Vse lepo pozdravljam in začenjam 62. nujno sejo Odbora za finance!

Obveščam vas, da so zadržani se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora: gospod Franc Breznik, gospod Rado Gladek, gospod Franc Rosec, gospod Tomaž Lisec, gospa Suzana Lep Šimenko in gospod Jernej Vrtovec.

Na seji pa kot nadomestni član odbora s pooblastilom sodeluje gospod Tomaž Lah namesto Jerneja Žnidaršiča.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo tako na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O INDIVIDUALNIH NALOŽBENIH RAČUNIH, DRUGA OBRAVNAVA.

Predlagatelj zakona je Vlada, predlog zakona je uvrščen na 104. izredno sejo Državnega zbora.

K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državnega sveta, Zakonodajno-pravne službe ter Sodnega sveta ter predstavniki Sodnega sveta in predstavnik Državnega sveta so se tudi opravičili.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, dopis Sodnega sveta, pojasnila Ministrstva za finance na mnenje Zakonodajno-pravne službe ter zahtevo za sklic nujne seje. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je tekel do začetka obravnave predloga zakona in je sedaj zaključen. Amandmaje so vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnica Ministrstva za finance podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Da.)

Izvolite, državna sekretarka Nikolina Prah.

Hvala lepa.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

Danes je predmet obravnave predlog zakona o individualnih naložbenih računih. Gre za enega pomembnejših ukrepov po strategiji razvoja kapitalskega trga v Sloveniji med leti 2023 in 2030. Strategijo je vlada sprejela marca leta 2023.

