Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 104. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika. Obvestili odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 104. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v torek, 16. maja s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določimo dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

In ker prehajamo na odločanje o dnevnem redu, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.

In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. 68 poslank in poslancev je navzočih, za jih je glasovalo 50, proti pa 5.

(Za je glasovalo 50.) (Proti 5.)

In ugotavljam, da je dnevni red 104. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZIRANJU IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavniku Vlade, doktorju Vinku Logaju, ministru za vzgojo in izobraževanje.

Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, spoštovani poslanke in poslanci!

S predlogom novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se urejajo področja, ki zagotavljajo razvoj in višjo kakovost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Osrednja sprememba predloga sprememb in dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je v členu o določitvi obsega sredstev za razvoj in investicije na področju vzgoje in izobraževanja, ki so vezana na delež bruto domačega proizvoda in sicer v višini 0,5 odstotka. Gre za obseg sredstev, ki bodo namenjena za financiranje razvojnih nalog, projektov in programov ter investicij v izobraževalno infrastrukturo. Sredstva se bodo od 1. januarja 2027 vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke, v skladu s proračunskimi možnostmi, dokler se ne doseže ciljna vrednost v bruto domačem proizvodu, to je 0,5 odstotka.

Poleg osrednje spremembe predloga zakona, predlog zakona naslavlja tudi druge pomembne vidike financiranja sistema vzgoje in izobraževanja. Izpostaviti velja določbo, ki šolam za izvajanje prilagojenih in posebnih programov vzgoje in izobraževanja za otroke s posebnimi potrebami in glasbenim šolam omogoča, da v njihovo stvarno premoženje ne vlaga zgolj občina ustanoviteljica, pač pa tudi sosednje občine. Pri tovrstnih vzgojno izobraževalnih zavodih namreč v praksi velja, da zaradi manjšega števila učencev predstavljajo regijske zavode, torej zavode s programi, ki jih obiskujejo otroci in učenci več različnih občin. Zakon med drugim uvaja tudi spremembe, ki omogočajo dopolnilno delo pri istem delodajalcu, in sicer največ za petino delovnega časa za določen čas enega leta za že zaposlenega delavca. Gre za nov ukrep, ki bo deloma pripomogel k reševanju kadrovske stiske.

V predlogu zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se urejajo tudi mnogi organizacijski vidiki, posodablja se sistem imenovanja ravnateljev. Doslej je veljalo, da svet zavoda pred imenovanjem pridobi mnenje ministra in šele nato glasuje za izbranega kandidata. Postopek se po predlogu novele spreminja v enofaznega, minister pa bo odslej podal soglasje o imenovanju po končanem postopku glasovanja, razlogi za izbor kandidata pa morajo biti natančno obrazloženi. Soglasje minister lahko zavrne zgolj v izjemnih primerih, ko gre za nepravilno ali nezakonito izpeljan postopek, neizpolnjevanje formalnih pogojev kandidata za ravnatelja, nepravilnosti v postopku imenovanja, obstoj določenih razrešitvenih razlogov za ravnatelja. Poleg imenovanja so natančno opredeljeni tudi razlogi za razrešitev, ki doslej v zakonu niso bili opredeljeni. Ministru za vzgojo in izobraževanje se poleg tega daje možnost, da v izjemnih primerih tudi sam razreši ravnatelja. Gre za tiste primere, ko svet zavoda ravnatelja ne razreši in gre za ugotavljanje hude kršitve zakona, ugotovitve Računskega sodišča o kršitvah dobrega poslovanja, neizvrševanja dokončnih upravnih ali sodnih odločb ali storitev kaznivega dejanja. Z vloženim amandmajem se rešuje tudi morebitna neodzivnost ministra v postopku imenovanja in razrešitve ravnatelja. Če minister ne izda oziroma zavrne soglasje v 30 dneh od dneva, ko je bil zaprošen, se šteje, da je soglasje dano. Tako se zmanjšuje možnost političnega vpliva ministra v postopku imenovanja in razrešitve ravnatelja.

