Spoštovani kolegice in kolegi, dober dan!

Pričenjam 29. nujno sejo Mandatno-volilne komisije. Vse vas prav lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da imamo nekaj pooblastil in nekaj opravičil, seje se opravičuje kolega Matej Tašner Vatovec, potem pa pooblastila; kolega Franci Kepa nadomešča Jelko Godec, Zoran Mojškerc nadomešča Anjo Bah Žibert, magistrica Tamara Kozlovič pa nadomešča magistrico Natašo Avšič Bogovič. To je to.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka: Predlogi za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniška mesta okrožnih sodnikov na Okrožnem sodišču v Mariboru, 2. točka: Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na delovnem sodišču v Kopru, 3. točka: Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Mariboru. Potem pa sem 13. maja in 14. maja predlagala še razširitev seje z naslednjimi točkami dnevnega reda: 4. točka Predloga za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniški mesti okrajnih sodnic na Okrajnem sodišču v Kopru, 5. točka: Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču na Ptuju in 6. točka: Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Kopru.

Ali bi mogoče želel kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče o predlogih za razširitev dnevnega reda? (Ne.) Ugotavljam, da ne, torej glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 4. točko.

Samo še trenutek, še eno pooblastilo, poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanko Andrejo Kert.

Torej glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 4. točko.

Glasujemo. Za je glasovalo 12 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo še o novi 5. točki.

Glasujemo. Za je glasovalo 13 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo še o predlagani razširitvi z novo, 6. točko.

Glasujemo. Za je glasovalo 14 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste kot običajno prejeli v varovani predal sistem Udis, ker vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja, vas prosim, da me na to predhodno opozorite, da bomo skladno s 101. členom poslovnika sejo zaprli za javnost.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOGI ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKA MESTA OKROŽNIH SODNIKOV NA OKROŽNEM SODIŠČU V MARIBORU, ki jih je Državnemu zboru predložil Sodni svet.

Na današnjo sejo sem povabila predsednico Sodnega sveta doktorico Urško Kežmah, seje pa se udeležuje podpredsednik Sodnega sveta magister Matej Čujovič, ki ga prav lepo pozdravljam.

Torej, obrazložene predloge Sodnega sveta k tej in k vsem naslednjim točkam dnevnega reda ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal sistem Udis. Sodni svet pa Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniška mesta okrožnih sodnikov na Okrožnem sodišču v Mariboru izvoli Vanjo Jelen Polanc, magistrico Majo Gabrijelčič, Mitjo Kozarja, doktorico Ireno Merc, Igorja Suriča in magistrico Mirjam Pinter Kauran.

Podpredsednika Sodnega sveta, magistra Čujoviča, prosim za uvodno obrazložitev, izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, gospe in gospodje, poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni v imenu Sodnega sveta!

Predsednica se opravičuje. Smo imeli sejo v četrtek, včeraj in v torek. Glede na to, da je ta funkcija za vse nas častna, da vsi hodimo v službo, verjemite, da ni enostavno, zato se te seje danes udeležujem jaz.

Zdaj v zvezi s 1. točko najprej eno uvodno pojasnilo. Ker se mi zdi pomembno. 1, in 3. točka se namreč povezujeta, gre namreč v obeh primerih za mesta okrožnih sodnikov na okrožnem sodišču v Mariboru, skupaj za 9 sodniških mest. Bom pojasnil, zakaj je to pomembno. Ko smo mi ugotovili, da imamo dva razpisa, smo primerjali kandidate in ugotovili, da se je v enem primeru prijavilo 51, v drugem pa 46 kandidatov in kandidatk. Večina, ne pa vsi, so se prijavili po dvakrat, torej na oba razpisa. Potem smo opravili sejo, na kateri smo se odločili, koga povabiti na ustni razgovor, in če je skupaj vseh mest 9, smo se odločili, da jih povabimo več kot dvakrat toliko, in sicer smo se odločili, da povabimo kar 21 kandidatov. Potem smo ugotovili, da je 21 tako velika številka, da presega število članov Sodnega sveta, vključno s sekretarjem, zato smo to sejo opravili v Mariboru, smo se odpeljali tja, in smo imeli sejo tam in smo najprej opravili razgovor s predsednikom višjega sodišča Brankom Rajzmanom, s katerim smo se pogovorili o stanju na območju Višjega sodišča v Mariboru in zlasti o kadrovskih potrebah na Okrožnem sodišču v Mariboru.