Predlog zakona je nastal v sodelovanju z regulatorjem, torej Agencijo za trg vrednostnih papirjev in deležniki na trgu, torej predstavniki finančne industrije, zato verjamemo, da bo predstavljal dobro podlago za razpršitev prihrankov prebivalstva in okrepitev trga kapitala. Podatki kažejo, da imamo varčevalci v Sloveniji v primerjavi z varčevalci drugih držav Evropske unije nadpovprečno visok delež sredstev, naloženih v bančnih depozitih. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije se ta številka giblje že okrog 27 milijard evrov in precej nizek delež, naložen v finančnih instrumentih. Izrazita prevlada bančnih depozitov v primerjavi z razvitejšimi državami EU kaže na neizkoriščen potencial drugih oblik varčevanja, predvsem preko trga kapitala. Takšna struktura varčevanja omejuje razvojni potencial gospodarstva in ne omogoča možnosti za dovolj razpršeno vlaganje prihrankov prebivalstva. Zato s predlogom zakona uvajamo novo obliko trgovalnega računa, tako imenovani individualni naložbeni račun oziroma INR. Njegove glavne značilnosti so poenostavljeni postopki obračunavanja in plačevanja davčnih obveznosti, ugodnejša davčna obravnava, zadostna fleksibilnost pri upravljanju naložb in poudarek na varstvu vlagateljev. INR, ki je namenjen fizičnim osebam, ki so davčni rezidenti Republike Slovenije, bo omogočal vlaganje v zakonsko opredeljen nabor finančnih instrumentov pod posebej določenimi pogoji. INR bo lahko imetnik odprl enkrat, lahko pa ga bo v času imetništva računa prenesel na drugega ponudnika INR. V prvem letu bo lahko imetnik vložil na tak račun 20000 evrov, vsako nadaljnje leto pa največ 5000 evrov oziroma še dodatnih 5000 evrov, če jih bo vložil v finančne inštrumente družb, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji oziroma je njihov izdajatelj Republika Slovenija, tukaj govorimo o državnih obveznicah in zakladnih menicah. Skupna vsota vplačil ne sme preseči 150000 evrov. Omejitev plačil na INR je posledica dejstva, da z INR naslavljamo male vlagatelje. Pri čemer pa želimo tudi zagotoviti ravnotežje med spodbujanjem dolgoročnega nalaganja sredstev na finančnih trgih na eni strani ter priznanimi davčnimi ugodnostmi na drugi strani. Z namenom celovitega urejanja INR v enem zakonu je predvidena tudi posebna davčna obravnava, zato se spreminja in dopolnjuje določbe Zakona o dohodnini in Zakona o davčnem postopku. Takoj za spodbujanje dolgoročnega nalaganja denarnih sredstev predvidena nižja, to je 15 odstotna davčna stopnja ter popolna oprostitev plačila davka pri prvem izplačilu z INR po 15 letih, če v vmesnem obdobju ni bilo izplačil. Pri določitvi davčne stopnje smo izhajali tudi iz obstoječega sistema obdavčitev donosa iz kapitalskih naložb in obdavčitve kapitalskih dobičkov. Pomembna dodana vrednost je, da ob prodaji finančnih instrumentov oziroma prejemu donosov iz le teh znotraj INR ne pride do davčnega dogodka, ki bi zahteval plačilo davka, temveč se slednji zgodi šele ob izplačilu denarnih sredstev z INR. Pri slednjem davčni odtegljaj izvede ponudnik INR, kar pomeni dodatni korak k administrativni razbremenitvi imetnika INR. Če to povem malce preprosteje, če se bo vlagatelj odločil odpreti tovrstni račun in nanj vlagati vsako leto glede na omejitve, določena denarna sredstva. Bo ta sredstva porabil za nakupe in prodaje finančnih instrumentov, iz tega bo lahko realiziral tudi kapitalske dobičke, prejemal bo lahko donose v obliki dividend iz delnic oziroma obresti iz zakladnih menic oziroma obveznic. Vsi ti prihodki na INR se ne bodo sproti obdavčevali, ampak bo trenutek obdavčitve nastopil šele v trenutku, ko bo vlagatelj zahteval izplačilo tega donosa na svoj RTT. Če bo to storjeno pred potekom 15 let od začetka vplačevanja na INR, bo ta donos obdavčen s 15 procenti davčne stopnje, če bo pa po 15 letih opravil prvo tovrstno izplačilo, pa tak dobiček ne bo obdavčen. In potem zopet, ko bo nadaljeval z vplačili oziroma nadaljeval z izplačevanjem iz tega računa, pa bo zopet 15 let potekalo in bo plačeval tistih 15 procentni davek - se opravičujem - kar je bistveno pomembno, kar sem ponazorila. Ker v tem trenutku, ko se na navadnem trgovalnem računu trgujemo, ob vsakem prejemu dividende plačamo davek ob realizaciji kapitalskega dobička na letni ravni ravno tako. Tako da to je pomembna poenostavitev za male vlagatelje. Pomemben podatek pa je tudi ta, da bo ta napoved plačila davka opravil ponudnik INR, tako da samemu vlagatelju ne bo potrebno skrbeti še za ta del. Če nadaljujem, INR