Predlog novele zakona poleg naštetega umešča tudi slovenski, madžarski in italijanski znakovni jezik. Kot novo možnost pridobitve ustrezne pedagoške, pedagoško-andragoške oziroma specialno pedagoške izobrazbe, predlog zakona ureja tudi mikro dokazila kot krajša izobraževanja in usposabljanja v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo in so namenjena pridobitvi specifičnih znanj, spretnosti oziroma kompetenc pedagoškega, pedagoško-andragoškega oziroma specialno pedagoškega izobraževanja. Verjamem, da je predlagana novela Zakona o organizaciji in financiranju, ki je nastala na ministrstvu v sodelovanju s širšo javnostjo dobra podlaga za razvoj in dvig kakovosti vzgoje in izobraževanja, zato predlagam, da jo podprete. Hvala lepa.

Hvala lepa. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost in mladino in za predstavitev poročila dajem besedo predsednici odbora, doktorici Mirjam Bon Klanjšček, izvolite.

Hvala lepa za besedo, vsi lepo pozdravljeni. Spoštovani!

Odbor za izobraževanje, znanost in mladino je na 36. nujni seji obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. K predlogu zakona so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine SDS, na seji pa so bili predloženi tudi predlogi za amandmaje odbora poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Minister za vzgojo in izobraževanje je kot predstavnik predlagatelja uvodoma predstavil temeljne cilje in ključne rešitve zakona. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je predstavila bistvene poudarke iz pisnega mnenja in na seji izpostavila sporno spremembo postopka imenovanja in razrešitve ravnateljev, kjer se institut mnenja ministra nadomešča s soglasjem ministra kot konstitutivnim pogojem. Odbor je prejel mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, ki predlog zakona podpira, posebej z vidika financiranja razvojnih projektov. Ob tem pa so bila mnenja o uvedbi soglasja ministra pri imenovanju ravnateljev deljena, in da je bilo izraženih tudi več pripomb, in sicer od pomanjkljivosti pri oblikovanju šolskih okolišev, ki vplivajo na občinske stroške, do nezadostne podpore nadarjenim učencem. Predstavniki strokovne in interesne javnosti so predvsem podprli določitev deleža bruto domačega proizvoda za stabilno financiranje vzgoje in izobraževanja. Predstavnica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je kot pomembno označila tudi spremembe glede izobraževalnih programov in sistemske ureditve kakovosti. Predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je poudaril možnost dopolnilnega dela pri istem delodajalcu, čeprav je izrazil skrb, da to ne bo dolgoročna rešitev za kadrovske težave. Povedal je še, da Sviz ne podpira spremembe, ki odvzema pristojnost svetu zavoda kot pritožbenemu organu pri delovno pravnih vprašanjih zaposlenih. Predstavnica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je izrazila pomisleke glede laičnosti sveta zavoda in predlagala izboljšave, ki bi zagotovile več strokovnosti pri vodenju šol. Predstavnica Skupnosti vrtcev Slovenije pa je poudarila zadržke glede omejitve združevanja vrtcev, saj po njihovem mnenju to ne bo odpravilo problema velikih in nepreglednih institucij. Predstavnica Sindikata direktorjev in ravnateljev je podprla odvzem pristojnosti sveta zavoda, da odloča kot drugostopenjski organ v delovno pravnih razmerjih iz razloga, ker člani svetov zavodov praviloma nimajo ustreznih pravnih znanj. Kot pozitivno rešitev je označila uvedbo soglasja ministra pri razrešitvi ravnatelja. Predstavnik Skupnosti občin Slovenije pa je predlagal prenos financiranja določenih investicij, programov in dodatkov na državni proračun ter prevzem odgovornosti Zavoda za šolstvo za spremljanje stanja predšolske vzgoje v posameznih regijah. V razpravi so članice in člani odbora iz opozicijskih poslanskih skupin izrazili podporo dvigu deleža financiranja vzgoje in izobraževanja in predlagali, da se ta povečana sredstva zagotavljajo takoj in ne šele v letu 2027. Kot pozitivno spremembo so ocenili tudi financiranje prevoza otrok s posebnimi potrebami in spremljanje zaposljivosti dijakov ter udeležencev izobraževanja odraslih. Največ kritik pa so izrazili glede spremembe postopka imenovanja ravnatelja. Opozarjali so tudi na preohlapno določitev meril za zunanjo evalvacijo, kar po njihovem zmanjšuje avtonomijo šol. Članice iz vrst koalicijskih poslanskih skupin so izrazile podporo predlaganim rešitvam in poudarile pomen stabilnega financiranja, ki bo vodilo v izboljšanje pogojev dela za učitelje in strokovne delavce ter omogočilo večjo podporo nadarjenim otrokom in otrokom s posebnimi potrebami. Podprle pa so tudi predlog sprememb postopka imenovanja ravnatelja. Predstavnik predlagatelja je v odzivu na razpravo poudaril, da sveti zavodov ohranjajo vse pristojnosti imenovanja ravnateljev. Minister pa bo soglasje podal na podlagi objektivnih kriterijev, kar onemogoča politični vpliv. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe se je ob koncu opredelila do predlogov za amandmaje odbora in ocenila, da odpravljajo večino nomotehničnih pomanjkljivosti iz prvotnega mnenja. Posebej je izpostavila uvedbo enotnega sodnega varstva v postopku razrešitve ravnateljev in pravico do izjave ravnateljev ob začetku postopka razrešitev na pobudo ministra. Odbor ni sprejel amandmajev Poslanske skupine SDS, sprejel pa je amandmaje odbora, ki so jih predlagali, predlagale koalicijske poslanske skupine. Sprejeti so bili na podlagi katerih je pripravljen dopolnjen predlog zakona. Hvala.

