Torej, lepo pozdravljeni vse članice in člani odbora, vabljeni ter ostali prisotni. Začenjamo 29. nujno sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: poslanec Andrej Hoivik, poslanec Zoran Mojškerc, poslanec Jožef Lenart, poslanec Andrej Poglajen ter poslanec Jože Tanko. Sicer pa poslanca Jakopoviča nadomešča poslanka doktor Tatjana Greif, magistro Urško Klakočar Zupančič pa poslanka Jožica Derganc.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE UPRAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI PRVE POVEDI PETEGA ODSTAVKA 17. ČLENA ZAKONA O ODVETNIŠTVU.

Kot gradivo imamo na voljo zahtevo z dne 6. 6. 2024, mnenje Vlade z dne 5. 7. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 20. 5. 2025 in stališče Odvetniške zbornice Slovenije z dne 29. 5. 2025.

Na sejo so bili k tej točki vabljeni Zakonodajno-pravna služba ter Ministrstvo za pravosodje.

Pričenjamo obravnavo, ki jo bomo opravili na podlagi drugega odstavka 265. člena Poslovnika Državnega zbora.

Najprej besedo predajam predstavnici Zakonodajno-pravne službe magistri Maji Briški,. Izvolite, prosim.

Ja, predsednica, hvala lepa za besedo.

Glede na to, da ste dobili že obširno pisno mnenje Zakonodajno-pravne službe, bi jaz mogoče predstavila samo par bistvenih poudarkov. Upravno sodišče Republike Slovenije je na Ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti prve povedi petega odstavka 17. člena zakona o odvetništvu. Vlagateljem teče upravni spor v zadevi odmere nagrade in stroškov odvetnika kot izvajalca brezplačne pravne pomoči, ker tožnik meni, da navedena določba nesorazmerno in arbitrarno nasprotuje njegovim pravicam iz 2., 14., 22., 33., 34., 74. in 137. člena Ustave. Tožnik je v tem času že v delu tožbo umaknil. Vlagatelj je s sklepom prekinil odločanje o tožbi in na podlagi 156. člena Ustave, na podlagi 156. člena Ustave ter vložil zahtevo za oceno ustavnosti izpodbijane pravne določbe v skladu s prvim odstavkom 23. člena in prvim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču. Navaja, da je po uveljavitvi in pričetku uporabe Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu, to je bila novela ZOdv-G, določba petega odstavka 17. člena prenehala veljati, vendar se ta sporna določba še uporablja kot pravna podlaga sodne presoje. Zato Ustavnemu sodišču predlaga, naj se ugotovi, da je bila izpodbijana določba v neskladju z Ustavo.

Državni zbor po preučitvi zahteve za oceno ustavnosti meni, da zahteva ni utemeljena, da izpodbijana prva poved petega odstavka 17. člena ni v neskladju z Ustavo, zato Ustavnemu sodišču predlagam, da zahtevo za, zahtevo za oceno ustavnosti zavrne. Zdaj, najprej glede procesne predpostavke za vložitev zahteve za oceno ustavnosti. Skladno z drugim odstavkom 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču Ustavno sodišče zavrne pobudo, če je očitno neutemeljena ali če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ustavno sodišče je doslej že večkrat zavrnilo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane pravne določbe, ker po mnenju sodišča pobuda ni odprla pomembnih ustavnopravnih vprašanj, Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo oziroma je zavrglo že več ustavnih pritožb v zvezi z obravnavano problematiko, ker niso bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.v člena Zakona o Ustavnem sodišču, saj po oceni Ustavnega sodišča ni šlo za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imele hujše posledice za pritožnika, oziroma ni šlo za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve.

Zdaj pa glede vsebinskih razlogov. Tukaj bi mogoče vseeno povedala, da je bila izpodbijana določba s sprejemom novele ZOdv-g v začetku tega mandata spremenjena tako, da zdaj po novem, po novi pač tej sprejeti ureditvi, da so odvetniki za svoje delo upravičeni do plačila v višini celotnega zneska, ki jim pripada po odvetniški tarifi, in ne več v višini samo polovičnega zneska. Po presoji Ustavnega sodišča odvetniki v delu, ko delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči, ne opravljajo svobodne gospodarske dejavnosti, temveč opravljajo dolžnost države po njenem pooblastilu in ob plačilu iz državnih sredstev. Ustavno sodišče je zato že presodilo, da v tem delu določanje cen odvetniških storitev ne more biti v neskladju s prvim odstavkom 74. člena Ustave, zato je neutemeljena navedba vlagatelja, da izpodbijana določba nasprotuje pravicam tožnika iz 74. člena Ustave. V zvezi z vlagateljevim očitkom kršitve pravice iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ko primerja položaj odvetnikov in sodnih cenilcev v plačilnem sistemu v okviru brezplačne pravne pomoči, je Vrhovno sodišče že odločilo, da so njihovi položaji v samem izhodišču neprimerljivi in da so odvetniki, ki v sodnih postopkih izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, zaradi drugačne narave in načina izvajanja njihovega dela, pa tudi zaradi drugačne pravne podlage, ki določa višino njihovega plačila, v bistveno drugačnem pravnem položaju kot sodni izvedenci, cenilci in tolmači, zato tudi ni ovir, da zakonodajalec teh položajev ne bi smel različno urejati. Njuno različno urejanje torej ne more predstavljati posega v pravice iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Poleg tega imamo tudi že odločitve Ustavnega sodišča, ki je tudi že ugotovilo, da zaradi drugačne narave in načina izvajanja njihovega dela v bistveno enakih položajih niso niti sodni izvedenci in cenilci na eni strani ter sodni tolmači na drugi, razlike, ki izhajajo iz narave dela posameznega poklica, pa so v obravnavanem primeru samo še bolj očitne. Ker ne odpirajo pomembnih ustavnopravnih vprašanj iz drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču, je Ustavno sodišče že večkrat zavrnilo tudi ustavne pobude glede skladnosti izpodbijane določbe z Ustavo. Ob tem pa ni nepomembno, da so pobudniki, odvetniki, v nekaterih izmed zadev zatrjevali tudi neenakopravnost v primerjavi s sodnimi izvedenci, cenilci in tolmači.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj pa predajam besedo še gospodu državnemu sekretarju doktor Brglezu, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana predsednica odbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in drugi navzoči.