bo mogoče odpreti, torej pri ponudniku in r, ki ima dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov, na primer v Sloveniji so to banke in borznoposredniške družbe. predvsem kdo so ponudniki, bo razvidno iz registra INR. Tega bo javno objavila in redno posodabljala Agencija za trg vrednostnih papirjev, torej regulator na kapitalskem trgu. Imetniki INR bodo imeli možnost izbire med samostojnim upravljanjem sredstev ali profesionalnim upravljanjem sredstev s strani ponudnika INR v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti. Tako je način upravljanja sredstev prilagojen različnim potrebam in znanju posameznih vlagateljev. Spet, če to ponazorim, s primerom. Ko bo vlagatelj prišel k ponudniku, ki mu bo predstavil možnosti, se bo lahko vlagatelj odločil, ali bo sam dajal navodila ponudniku INR, katere delnice, obveznice, zakladne menice želi kupiti oziroma prodati, lahko pa to odločitev prepusti ponudniku. INR, Kot bom rekla, profesionalcu na tem področju in potem ponudnik INR upravlja glede na njegove naložbene preference z njegovimi vplačili na računu. Glede na to, da pa je predlog zakona usmerjen predvsem na male vlagatelje, vsebuje tudi natančne določbe glede same pogodbe o INR, razkrivanju stroškov in drugih pomembnih informacij za vlagatelje, ureja pa tudi nadzor nad ravnanji ponudnikov INR. Tako Agencija za trg vrednostnih papirjev bo tisti organ, ki bo izvajal nadzor nad ponudniki INR, FURS, torej Finančna uprava Republike Slovenije pa nad davčno obravnavo na tem računu INR omogoča razpršitev prihrankov preko vlaganja v zakonsko opredeljen nabor finančnih instrumentov. Predlog zakona določa, da bo mogoče sredstva naložiti v delnice, obveznice, zakladne menice in ETF. ETF, to so pravzaprav samo delnice investicijskih skladov, torej tiste finančne inštrumente, ki sem jih naštela in so uvrščeni na organiziran trg. e Ta organiziran trg pa bo moral biti v EU, torej v državah EU, evropskega gospodarskega prostora oziroma država članica OECD. Možna naložba bo tudi naložba v enote vzajemnih skladov, ki niso uvrščeni na organiziran trg, saj je bilo po javni obravnavi prepoznana pomembnost tudi tega segmenta našega kapitalskega trga in njegov nadaljnji razvoj tudi skozi INR račune. Vsak ponudnik bo moral javno objaviti, kateri nabor finančnih instrumentov bo pri njem mogoče pridobiti po INR. Sredstva na INR bodo morala biti ločena od drugih sredstev vlagatelja in od ponudnika INR. Glede na to, da bo mogoče INR odpreti le enkrat, predlog zakona omogoča določeno fleksibilnost v primeru, da imetnik preneha biti davčni rezident Slovenije. V tem primeru lahko zahteva mirovanje INR za največ deset let, če na INR v trenutku podaja zahtevke za mirovanje ni sredstev. V ta namen lahko finančne instrumente proda, ima pa tudi možnost, da finančne instrumente prenese na svoj osnovni trgovalni račun. Posebna ureditev je predvidena tudi v primeru dedovanja po zapustniku, ki je bil imetniki INR. Oseba, ki bo imela pravico do zapuščine v tem delu bo lahko bodisi zahtevala izplačilo denarnih sredstev na INR oziroma zahtevala prodajo finančnih inštrumentov in izplačilo kupnine. Lahko bo pa tudi prenesla finančne inštrumente na zapustnikove INR na svoj osnovni, zopet trgovalni račun. Z namenom krepitve in razvoja slovenskega kapitalskega trga, predvsem s ciljem povečanja tržne kapitalizacije in likvidnosti našega trga, je v predlogu zakona vključena določba, ki naslavlja Slovenski državni holding. Ta določa, da naj si SDH prizadeva prodati deleže družb v državni lasti z izvedbo prve prodaje delnic oziroma z uvrstitvijo delnic na borzo, seveda pod pogoji strategije upravljanja kapitalskih naložb države. Glede na to, da s predlogom zakona spodbujamo male vlagatelje k nalaganju denarnih sredstev tudi na slovenski kapitalski trg, je primerno, da temu sledi tudi SDH, ki opravlja deleže države. Na koncu naj še poudarim, da predlagani zakon predstavlja korak k razvoju slovenskega trga kapitala z naslavljanjem malih vlagateljev in nadgrajuje naše dosedanje ukrepe. To sta dvakratna dosedanja izdaja tako imenovanih ljudskih obveznic in sprejem nacionalnega programa finančnega opismenjevanja. Veseli nas, da je predlog zakona nastajal ob sodelovanju in podpori vseh relevantnih deležnikov, da je naslovil nacionalne specifike in da bo v nadaljevanju tudi zaživel v praksi, predvidoma v prvi polovici naslednjega leta, ker se predvideva devetmesečno obdobje, v katerem bi se ponudniki INR in FURS prilagodila na nov sistem.

V zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora še pojasnilo, da je Ministrstvo za finance podalo pisen odziv na tiste pripombe, ki jih z amandmaji ni bilo mogoče upoštevati. Glede na vse navedeno predlagam, da predlog zakona skupaj z vloženimi amandmaji koalicije, ki naslavljajo mnenje Zakonodajno-pravne službe, podprete. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, gospa Lenča Arko Fabjan.

Hvala za besedo.

Torej, Zakonodajno-pravna služba je, kot je ustaljeno, pripravila pisno mnenje in to pisno mnenje je bilo, kot je v uvodu povedala predstavnica predlagateljev, tudi izhodišče za pripravo amandmajev treh poslanskih skupin. Vendar pa moram povedati, da predlagani amandmaji odpravljajo le manjši del podanih pripomb, Pripombe pa tudi v celoti ne odpravljajo podane obrazložitve. Izhodišče za to je že na primer 1. člen, kjer je bilo tudi v uvodu predstavljeno, da gre za naložbene račune, za finančne instrumente in ti so bili v nadaljevanju tudi našteti. Potem pa že iz 2. člena predloga zakona izhaja, da je poleg finančnih instrumentov, da imamo na tem naložbenem računu tudi denarna sredstva. Predviden je poseben podračun, na katerega se ta denarna sredstva vplačujejo, na tem računu se vodijo In kot poudarja obrazložitev, gre za spodbujanje varčevanja, torej ne za naložbe.

Nadalje so kot sredstva na računih opredeljene tudi pravice. Še zlasti glede teh pravic ni jasno, kako se vodijo na računih, kako se na primer ta njihova vrednost odraža, kako se to posreduje za namene uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, kako se te pravice vrednotijo in kaj je z njimi na primer ob zaprtju računa ali pa ob stečaju imetnika. Opozorili smo tudi, na posamezne določbe, kjer so premalo jasne, nedvoumne opredelitve in kot take niso v skladu z zahtevami 2. člena Ustave. Tak primer je na primer, da se za odprtje računa posreduje podatek o EMŠO, medtem ko se podatek o EMŠO sploh ne zbira, se ne vodi v evidencah, ampak je ta podatek, podatek o davčni številki in v bistvu tudi ni razlogov, da bi se zbirala, vodila oba podatka, ker že eden zadošča za enolično identifikacijo posameznika.

Poleg splošnih pripomb oziroma poleg pripomb k posameznim členom smo podali tudi splošne pripombe. V uvodu smo se naslonili predvsem na izbrani nomotehnični pristop, in sicer glede na to, da ima predlog zakona, njegove materialne določbe imajo šestnajst členov, hkrati pa se s tem zakonom posega v tri druge zakone, sistemske zakone, in sicer v večjem obsegu, to je kar 24 členov je predlaganih kot novela drugih zakonov in zato je Zakonodajnopravna služba tudi ocenila, da bi bilo treba z vidika pravne varnosti pripraviti novele teh zakonov.

Poleg novel, poleg področja, ki je predmet urejanja slovenskega holdinga, je se zakon dotika tudi ureditve statusnega preoblikovanja Vzajemne. Ta zakon je v zakonodajnem postopku. Dopolnjuje se v tej smeri, da se pravica do delnic lahko prenese na družinske člane, ki bo z delnicami lahko razpolagal enako kot upravičenec. Obravnavani predlog zakona pa na primer teh družinskih članov, teh prejemnikov pravice do delnic ne vključuje in jim ne omogoča vplačila na naložbene račune v obliki delnic Vzajemne.

Poleg 2. člena ustave smo opozorili tudi na 14. člen ustave in načelo enakosti, in sicer zaradi drugačne in enotne davčne obravnave ter nižje obdavčenih dohodkov iz kapitala, doseženih s sredstvi naložbenega računa, glede na Zakon o dohodnini že uveljavljeno davčno obravnavo dohodkov iz kapitala, kjer se obravnavajo po posameznih vrstah. Hvala.

Hvala lepa.

Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne vidim nasprotovanja.

Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter o vloženih amandmajih.

V razpravo tako dajem 1. člen in amandma Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Andreja Živic, potem Lucija Tacer, izvolite.

Andreja Živec, izvolite.

Ja, hvala lepa, čisto na kratko.

Že iz ministrstva so lepo povzeli. jaz bi samo še enkrat, da predlagan Zakon o individualnih trgovalnih računih predstavlja pomemben korak k liberalizaciji osebnih financ in vlaganja in je spodbuda pa tudi k finančni pismenosti in kapitalski demokraciji. Mogoče bi samo par besed, če bi lahko oziroma odgovorov glede tveganj. Kot ste prej povedala državna sekretarka, bo ta nadzor nad ravnanji imel AVTP in FURS. Sklenjena bo pogodba. Vendar bi želela samo vprašati, kako bodo zaščiteni ti ponudniki, ki bodo samostojno upravljali s svojim individualnim računom. Ker če bo kdo nekdo profesionalno, zagotovo bo tukaj provizija in tako naprej in verjetno ta finančna pismenost, glede na to, da, bom rekla, skrajni čas, da smo prišli s tem zakonom ven, govorim že desetletja, če mene vprašate, bi moralo to biti tudi zaradi tega, ker imajo Slovenci, smo slišali prej, 47 procentov prihrankov v depozitih in si bo marsikdo lahko zagotovil s tem zakonom tudi finančno prihodnost, vendar verjetno bodo še določena tveganja, in tukaj bi želela, če mi lahko samo odgovorite glede teh.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Gospa Lucija Tacer, izvolite.