Hvala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti, Ferenc Horváth, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsednica, spoštovani gospod minister, drage kolegice in kolegi.

/ nagovor v italijanskem in madžarskem jeziku/

V Poslanski skupini Italijanske in madžarske narodne skupnosti bova podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Podporo zakonu izražava zato, ker smo se z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter predsednico Odbora za izobraževanje, znanost in mladino uspeli uskladiti glede nekaterih vprašanj, ki so za pripadnike avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti pomembna z vidika spoštovanja človekovih pravic, v prvotnem predlogu zakona pa le ta niso bila zajeta. Obravnava tega zakona je tudi pokazala, kako pomemben je dialog med deležniki, saj rešitve v vseh primerih morda niso idealne, vendar smo pri iskanju le-teh slišali in poslušali drug drugega ter na koncu sprejeli za vse strani sprejemljive rešitve. Na predlog zakona, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku predložila Vlada, se je v pisni obliki odzvala Obalna samoupravna italijanska skupnost, skupnost italijanske narodnosti. V poslanski skupini sva predloge za spremembo določenih vsebin podprla, podpora le-tem pa je bila izražena tudi na Komisiji za narodni skupnosti. V 1. členu predloga zakona je tako upoštevana posebnost dvojezičnega območja tudi na področju uporabe znakovnega jezika. Vzgojno-izobraževalno delo na območjih, kjer je uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski jezik, bo potekalo tako, da se bo pri pouku uporabljal tudi madžarski oziroma italijanski znakovni jezik. Pri spremembi zakona bo prav tako upoštevan predlog glede učenja italijanščine v šolah z italijanskim učnim jezikom, in sicer enako kot to velja za učenje slovenščine za učence in dijake priseljence. Tako bodo zagotovljena sredstva za učenje, učno podporo, tečaje in dodatne ure za dijake priseljence v dvojezičnih šolah Prekmurja in v šolah z italijanskim učnim jezikom na Obali. Zakon o financiranju organiziranju, organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja predstavlja temelj za izobraževanje pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. V poslanski skupini smo veseli in hvaležni ministru doktor Logaju ter njegovim sodelavcem, da ima posluh za pripombe obeh avtohtonih narodnih skupnosti ne le pri tem zakonu, ampak tudi pri drugih vprašanjih na področju vzgoje in izobraževanja ter mladinske politike. Seveda so vsa področja za pripadnike italijanske in madžarske avtohtone narodne skupnosti zelo pomembna, vprašanje vzgoje mladih pa je izrednega pomena. Zato je toliko bolj pomembno, da pri spremembah zakonov, pravilnikov in drugih pravnih aktov v največji možni meri iščemo rešitve, ki bodo sistem vzgoje in izobraževanja na narodnostno mešanem območju izboljšale.