Potem smo opravili razgovor s predsednico Okrožnega sodišča doktorico Jasno Murgel, prav tako o stanju na Okrožnem sodišču v Mariboru, o kadrovskih potrebah, predvsem o tem, kje bodo ti sodniki razporejeni, torej na katerih področjih bodo sodili, ker je to pomembno, da potem v ustrezni smeri opravljamo razgovor. Predsednica je bila prisotna pri vseh razgovorih in je na koncu, ko so bili opravljeni vsi razgovori, vseh 21 oziroma 20, kjer je ena kandidatka med, torej med to samo sejo se je opravičila, da je na razgovor ne bo, tudi dopolnila svoje pisno mnenje, ki ga je podala prej.

In zdaj k 1. točki, k izboru teh šest sodnikov. Zdaj, verjetno ste opazili, da nihče izmed izbranih kandidatov še ni sodnik, kar je morda nenavadno, glede na to, da je okrožno sodišče nekako, čeprav gre za sodišče prve stopnje, nad okrajnim sodiščem, vsaj v ljudskem razumevanju je to tako. To je enostavno zato, ker je razpis, ki ga imamo danes pod točko tri, bil objavljen en teden pred tem za šest mest in smo ga tudi mi tako obravnavali. Na tem razpisu smo seveda imeli okrajne sodnike in smo tudi dva izmed njih izbrali, ampak na tem razpisu za tri mesta. Zato imamo tam danes samo enega kandidata, ki ga predlagamo v izvolitev na teh, na tem razpisu za šest mest pa imamo torej samo kolege, ki do zdaj še niso, ki do zdaj še niso opravljali sodniške funkcije.

In zdaj, če grem k posameznim, k posameznim predlogom. Predlagamo, da v sodniško funkcijo na Okrožnem sodišču v Mariboru izvolite Vanjo Jelen Polanc. Jaz bom zdaj pri predstavitvi, glede na to, da ste prejeli pisno gradivo, precej sumaren. Kolegica je rojena leta 1978, pravniški državni izpit je opravila že leta 2009, delala je kot odvetniška kandidatka in odvetnica, od leta 2013 vodi svojo odvetniško pisarno, kjer nudi celovite odvetniške storitve na področju civilnega in delovnega prava. Ima torej več kot 15 let izkušenj, po opravljenem pravniškem državnem izpitu, več kot 10 let dela kot samostojna odvetnica, v tem času je pridobila široko strokovno znanje na področju civilnega in gospodarskega prava, to je na področju, za katerega bo razporejena, da bo opravljala sodniško funkcijo. In Sodni svet se je prepričal tudi na razgovoru s kandidatko, da ima pač kandidatka zelo visok nivo pravnega znanja, zato jo predlagamo izvolitev.

Potem imamo magistrico Mirjam Pintar Kauran. Kolegica je rojena leta 1978, diplomsko delo je zagovarjala z odliko, vpisala je podiplomski študij evropskega prava Donavski univerzi v Kremsu v Avstriji, kjer je že leta 2004 magistrirala. Od leta 2006 je že zaposlena na sodišču kot strokovna sodelavka, najprej na prvi stopnji, potem pa na Višjem sodišču v Mariboru, na oddelku za civilno sodstvo. Ima 18 let izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu, ki jih pridobiva v pravosodju. Ukvarja se s poglobljenim reševanjem in študijem najzahtevnejših zadev. Tudi s prepričljivim osebnim nastopom je pokazala, da je sposobna spoprijeti z najtežjimi pravnimi vprašanji in jih tudi reševati. Zato tudi njo, ker je zelo dobra kandidatka, predlagamo izvolitev.

Potem je kandidat Igor Surič. Leta 2012 je opravil pravniški državni izpit, bil je premeščen na delovno mesto višjega pravosodnega svetovalca in je do leta 2016 to opravljal na izvršilnem oddelku. Nato je bil nekaj časa v Slovenski Bistrici, od leta 2018 pa delo opravlja ponovno na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru. Pretežni del njegovega dela zavzema reševanje najzahtevnejših zadev s področja nepremičnin, odločb delovnih sodišč, neposredno izvršljivih notarskih zapisov in tako naprej. Njegovo delo je ves čas ocenjeno z odliko, ima torej nekaj več kot 14 let delovnih izkušenj na področju, na katerem bo prevzel sodniške funkcije, zato menimo, da je odličen kandidat.