Hvala predsednica.

Hvala državni sekretarki za predstavitev.

Vesela sem, da je danes ta zakon pred nami, mislim, da bo kratica INR, upam, da bo v naslednjih letih zaživela med našimi državljani in državljankami, ker bomo odpirali te račune, bomo investirali svoj denar v naš kapitalski trg in ga ne bomo imeli samo v bankah, kjer dobimo res slabo obrestno mero, da nam tam sedi, in v bistvu niti inflacije ne dosegajo te obrestne mere in nam denar dejansko kopni. V tem mandatu to ni prvi ukrep, kar se mi zdi dobro, da ste izpostavili. Mi smo že v svojih pač volilnih programih izpostavljali, da se nam zdi finančno opismenjevanje pomembno in vsi ti ukrepi nekako vodijo v to smer. Hkrati ste sprejeli nacionalni program, ste povedali, slišali in videli smo tisti, ki ste se aktivno angažirali pri kupovanju ljudskih obveznic, že dvakrat smo imeli to priložnost v tem mandatu, zdaj pa bomo imeli priložnost tudi, da odpremo te račune, individualne naložbe na račune v okviru katerih bomo lahko investirali do 150 tisoč evrov, torej, ko ga bomo odprli, do največ 20 tisoč, potem pa 5 tisoč vsako leto. Če pa bomo investirali v slovenska podjetja, pa če prav razumem, tudi do 10 tisoč vsako leto. To se mi zdi en zelo dober in privlačen ukrep, predvsem zaradi vidika davkov, ki ste ga povedali.

Pa niti ne toliko zaradi davčne razbremenitve, ampak zaradi tega, ker bo dejansko sam posameznik ne bo rabil dajati vloge za napoved davkov in mislim, da je to gotovo ovira trenutno tistih, ki jih zanimajo kapitalski trgi, pa mogoče še niso tako opolnomočeni, tako da bo ta INR nek prvi korak, lahko se bomo bolj spoznali s tem, kako delujejo pač naši kapitalski trgi. Določene investicije, kot so delnice investicijskega sklada EFT recimo, so manj tvegane in jaz tukaj mislim, da bodo gotovo nekateri se odločili, da bodo varčevali v obliki teh investicij, kar mislim, da se ne izključuje totalno. Tako da, res pozdravljam, da gremo v to smer in seveda bom podprla ta zakon.

Imam pa dve vprašanji. Izpostavili ste, da je predvideno mirovanje računa v primeru, ko se spremeni davčno rezidentstvo, če gre nekdo za nekaj let v tujino. Zanima me, če lahko malo bolj opredelite praktično, kako bi to izgledalo. Torej, račun mora izprazniti in ali pa v bistvu si izplača to ali pa prenese na trgovalni račun. Zanima me z davčnega vidika, kako je potem tukaj nekdo, recimo neka mlajša oseba, ki mogoče ni prepričana, če bo v naslednjih 15 letih šla v tujino, bodo pač potem v primeru, če bodo, ne vem, čez pet ali pa deset let dobili priložnost v tujini, bodo definitivno morali potem pač plačati tisti davek po določenem času, če prav razumem, ker bodo morali dati ta denar ven. Morda narobe razumem, pa bo kakšna bolj eleganten način, da se to reši.

Zadnja zadeva me pa zanima, če imate kakšne načrte ali pa kakšne delavnice v planu ali kaj takega, da bodo res ljudje čim bolj seznanjeni s tem ukrepom in se ga bodo kar se da posluževali, pa za tiste, ki bo to smiselno. Hvala.

Hvala lepa.

Želi še kdo razpravljati? (Ne.)

Potem bi prosila gospo državno sekretarko za pojasnila oziroma za odgovore na podana vprašanja.