Kot sem že omenil, bova v Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti predlog sprememb zakona podprla. Na posluh in podporo pri ostalih pomembnih vprašanjih, ki spadajo v okvir Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, pa računamo še naprej na gospoda ministra ter njegove sodelavce. Med drugim tako prosiva za ureditev financiranja obeh krovnih mladinskih organizacij, za sprejetje pravilnika in normativov za vrtce na narodnostno mešanem območju ter seveda za nadaljnjo obnovo poslopij, kjer se izvaja vzgojno izobraževalno delo. Kot poslanec madžarske narodne skupnosti bi tu še posebej rad opozoril za prepotrebno obnovo dvojezične osnovne šole v Lendavi, ki je naša največja ustanova, saj ta temeljite obnove vse od njene izgradnje leta 1968 še ni bila deležna. Hvala lepa za vaš posluh.

Hvala.

Naslednja je Poslanska skupina Svoboda in v njenem imenu kolegica Vera Granfol, izvolite.

Spoštovani. V Poslanski skupini Svoboda Predlog zakona o spremembah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja odločno podpiramo. Gre za premišljen, strokovno utemeljen in dolgoročno naravnan zakonodajni predlog, ki predstavlja pomemben korak pri oblikovanju sodobnega, vključujočega in kakovostnega izobraževalnega sistema. Predlog odgovarja na nekatere ključne izzive, s katerimi se sooča slovensko šolstvo. Najprej želim izpostaviti uvedbo stabilnega sistemskega financiranja razvojnih nalog in investicij v vzgojno-izobraževalno infrastrukturo, kar predstavlja izjemno pomembno in prepotrebno zakonodajno rešitev. Z določitvijo, da se za ta namen v proračunu zagotovi najmanj 0,5 odstotka BDP, se končno postavlja trdna finančna osnova za dolgoročni razvoj šolstva. To pomeni boljše pogoje za delo učiteljev in strokovnih delavcev, večjo podporo za nadarjene otroke, kar je nedvomno zelo pomembno, ter predvsem vlaganja v varno, sodobno in kakovostno šolsko okolje. Posebno pozornost zakon namenja otrokom s posebnimi potrebami. Uzakonja se možnost izobraževanja v znakovnem jeziku ali jeziku gluhoslepih, kar pomeni uresničitev ustavne pravice teh otrok do izobraževanja v njihovem naravnem jeziku. Zakon uvaja tudi sistem financiranja prevozov za otroke s posebnimi potrebami, ki bo s pomočjo centralizirane evidence omogočil bolj pregleden in enostavnejši postopek. Prav tako se omogoča tudi sofinanciranje investicij v nepremičnine, kjer se izvajajo posebni programi vzgoje in izobraževanja ter programi glasbenega šolstva. Pri tem se upošteva, da investicije v ustanove, kjer se izobražujejo otroci iz različnih območij, ne smejo biti breme izključno ene lokalne skupnosti. Gre za pomemben korak v smeri pravične porazdelitve odgovornosti in vlaganj. Pomemben del zakona je tudi nadgradnja sistema zagotavljanja kakovosti v vzgojno izobraževalnih zavodih. Šole in vrtci bodo imeli več avtonomije pri oblikovanju svojih ciljev, hkrati pa bodo evalvacije še vedno temeljile na jasno določenih državnih standardih in kazalnikih.

V Gibanju Svoboda podpiramo tudi predlagane spremembe v postopkih imenovanja in razrešitve ravnateljev. Gre za pomembne ukrepe, ki povečujejo transparentnost in zmanjšujejo možnost političnega vpliva na šolski prostor. Uvedba pisno obrazloženih mnenj vseh pristojnih organov ter jasnejša vloga ministra z uvedbo soglasja, ki je časovno omejeno in vezano na obrazložitev, bo pripomogla k večji profesionalnosti pri vodenju šol.

Spoštovani, veljavni Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je bil nedvomno zrel za prenovo. Smo priča spremembam, ki so rezultat premišljenega pristopa, širokega sodelovanja in strokovne usmerjenosti. Te spremembe niso revolucionarne, so postopne, vključujoče in gradijo na dobrih temeljih obstoječega sistema z jasnim ciljem: boljši pogoji za vse udeležence na področju vzgoje in izobraževanja in kakovostno javno šolstvo.

V Poslanski skupini Svoboda bomo predlog zakona seveda podprli. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednja je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in Alenka Helbl.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani! Minister, kolegi poslanci!

Torej, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ureja organizacijo in financiranje vzgojno izobraževalnih ustanov. Tokratni predlog prinaša nekaj dobrih in tudi nekaj slabih rešitev, ki zagotovo ne bodo pomenile hitrejšega in kvalitetnejšega izvajanja vzgoje in izobraževanja, kar potrjujejo tudi razprava, mnenje Zakonodajno-pravne službe, čakanje na vložene amandmaje koalicije in samo odločanje na Odboru za vzgojo in izobraževanje.