Naslednja v vrsti je doktorica Irena Merc. Rojena je leta 1982, pravniški državni izpit je opravila leta 2010. Najprej je bila sedem let razporejena na izvršilni oddelek, potem pa nekaj manj kot pet let delo opravlja na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru. Od leta 2002 delo opravlja na pravdnem oddelku istega sodišča. Leta 2021 je pridobila naziv doktorica znanosti pravnih ved, pri čemer je doktorski študij utrdil kandidatkino samoiniciativnost pri individualnem raziskovalnem delu in sposobnosti izvajanja zapletenih raziskovalnih operacij. Kolegica se je preizkusila tudi kot predavateljica na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Ima odlično pravno znanje z različnih področij civilnega prava in pri osebnem razgovoru s člani sodnega sveta je z lahkoto krmarila med izkušnjami, pravili pravnega postopka in zamišljanjem procesnih situacij. Gre za odlično kandidatko.

Potem je tu Mitja Kozar. Kolega je pravniški državni izpit opravil leta 2006, zaposlil se je na Okrožnem sodišču v Mariboru, do leta 2012 je opravljal delo na pravdnem oddelku in na oddelku za družinsko sodstvo, kratek čas na oddelku za kazensko in mladoletniško sodstvo. Strokovno se izpopolnjuje od leta 2012 na oddelku za gospodarsko sodstvo. Ker ima odlično znanje angleškega in nemškega jezika, se kot predstavnik sodišča v okviru Evropske komisije za učinkovitost pravosodja (CEPEJ) od leta 2008 udeležuje srečanj predstavnikov mreže pilotnih sodišč. Od leta 2022 je član delovne skupine za opravljanje časa v sodstvu. Ima dolgoletne izkušnje na področju gospodarskega prava in veliko predanost delu. Kandidatovi odgovori na vprašanja v zvezi z ZPSVIKOB-1, to je namreč zakon, ki ga je Državni zbor sprejel in v katerega izključno pristojnost je podelil Okrožnemu sodišču v Mariboru. Vseh teh šest sodnikov bo razporejeno na to področje. Zato smo bili tudi pri razgovoru s temi, z vsemi kandidati pravzaprav, zelo, zelo pozorni na poznavanje tega zakona in na preverjanje ali ga razumejo in ali bodo sposobni v praksi ta zakon tudi izvajati. In za teh šest kandidatov menimo, da je to tako. Skratka, kolega Mitja Kozar ima več kot 18 let strokovnih izkušenj na področju sojenja v krožnih pravnih in gospodarskih zadevah, zato menimo, da je eden od najprimernejših kandidatov.

In nazadnje magistrica Maja Gabrijelčič, rojena je leta 1978, pravniški državni izpit je opravila leta 2011, leta 2016 je zaključila magistrski študij. Je strokovna sodelavka na Okrožnem sodišču v Mariboru, kjer opravlja delo na oddelku za gospodarsko sodstvo in oddelku za reševanje zadev, po tem zakonu, ki sem ga pravkar omenil, Kandidatka je sodelovala tudi v skupini za zagotovitev pogojev za sojenje na podlagi tega zakona. Več kot 13 let opravlja delo strokovne sodelavke. Argumentirano se je opredelila do vsega, tudi glede vloge Banke Slovenije v postopkih o ZPSVIKOB-1 in je ena od najprimernejših kandidatov, zato tudi njo predlagamo Državnemu zboru v izvolitev.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Janez Cigler Kralj, izvolite.

Hvala lepa predsednica.

Dobro jutro vsem, kolegice in kolegi, spoštovani gostje!

Jaz bom samo probal ne predolgo generalno razpravljati, ne konkretno na nobenega od naštetih kandidatov oziroma kandidatk. Samo osredotočil se bom na, kako bi temu rekel, eno nerodno zadevo, ki smo jo izpostavili na 34. seji komisije, mislim, da se boste vsi spomnili; šlo je za postopek imenovanja sodnika na Okrajnem sodišču v Novem mestu. Mi smo izpostavili tam diskrepanco med informacijami iz Okrajnega sodišča v Novem mestu in mnenja vodstva tega sodišča in med poročilom o izbirnem postopku, ki ga je predložil in predstavil tule predstavnik oziroma predstavnica Sodnega sveta, takrat o tem sodniku.