Izvolite.

Hvala lepa.

Najprej glede pripomb Zakonodajno-pravne službe. Zdaj na ministrstvu smo precej obširna pojasnila podali. Jaz sem si zdaj samo v parih izpisala. Dvom je bil izražen o denarnih sredstvih na INR, morali smo jih dodati noter, zato, ker se nakazujejo iz TRR denarna sredstva na INR. Torej, dokler so ta na računu in preden se nakupijo neki finančni inštrumenti, seveda so tudi na tem računu denarna sredstva, ni pa to depozit. Torej, to so zgolj sredstva. Ki so namenjena nakupom in prodajam finančnih inštrumentov. Ravno tako lahko pride na ta račun dividend ali pa obresti, to je zopet denar, ki se ga lahko izkoristi za nakup novih finančnih inštrumentov in dokler do tega ne pride, so gor torej denarna sredstva.

Omenjene so bile tudi pravice, ki so na njem, na INR. Tukaj gre predvsem za pravice, na primer do izdaje delnic, ki jih ima obstoječi delničar ob dokapitalizaciji, preden se realizira, saj to gre za kratko obdobje, je tudi ta pravica nekaj, kar je del tega INR. Ko se ugotavlja predvsem vrednost portfelja ob izplačilu, je pomembno, da se tudi ta pravica pri tem upošteva. Glede podatkov s katerimi razpolaga FURS oziroma zakaj se ti podatki EMŠO, davčna številka sploh potrebujemo. Potrebujemo za to, da ko vlagatelj pride do ponudnika in želi odpreti INR, da lahko ponudnik takoj pri Fursu preveri ali ima tak INR že odprt ali ne. To se lahko naredi s katerimkoli od teh podatkov in je to tisti razlog, zakaj sploh potrebuje ponudnik ta podatek. Razumem pomislek ali pa mnenje, ki ste ga izrazili tudi glede tega, da je v INR precej obširne spremembe Zakona o dohodnini in Zakona o davčnem postopku. O tem smo se tudi na delovni skupini, ki je bila zelo različnih deležnikov sestavljena, zelo veliko ukvarjali. Posvetovali smo se tudi s Službo vlade za zakonodajo. Presojeno je bilo, da gre za institut, ki zaradi preglednosti, jasnosti in celovite urejenosti je bolj primerno, da se ga uredi z enim zakonom, kot da bi se posebej odpirale še druge zakone. Predvsem zato, ker sta prvi in drugi del oziroma del, ki se nanaša na vsebino INR in del, ki se nanaša na obdavčitev, zelo povezana. Nevarnost bi obstajala, da bi na primer davčni del, ki je vedno lahko problematičen, se lahko bistveno dlje časa sprejemal, ali pa bi se sprejele neke dopolnitve, ki bi bile v nasprotju z vsebino zakona in bi vnašala dodatne nejasnosti. Tako da, to je bil poglavitni razlog zakaj smo se odločili za en zakon.

Zdaj pa glede izpostavljenih vprašanj poslank, najprej glede tveganj. Že danes velja zelo zahteven proces pojasnjevanja strankam, ko odpirajo trgovalne račune, torej, ki že obstajajo. v našem sistemu imamo zelo veliko EU predpisov, ki nalaga, kakšno mora to investicijsko svetovanje po vsebini biti., kaj vse je potrebno razložiti vlagatelju, ga zelo dobro seznaniti s tveganji, ki jim je izpostavljen z nakupi posameznih finančnih inštrumentov. Ta del bo popolnoma enak tudi pri INR, torej mogoče bo še bolj razširjen, ker bo moral še bolj podrobno stroške prikazati, še bolj podrobno opcije, ki so mu na voljo. Bistvo, ki smo ga dali z namenom, da lahko sam se odločiš ali pa, da ti se odloči namesto tebe. Ponudnik pa je ravno za to, da tisti, ki mogoče ne razume najbolje ali pa ki mu določeni instrumenti niso poznani ali pa, seveda mu jih mora ponudnik zelo dobro razložiti, ampak da prepusti to investicijsko odločitev ponudniku, in je mogoče za tiste, ki so bolj sposobni ali pa bolj razumejo za kaj gre, da sami kupujejo in prodajajo. Je pa potrebno seveda poudariti, finančni inštrument je že po naravi lahko prinaša tudi izgubo, torej na primer nakup delnic. Dokler bo šlo družbi dobro, dokler bo trg dobro stabilen, bo seveda najverjetneje delnica rasla in boš lahko s prodajo realiziral kapitalski dobiček oziroma z njenim imetništvom realiziral dividende. V primeru, da se na trgu, tako kot smo že imeli nekaj kriz, zgodijo neki hudi pretresi, običajno trgi hitro odreagirajo in se lahko seveda realizira tudi izguba. In vsak vlagatelj mora vedeti, da z nakupi finančnih inštrumentov mora sprejeti tudi tveganja, ta tveganja so višja kot na bančnem depozitu, kjer banka garantira na primer do 100000 evrov, tako da to je spet stvar finančnega opismenjevanja in izobraževanja vlagateljev. To ste tudi zelo lepo povzeli, tako da tudi hvala za te spodbudne besede.