Pa pojdimo k pozitivnim rešitvam. Naj jih nekaj naštejem: vpis določila o možnosti izvajanja vzgojnoizobraževalnega dela v slovenskem znakovnem jeziku oziroma jeziku gluhoslepih za otroke in mladostnike, dvig deleža za financiranje razvoja investicij v vzgoji in izobraževanju na 0,5 odstotka BDP, žal šele s 1. 1. 2027. V Poslanski skupini SDS smo sicer predlagali že datum 1. 1. 2026, a seveda na odboru naš amandma ni bil sprejet. Postavlja pa se tudi vprašanje, kako bo v nadaljevanju glede na napovedi padca BDP za Slovenijo.

Potem naslednja rešitev je zagotavljanje financiranja prevoza otrok s posebnimi potrebami iz državnega proračuna, novo delovno mesto za vodjo medpodjetniškega izobraževalnega centra, karierno napredovanje za strokovne sodelavce s peto in šesto stopnjo izobrazbe, spremljanje zaposljivosti dijakov in udeležencev v izobraževanju odraslih… Toda, besedilo predloga zakona prinaša pod krinko besedičenja o tako imenovani depolitizaciji šolstva, o preglednejšem in učinkovitejšem sistemu ravno nasprotno. Nadzor in zmanjšanje avtonomije šol in posredno lokalnih skupnosti kot ustanoviteljev javnih vrtcev in osnovnih šol. V načelih predloga zakona je predlagatelj zapisal, da kakovostni pedagoški proces izvajajo samo avtonomni vrtci in strokovni delavci, a na papir, vemo vsi, lahko zapišemo karkoli. V mislih imamo predvsem znameniti 14. člen, ki pravi, da ravnatelja imenuje svet javnega vrtca oziroma šole s soglasjem ministra. Ta nov način imenovanja ravnatelja, ki se v obrazložitvi člena, pa tudi na sami seji smo to slišali, predstavlja kot enostavnejši, učinkovitejši pa vendar v to obstaja upravičen dvom. Poraja se vprašanje, o čem bo torej omogočena večja transparentnost in ne bo prihajalo do korupcijskih tveganj? Očitano je bilo tudi, češ, vsi člani sveta nimajo strokovnih znanj, so laiki. A minister, ni politik? Kako se bo potem lahko minister strokovno odločal? Govorim o tem tudi, da s tem členom pravzaprav dajete nezaupnico vsem članom sveta, tudi tistim, ki so kot predstavniki ustanovitelja v javnih vrtcih oziroma šolah in tistim, ki skrbijo za to, da ta proces vzgoje in izobraževanja v njihovih lokalnih okoljih tudi nemoteno poteka. Navsezadnje, v 10. členu zakona so opredeljene naloge Sveta javnega vrtca oziroma šole, kjer je med drugim zapisano tudi, da sprejema najpomembnejše dokumente zavoda. Torej, te naloge lahko opravljajo člani sveta, niso pa dovolj pravno in strokovno podkovani za imenovanje ravnatelja. Očitno je ta ideja nastala v nekih krogih okoli ministra in zavoda za šolstvo, kar navsezadnje lahko združimo v eno, saj sta se sedanji minister in sedanja direktorica samo, če temu tako rečemo, malo zamenjala na svojih funkcijah. Morda bi pri imenovanju ravnatelja šole in vrtca potemtakem lahko podal soglasje tudi župan občine ustanoviteljice tega javnega zavoda, zakaj pa ne? V Poslanski skupini SDS imamo pripombe tudi k predlogu glede pripravljavcev in samega postopka sprejemanja izhodišč za pripravo izobraževalnih programov, še zlasti tudi programov zasebnih šol in pristopa do ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, ki s predlogom zmanjšuje pomen samoevalvacije in šol in posledično postaja ministrstvo oziroma šolska inšpekcija, kar bomo videli tudi v Zakonu o šolski inšpekciji, zunanji elevator. V Poslanski skupini SDS predloga zakona v skladu z našo vizijo sistema vzgoje in izobraževanja ne bomo podprli. Hvala lepa.