No, rad bi vas obvestil, da se je izkazalo, da smo v izpostavljenih razpravah, ki jih je tule na komisiji in na Državnem zboru vodila v našem imenu oziroma izvajala v našem imenu doktorica Čadonič Špelič, da smo imeli prav. Očitno smo imeli prav. Prvič, izpostavili smo diskrepanco med tem, kar je bilo nam poročano in sporočeno in tem, kar je bila potem odločitev Sodnega sveta, torej še potem v predložitvi podatkov zaradi vprašanja kolegice doktorice Čadonič Špelič na 34. redni seji komisije, se je izkazalo, čeprav je bilo v osnovnem poročilu o izbirnem postopku napisano, da se je za oceno primernosti kandidatov zlasti upoštevalo dokončno mnenje predsednice Okrožnega sodišča v Novem mestu. Se ni, kajne, se je potem kasneje izpostavilo v odgovoru na predložitvi podatkov na vprašanje. Na 34. redni seji se je izkazalo, da ni bilo to mnenje, bi rekel, zlasti upoštevano. Tule že piše malo več, piše, čeprav ni bilo, ni bilo, ni. Torej, čeprav Sodni svet ni sledil mnenju predsednice Okrajnega sodišča, ga je pa upošteval.

Zdaj, kako upoštevaš eno mnenje, če mu ne slediš, mi ni čisto jasno. Sem par, par kolegov vprašal ali je to možno? In ni, kakorkoli. To je eno. To je to. Odpira vprašanje zaupanja oziroma nezaupanja v to, kar nam Sodni svet prinese sem na MVK in Državnemu zboru v odločanje. To je eno, en vidik. Drugi vidik pa je, da se je po tem celotnem postopku zgodila korespondenca do spoštovane moje kolegice, ki se pač ne bi, mislim, da ni normalno, no, da se to zgodi. Moja kolegica je bila izpostavljena pritiskom, bomo rekli, ene sorodnice tega kandidata, ki je bil takrat potem potrjen, mi smo glasovali proti, tam za okrajnega sodnika v Novem mestu, in še, tudi, tudi njegova osebna korespondenca se je zgodila do naše poslanke. Izkazalo se je, da je bilo pravzaprav utemeljeno, naš argument, naša argumentacija, da je treba slediti mnenju predsednice Okrajnega sodišča v Novem mestu. Žal mu večina ni sledila in ste potrdili tistega kandidata, kateremu ona ni dala najboljše ocene, ona je dala drugi kandidatki. In izkazalo se je, da je to, kar je kolegica Čadonič Špelič izpostavila, res in so se naši strahovi, naša pričakovanja potrdila. Samo generalno to izpostavim za to, da vemo kje se gibljemo in tudi, da pač se zavedamo tudi, da nam Sodni svet lahko napiše, da upošteva neka mnenja, ampak, ne vem, to upoštevanje je drugačno, kot si ga mi predstavljamo.

Samo toliko, hvala predsednica.

Hvala lepa.

Želite odgovoriti? (Da.)

Izvolite.

Hvala lepa, hvala lepa za vprašanje in tudi za komentar.

Bom pojasnil, seveda ne morem na konkreten primer, glede na to, da ste o njem tudi že odločili in da je kolega včeraj prisegel kot sodnik. Zdaj, Sodni svet mnenja upošteva, ni pa na mnenja vezan. Imate prav. Kako jih upoštevamo? Torej, če imamo mi recimo 51 kandidatov, pa predsednica predlaga devet kandidatov, s katerimi naj opravimo razgovor. Mi vedno vseh teh devet kandidatov, ki jih predsednica recimo predlaga ali predsednik povabimo na razgovor, v tem delu ji popolnoma zaupamo. Ne pomeni pa to, da mi ne smemo ostalih kandidatov povabiti oziroma da smo mi zavezani k temu, da tiste kandidate, ki jih predsednica ali predsednik oceni kot najbolj ustrezne, tudi izberemo. Tako, da mi mnenje upoštevamo tako, da vse tiste kandidate, ki jih predsednica ali predsednik predlagata kot najprimernejše, povabimo na razgovor in to preverimo, hkrati pa, če na podlagi pisne dokumentacije in to se zgodi nemalokrat ugotovimo, da bi še kdo bil zanimiv, in se nam zdi, da izpolnjuje pogoje kot najboljši, povabimo še njih in se potem na podlagi ustnega razgovora, upoštevajoč tudi druga mnenja, ki so v spisu, ker ni vedno samo predsednik sodišča tisti, ki podaja mnenje, potem upoštevamo in se potem odločimo.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Janez Cigler Kralj, izvolite.