Glede mirovanja INR pa naj samo pojasnim. Tukaj je res mišljena situacija, ko se posameznik, torej davčni rezident Republike Slovenije za nek čas odseli v tujino, takrat izgubi status davčnega rezidenta, kar pomeni, po zakonu ni več upravičen do tega računa.

Ker pa si ti v svojem življenjskem obdobju upravičen zgolj do enkratnega odprtja takega računa, to pomeni, po zaprtju ne moreš še enkrat odpreti tega računa, smo želeli tovrstne posameznike zaščititi. Morali smo omejiti obdobje in smo presodili, da deset let je tisto obdobje, ki je še primerno. Ker pa je INR podvržen zelo posebnemu režimu upravljanja administrativnega in tudi davčnih, bom rekla, obremenitev ali pa obravnave, je bilo presojeno, da je najboljši način, da v primeru, ko se rezidentstvo izgubi, da mora imetnik INR bodisi prodati vse finančne inštrumente, torej izprazniti ta račun, kar pomeni, da na njem ni sredstev, nobenih, torej ne pravic, ne denarnih sredstev, ne finančnih instrumentov, seveda ob prodaji in izplačilu na TRR bo plačal od tega davek. Druga opcija, to je bila, pa tudi v javni obravnavi je bila dana taka pripomba in se nam je zdela smiselna in smo ji sledili, pa je, da če pa ima ta posameznik odprt trgovalni račun, tam pa ni omejitev in ga imaš lahko odprtega, ne glede na to, kje si rezident. V tem primeru pa lahko prenese si tudi finančne inštrumente, ki jih ima na INR računu na svoj trgovalni račun. Je pa res, da se bo tudi v tem primeru odtegnil davek, ker se bo fiktivno ugotavljalo, koliko je vrednost tvojega portfelja. In če je tako. In če je realiziran nek dobiček se bo od tega tudi plačal 15 procentni davek. Ampak tukaj smo šli v to mirovanje izključno iz razloga, kot sem rekla, ker je za enkratni račun, da samo zaradi spremembe rezidenc sploh, če gre to za neko štiri, petletno obdobje, na primer nek mandat ali pa kakorkoli neka služba v tujini, ki je omejena, da ne izgubi te možnosti nadaljnjega varčevanja.

Še finančno opismenjevanje. Kot ste omenili, pa tudi jaz sem povedala v uvodnem govoru, sprejeli smo Nacionalni program finančnega opismenjevanja. Začeli smo na tem že delati, Imamo tudi že uredniški odbor, ki bo skrbel za ustrezne vsebine, objavljene na spletnih straneh. Tudi Svet za finančno opismenjevanje v nastajanju. Poseben pomen bomo zdaj v tem obdobju, če bo zakon sprejet, namenili prav INR in poučevanju ali pa razširjanju znanja na tem področju ali pa kaj sploh to pomeni. Pripravili smo že tudi cel seznam / nerazumljivo/ torej najbolj pogostih vprašanj in odgovorov, ki v primeru, spet, če bo zakon sprejet, jih bomo objavili tudi na naši spletni strani. Kar pomeni, da v teh devetih mesecih prehodnega obdobja bodo lahko posamezniki se že bolj poučili tudi o vsebini tega računa. Hvala.