Vlada se v celoti strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Vlada meni, da zahteva za oceno ustavnosti ni vsebinsko utemeljena, saj ne gre za kršitev Ustave, niti ni po mnenju Vlade nobene potrebe po ustavno pravni presoji, saj vlagatelj ni izkazal pravovarstvene potrebe. Kot je poudarila Zakonodajno-pravna služba, je Ustavno sodišče že ugotovilo, da je treba z vidika svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena Ustave Republike Slovenije ločiti položaj, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, od položaja, ko delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru zagotavljanja brezplačne pravne pomoči.

V teh primerih odvetniki opravljajo naloge, ki iz Ustave izhajajo kot pozitivne obveznosti države in jih država tudi v celoti financira. V tem delu torej odvetniki opravljajo dolžnost države po njenem pooblastilu in plačilu iz državnih sredstev, zato v tem delu določanje cen odvetniških storitev ne more biti v neskladju s prvim odstavkom 74. člena Ustave. Prav tako je predlagatelj zakona pojasnil, da ima postavljeni oziroma dodeljeni odvetnik zagotovljene stranke in plačilo iz državnega proračuna, izbrani odvetnik pa si mora prizadevati za pridobitev strank, poleg tega pa je potencialne negotovosti glede plačila. Ustavno sodišče je prav tako že večkrat zavrnilo ustavne pobude glede skladnosti izpodbijanega petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu z Ustavo, ker ta ne odpirajo pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Prav tako z njimi povezanih ustavnih pritožb ni sprejela v obravnavo, ker ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika ali za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Ob tem ni nepomembno, da so pobudniki odvetniki v nekaterih izmed teh zadev zatrjevali tudi neenakopravnost v primerjavi s sodnimi izvedenci, sodnimi cenilci in sodnimi tolmači. Glede primerjave položaja odvetnikov in sodnih izvedencev v sistemu brezplačne pravne pomoči se Vlada strinja z ugotovitvami Vrhovnega sodišča, kar je podrobneje pojasnila tudi Zakonodajno-pravna služba. Vlada dodatno pojasnjuje, da je z uveljavljenimi metodami razlage pravnih besedil mogoče priti do ustavno dopustne vsebine izpodbijanih pravnih norm. Prav tako ni obstoja pravne praznine glede na določbe, po katerih je še za neobračunane zadeve določeno, da se obračunajo po sedaj veljavnih predpisih.

Hvala lepa za vašo pozornost.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar.

Sedaj pa torej pričenjamo obravnavo. In želi kdo od članic in članov odbora razpravljati? Vidim, da interesa ni.

Jaz bi potem samo v enem stavku. Absolutno se seveda strinjam z obema podanima mnenjema in bi pa še rekla, da sem ponosna, da je ta koalicija sprejela že v začetku mandata torej to ureditev plačila odvetniških storitev v okviru brezplačne pravne pomoči, kjer smo seveda ustrezno uredili plačilo odvetnikom, ki je bilo res v nekaterih primerih nesprejemljivo nizko in so tako bili tudi socialno najšibkejši prikrajšani morebiti tudi za seveda pomoč določenih, bom rekla, res dobrih strokovnjakov, torej odvetnikov. Tako, to je bilo torej vse.

Sedaj pa zaključujem razpravo in dajem na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora na glasovanje naslednje mnenje: Odbor za pravosodje podpira Mnenje Zakonodajno-pravne službe o zahtevi Upravnega sodišča Republike Slovenije za oceno ustavnosti prve povedi petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.

Nihče ne bo obrazlagal svojega glasu, tako da pričenjamo glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 10 poslancev, vsi so podprli mnenje.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Tako da bo odbor pripravil poročilo, v katerega bo sprejeto mnenje vključeno, in ga poslal Zakonodajno-pravni službi, ki v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor za Ustavno sodišče.

Zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo sejo Odbora za pravosodje ter vam vsem želim lep dan.