Hvala predsednica.

Hvala za to razlago, samo da ne bo pomote in za zapisnik, jaz nisem polemiziral, niti poslanci NSi ne želimo polemizirati s tem, ali imate vi diskrecijsko pravico se o tem odločati, da ne bo pomote, ampak nas je zmotilo to, da je bilo napisano, da pač je bilo upoštevano mnenje. Izkazalo se je, da je, da je vsaj predstava o tem, kako se nekaj upošteva, različna, no. In drugo, vsebinsko, je pa to, da smo očitno s svojimi strahovi in tem imeli prav, ker so se zgodile, bi rekel, korespondence s pritiskom na našo poslanko zaradi njenega odločanja v Državnem zboru in to je nesprejemljivo.

Hvala lepa.

Želi še kdo? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Torej prehajamo na predloge sklepov.

Prvi sklep: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Mariboru izvoli Vanja Jelen Polanc.

Glasujemo. Za je glasovalo 10 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Drugi predlog: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Mariboru izvoli magistrica Maja Gabrijelčič.

Glasujemo. Za je glasovalo 10 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Tretji predlog: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Mariboru izvoli Mitja Kozar.

Glasujemo. Za je glasovalo 10 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Četrti predlog: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Mariboru izvoli doktorica Irena Merc.

Glasujemo. Za je glasovalo 10 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet. In peti predlog: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Mariboru izvoli Igor Surič.

Glasujemo. Za je glasovalo 10 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Šesti sklep: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme sklep, s katerim se v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Mariboru izvoli magistrica Mirjam Pintar Kauran.

Glasujemo. Za je glasovalo 10 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO OKROŽNE SODNICE NA DELOVNEM SODIŠČU V KOPRU, ki ga je Državnemu zboru predložil Sodni svet.

Sodni svet Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Delovnem sodišču v Kopru izvoli Tatjano Kofjač.

Izvolite, magister Čujovič.

Hvala lepa.

Torej, Vrhovno sodišče Republike Slovenije je objavilo javni razpis za eno sodniško mesto okrožnega sodnika na Delovnem sodišču v Kopru in to zato, zaradi upokojitve ene od treh sodnic, na sedežu sodišča v Kopru.

Na razpis so se prijavile tri kandidatke, na seji smo zadevo obravnavali in sklenili, da na ustni razgovor povabimo dve od teh treh. Na tem razgovoru je bila prisotna tudi začasna predsednica delovnega sodišča v Kopru. Tatjana Kofjač, rojena leta 1984, je pravniški državni izpit opravila s povprečno oceno 9,1 in se potem zaposlila leta 2011 kot odvetniška kandidatka v odvetniški družbi Gabrič v Sežani. Leta 2013 je zamenjala poklic in se zaposlila kot višja pravosodna svetovalka na Delovnem sodišču v Kopru, kjer strokovno funkcijo opravlja še danes. V povprečju pripravi do 40 osnutkov vsebinskih odločb na leto, tudi v najzahtevnejših zadevah, in vsaj 60 procesnih sklepov. Kandidatka ima več kot 13 let delovnih izkušenj na pravniških delih, po opravljenem državnem izpitu in 12 let strokovnih izkušenj prav na področju odločanja za katero predlagamo, da se jo imenuje v sodniško funkcijo. Na strokovna vprašanja članov Sodnega sveta je odgovarjala suvereno kot poznavalka delovnega prava, kar je podprla z izkušnjami pri sodnem odločanju. Je odlična kandidatka in vam jo predlagamo v izvolitev.

Hvala.