgojno izobraževalnih zavodih in seveda tudi za razvoj in urejanje sistema. Nekatere spremembe so take narave, da v bistvu urejajo tudi področje delovanja naših zavodov. Do tega trenutka oziroma veljavni zakon se v večini primerov predvsem osredotoča na vzgojno izobraževalne zavode, kar zavodi iz 28. člena ZOFI niso. No, sistemsko gledano se mi zdi tudi zelo pomembne predlagane novosti oziroma popravki v 12., 13. in 14. členu zakona obstoječega zakona. To so spremembe, ki se tičejo področja sprejemanja izobraževalnih programov, opredelitve delov izobraževalnih programov in podobno. Zato, ker praksa kaže, da veljavna ureditev ni več ustrezna in zaradi pač starih zakonskih podlag imamo včasih v praksi resne težave, ko želimo uvesti določene programske novosti.

Potem bi posebej pozdravila tudi še možnost dopolnilnega dela pri istem delodajalcu. Namreč, tukaj bi poudarila, da marsikdaj, če želimo uvesti neko novost v šolstvo in to peljemo preko razvojnega projekta ali pa raziskoval neke razvojne naloge, potrebujemo, v tej nalogi učitelje. Novosti pač ne moremo uvajati, če jih prej ne preizkušamo v praksi in seveda to pomeni, da jih lahko preizkuša samo učitelj v razredu in če je učitelj že polno zaposlen pri svojem delodajalcu, seveda, da to delo opravlja na šoli, vendar ima dodatne naloge. In tudi za to, ne samo za reševanje kadrovske stiske, je pač ta določba ključna, če želimo skozi šole in vrtce, torej z udeležbo strokovnih delavcev in ravnateljev, peljati tudi razvojne naloge.

Potem seveda bi pa omenila na koncu tudi še področje kakovosti. Področje kakovosti, ne bom rekla, da je zanemarjeno v našem vzgojno izobraževalnem prostoru, je pa vsekakor zelo segmentirano, torej tako, da se kakovost zagotavlja po delih. Zdaj, v tem primeru mislim, da je pomembno tudi, da se postavlja to nekako celovito, da ne bomo vedno govorili predvsem o mednarodnih raziskavah, medtem ko na nacionalnem področju pač je pa zadeva nekoliko bolj, bom rekla, v oblakih.

Toliko, hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa k besedi vabim še ostale vabljene na sejo, sicer vabljene vljudno prosim, da svoja stališča in mnenja predstavite v petih, sedmih minutah. Ob tem naj spomnim, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso, vloga strokovnjakov in zainteresirane javnosti, ki so vabljeni na sejo. da se v okviru obravnave točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavijo ter obrazložijo svoja mnenja in stališča o zadevi, ki je predmet obravnave, ni pa predvideno, da se vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev, razen, če so za dodatna pojasnila pozvani s strani članic in članov odbora. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. V skladu z navedenim vas prosim, da svoje poglede in stališča strnete v tem uvodnem delu.

Zdaj vas prosim še, da se zaradi potrebe zvočnega zapisa seje uvodoma predstavite z imenom in priimkom in navedete naziv subjekta, v imenu katerega prihajate.

Prvi se je že prijavil gospod Branimir Štrukelj, in bo govoril v imenu SVIZA.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Torej v imenu zaposlenih v vzgojno izobraževalnem sistemu, ki so organizirani v sindikatu SVIZ, preko 37 tisoč jih je v tem sindikatu, seveda gre za največji sindikat v Republiki Sloveniji. Najprej želim tudi v imenu Sviza izpostaviti pomen tega sistemskega financiranja v višini, ki je sicer nekoliko dolgoročneje postavljena na 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda, pa vendar, gre za preobrat v miselnosti in korak v pravi smeri. Namreč, mi smo 10, 12 let, zadnjih, opozarjali na to, da se v naše sicer prej dobro financirano vzgojo in izobraževanje zelo malo vlaga. In takrat, če samo ponazorim z eno številko, podatke jemljem iz OECD, leta 2005 je Slovenija vlagala v vzgojo in izobraževanje 6,2 odstotka bruto domačega proizvoda, potem je pa leta 2012, 2012 sledil strm padec na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda in od takrat se nismo pobrali sistematično, še vedno se vrtimo tam. Zadnji podatek OECD iz leta 2021, kasnejšega nimamo, je 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda. In podobno pada tudi delež v proračunu, ki je namenjen za vzgojo in izobraževanje. Tako, da je ta, ta, to sistemsko vsakoletno povečevanje sredstev za investicije in razvoj in kot veste, prav za ta dva elementa vedno zmanjka denarja, seveda lahko premik. Sicer mislimo, da je to premalo in prepočasi, pa vendar ne bomo skrivali, da smo zadovoljni, da je potem, ko je SVIZ naslovil poziv k temu, da gre to v zakon in je prišlo potem tudi do, smo to predstavili tudi predsedniku Vlade, da je prišlo do tega premika In si lastimo tudi del zaslug, da je to zdaj noter zapisano.

Zdaj, če želimo, da bi vzgoja in izobraževanje ostala na tej ravni, potem bo treba tu v naslednjih letih narediti še kakšen korak v to smer, sicer pa gre za pomembno, pomembno spremembo.

Pozdravljamo tudi vse tiste elemente zakona, ki se vežejo na plačni sistem, zlasti na dopolnilno delo, ki je omogočeno. Veste, da imamo strahotne težave s kadri. Sicer mislimo, menimo, da to ni ustrezno, torej, dolgoročno ni rešitev, da bi dodatno obremenjevali učitelje in učiteljice s temi urami, ki bodo tukaj na razpolago, pa vendar v tem trenutku je to edina rešitev, če želimo ustrezno imeti, da je otrokom, dijakom, mladostnikom zagotovljena ustrezna, ustrezna raven in kakovost izobraževalnih programov. Prav tako podpiramo tisto točko zakona, ki na nek način zdaj sicer malček bolj skrito, ne tako dramatično, preprečuje združevanje vrtcev. Ne skrivamo, kot veste, je Sviz za neko učinkovito akcijo preprečil združitev ljubljanskih vrtcev pred dobrim letom in pol zbral več kot 70 odstotkov podpisov vseh zaposlenih v ljubljanskih vrtcev proti tej združitvi. in ta določba v 7. členu seveda zdaj onemogoča tako združevanje. Bili bi bolj veseli, če bi bila tudi spodnja in zgornja omejitev, ker nekateri vrtci so preveliki, po drugi strani pa občine prerade vrtce pridružujejo k osnovnim šolam, kar povečuje tveganje, mi rečemo, pošolanja vrtcev, da se orodja, miselnost, ki je sicer značilna za osnovne šole, potem prenaša v vrtce ker so ravnatelji, pa ravnatelji osnovnih šol. In nehote izgubljamo tisto specifičnost, ki je potrebna za to raven vzgoje in izobraževanja.

Kar se tiče soglasja, smo bili zelo ambivalentni, mi smo sicer v tistem dopisu nasprotovali soglasju ministra, zlasti v točki, ko prihaja do razrešitve do razrešitve ravnatelja na podlagi presoje sveta zavoda, ki je ocenil, da pač je ravnanje ravnatelja lahko škodljivo. Tam je seveda možno, da pride tudi do političnih opredelitev, recimo politično ravnatelj, ki je blizu ministru, bi lahko minister ne dal soglasja k taki razrešitvi zato, smo pa zadovoljni, da se je upoštevalo naša opozorila, da je zdaj soglasje ministra po drugi strani zadovoljni, izrazito jasno opredeljeno v nekaj točkah, mimo katerih minister ne more ne dati soglasja. Namreč, ima natančno določene zakonske elemente, kdaj ne more dati soglasja, zato je napačno rečeno, da minister daje soglasja.

V zakonu je pravzaprav, so navedeni elementi kdaj minister ne sme dati soglasja in so te decidirano opredeljene, to je v tej situaciji, ki ni idealna pozitivna stran tega.

In na koncu bi želeli opozoriti, da absolutno nasprotujemo temu, da se je svetu zavodov vzela pristojnost, da ostane pritožbeni organ za zaposlene tudi takrat, kadar gre za delovno-pravna vprašanja. Tu se nam zdi, da gre nedvomno za poseg v pridobljene pravice in ne sprejemamo tega argumenta ministrstva, da so, da pač nismo, da sveti zavodov niso kvalificirani za tako presojo. Namreč, enake postopke poznamo na področju kulture in v državni upravi. In seveda ne pozabiti, da je ključna, koncept našega javnega šolstva temelji na tem, da je participativno, da lahko vsi deležniki povedo svoje poglede, stališča, ki se v svetih zavodih potem usklajujejo oziroma se najdejo najboljše rešitve, ali gre za starše ali gre za zaposlene ali za ustanovitelje in še nekaj posebej podčrtujem. Da so vsi ti predstavniki izvoljeni tako kot ste poslanci, ki tudi niste strokovnjaki in poslanke za posamezna področja, ampak je mandat, ki ga imate, seveda vas kvalificira zato, da o teh stvareh presojate, zato je ta argument, ni prepričljiv in zato smo mi tudi odbor naslovili prošnjo, da poslanke in poslanci sprejmete naš amandma, ki bi vrnil to sedanjo ureditev tako kot je, ki je navsezadnje več kot 20 let ne povzroča nobenih težav. Tukaj se bojimo, da je šlo bolj za kaprico ene skupine ravnateljev, ki je imela s tem nekaj težav v preteklosti, kot pa za neko resno argumentacijo.

In še enkrat prošnja, da to poslanke in poslanci resno premislite o tem našem amandmaju. Hvala lepa.